Poštnina plačana v gotovini. Štev. 34. V Ljubljani, dne 24. avgusta 1922. IV. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani, a Cena posamezne štev. 1 Din. „NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina ... Din. 40'— Polletna naročnina . . . . . 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ 10’— Za inozemstvo je dodati poštnino. -i——.- Oglasi po ceniku. Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno franklrane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Karakteristika službene pragmatike. v. Pogovorili smo se o študiju in tabeli, [torej o dolžnostih službojemalca do slu-žbodajalca; treba govoriti še o dolžnosti poslednjega do prvega, torej v prvi vrsti jE> plači. Od državnega poloma na Dunaju okoli leta 1874. se morajo državni uslužbenci neprenehoma boriti z denarnimi zadregami; uradnik IX. razr. je imel takrat na mesec toliko goldinarjev kakor dandanes na dan kron, toliko se je spremenila vrednost blaga in denarja; regulacij plač pa je bilo v tem času tudi približno trideset. Ostalo občinstvo se je vselej ob nastali draginji prilagodilo razmeram, uslužbenci pa so navadno dobivali svoje poviške šele tedaj, ko so cene na novo poskočile in zato do dandanes niso prišli v pravi tir. Vrhu tega se je privadila javnost, ob vsaki priliki povišati cene, kadar je na vidiku regulacija plač, slično onemu nadporočniku, kateremu je gospodinja takoj zvišala stanarino, ko je napredoval in samo zato, ker je postal stotnik. Javni uslužbenci se do dandanes takega sistematičnega obiranja še niso znali otresti in to Doživljaji leta 1919. Popisal J. Z. (4) Spoznal sem se bil tudi s tajnikom U,. domačinom Korošcem, čigar žena je bila Nemka in otroci vzgojeni v njenem duhu. Mirno je prenašal svojo usodo in z nami vred čakal kaj pride. Vrlo so se vedli Seljani, doma iz va* Sice tam za Borovljami. Sela so znana na* rodna vas, in 18 letni mladenič mi je pri* povedoval tale resnični dogodek: Decembra 1918 so spoznali Nemci, da tiste malenkostne straže, ki smo jih bili mi raz-postavili v št. Pavlu. Borovljah. Smohoru in drugod, našo posest samo markirajo, nikakor pa ne zadostujejo za resno obrambo. Zato so pričeli misliti, ka-ko bi sc iih otresli. To misel so jim utr je* Vale tudi straže same. ker se niso povsem Korektno vedle, tako v Št. Pavlu, posebno pa v Ziljski dolini, kjer je spodnji del slo* Venski, gornji na nemški, na sredi, kjer so bile straže, pa jih niso pustili doli v doUno,-četudi so z njo gospodarsko tako zvezani da je ne morejo pogrešati. tem manj, ker se jim je pridružil novi prizadeti faktor: država sama. Dandanes je na tisoče javnih nameščencev, med tem ko jih pred dobrimi Uk) leti ni bilo niti toliko stotin; vsem tem reže kruh država in kakor raste draginja, rastejo plače, ž njimi pa pasiva v državnem proračunu. Državi nasprotni elementi so že spoznali, da se najuspešnejše škoduje državi z zvišanjem cen, oziroma z zvišanjem plač državnim uslužbencem. Ako se hočemo resno ubraniti te SOletne mizerije, treba prijeti navijalce cen in urediti vrednost denarja, kar bo prav in potrebno za državo, uslužbence in za marsikoga drugega, — razne regulacije pa nas gotovo ne rešijo. Da bo morala država zadevo energično In v najkrajšem času urediti, dokazuje tale slučaj: dijak stane danes mesečno približno 1000 K, letno torej 10.000 kron; z obleko in počitnicami pa tudi 15.000 K; v štirih letih 60.000 K; ako se pa uči fant kako obrt, ali gre v trgovino, mu ni treba porabiti imenovane vsote, kljub temu pa ima boljšo bodočnost, saj so plače zasebnikov dandanes neprimerno boljše od državnih uslužbencev. Poznamo slučaje, kjer zasluži brivec več nego nadsvetnik, knjigovez več nego upravitelj, pa še kriče o slabem zaslužku. Sedaj pa To nezadovoljnost je porabil neki nemški orožnik z visokim dovoljenjem iz Celovca; nahujskal je kmete iz zgornje Zilje in nekega dne se jih je zbralo dolg vlak, s katerim so P o vrsti pobirali jugo* slovenske straže doli do Podrožčice, V Podrožčici pred tunelom je stražilo uhod približno poldrugsto samih Korošcev*Slo* vencev. Trdno so stali, dasi je prihajalo iz vlaka trikrat več nasprotnikov^ končno so vendar jeli misliti na pomoč in brzojavili so nadrejenemu majorju. Brzojav pa fe odgovoril: pomoči ne moremo poslati, gospod major so še v postelji! Tako so v tistih časih utrjevali naši ljudje temelje bodoči Jugoslaviji! Imeli smo tudi pevski zbor vrlih Bo-roveljcev, in koj prvi dan se je razlegal na vojaškem dvorišču po vsem Celovcu naš »Hej« in »Naprej!« Straže v ozidju in občinstvo izven ozidja so jih mirno poslu* šali, V svoji sredi smo imeli tudi slikarja; mož je gorel za naša brata Cirila in Me* toda in zvesto obljubil, da ju naslika ter ponižno vprašam: kdo naj študira pri takih cenah, ko samo v spodnji srednji šoli porabiš 60.000 K in-kaj dosežeš dandanes s tem študijem, Ro bi nekateri najraje zahtevali maturo za poduradnika? Gospoda, računajte kakor hočete; primerjajte študij, službene zahteve in plačo kakor hočete; tistega Vege ne najdete, ki bi vam te logaritme razrešil! Kdor hoče dandanes svojim otrokom dobro, naj jih pusti malo študirati, spravi pa naj jih čimpreje v praktične poklice! Dalje bi morali imeti vsi enakokvali-ficiranci enake plače, pa jih nimajo. Upravim, sodno in finančno uradništvo ima gole plače, le malokateri ima kak priboljšek, inženjerji pri rudarstvu in gozdarstvu pa imajo svoj razred i n depur-tate: prosto stanovanje, luč, kurjavo, zdravnika, zdravila in so vrhutega organizirani v lastnih zadrugah. Z deputati je marsikdo za dva razreda boljši, zato tudi pri uslužbencih te vrste ni videti onega vztrajnega priganjanja za zboljšanje plač nego pri nas. Pa tudi med državnimi uslužbenci brez takih priboljškov plače niso enake; to je krivično in ozlovolja uslužbence; izvira pač od ljudi, ki bistva državne službe niso poznali nikoli in ga nikoli ne bodo poznali, ker si predstavljajo uslužbenca poslednjemu pridene sliko lastne brade, kakor hitro postane prost. Imel je zares jako izrazit obraz z dolgo sivo brado; nje* gova gorečnost za slovanska brata je bila maihni Koroški nevarna in priprli so ga. V kotu pri oknu pa je imel svojo slamnico lesni trgovec St. Tisto zimo je pomagal Jugoslovenom v Borovljah, ko so imeli »manevre« preko Drave, da so se urili kako bodo napadli Celovec. Nemci so si ga zapomnili in ko je bil Lavrič v Borovljah ujet, ie bilo ozračje prosto, nekaj dni kasneje pa St, interniran pri Jezuitih. Tisto zimo smo namreč večkrat sli* šali, da vsaki čas prikorakajo Jugosloveni iz Borovelj v Celovec; v nekem hotelu na seniskem trgu so imeli baje že določene prostore. Neko nedeljo se je mimogrede tudi v resnici pripeljal Lavrič v avtomobilu, spredaj pa je sedel vojak »mit Bajonett auf!« Na občinstvo ta manira ni naredila ugodnega utiša in častniki so ostentativno postajali in gledali za njim. [(Dalje) le kot državnega »posla« ali pa so mu nevoščljivi, da se mu »ni treba« boriti za vsakdanji kruh. Pomagala nam bo v tem edino samo p o č: 1. uradništvo mora samo med seboj urediti plačilne pogoje, ker smo za državo vsi enako potrebni; 2. mora samo urediti plače tako, da skrbi na trgu za primerne cene, kar mu je omogočeno z do Učnimi zakoni, ki pa jih je treba tudi izvajati, v mnogih slučajih pa višje inštance to izvajanje pobijajo namesto da ga popirajo; 3. organizirati se moramo po vzgledu delavcev v nabavljalnih zadrugah, v čemer nam pomaga vlada sama, pa tudi tukaj je treba delati, nekateri pa le kriče na draginjo ali zadružne odbitke. VI. Ker je torej razmerje med plačo in cenami glavni vzrok nezadovoljnosti s pragmatiko, treba spregovoriti o tem še nekaj besedi. Pred dvema letoma se je jezil proti meni gospod V. činovnega razreda radi dragega mleka. Pa sem mu rekel: »Saj ste pri vladi; podrezajte referenta!« Kaj referent, me zavrne, on ima svoj »konto« pri mlekarici prav po ceni, in to mu zadostuje. — Tako je. — Ko so ustanovili občinska sodišča, so po nekaterih krajih delali prav dobro; pa so pričeli vpiti vcrižniki in prekupovalci od Ljubljane do Beograda, poslanci so odnehali in referat je prešel na državna sodišča. Tudi ta 1) i delala, toda stranka se pritoži na višjo instanco, ondi pa vračajo spise s pripombo, da n i ma j o p o v o d a stranke kaznovati. — Takö je! — Posebne vrste so oni odloki, ki enačijo cene po vsej deželi; med vojsko so tako delali v Ljubljani in zgodilo se je, da so, draginjo »pobijaje«, določili za Notranjsko višje cene, kakor so bile prej. In ko je prišel vojak s fronte po vina, mu ga je gostilničar (1915) na debelo ponudil po 25 krajcarjev (50 vin.), vojak pa je rekel, da je prepoceni, in je cele sodove plačal — po kroni! — Tako je! — Nič čudnega potem, da so v Gorici cene rastle, kadar so zasedli naši, ker A s Počitnice. * (Konec.) Sedaj pa je prišel trenotek, ko sem se moral boriti s svojo revščino. Povedal sem gostilničarki, da mi je zdravnik odsvetoval uživanje mesnih jedi in vina, a priporočil le domača preprosta jedila in po možnosti prenočevanje na prostem. Zena se nasmehne in mi reče, da bom lahko jedel tako hrano, kakoršno kuha za družino in spat da grem lahko na svisli. Zadovoljen sem bil. Lepo sem preživel prvih 14 dni na Jezerskem. Gospodinja, dobra žena, ko je sčasoma spoznala mojo bolezen, se je včasih prav prijazno nasmehnila, da more dati zdravnik taka navodila letoviščarjem. Prišel je čas, ko je bilo treba revidirati svojo blagajno; žal, da je bil rezul-tat revizije dokaj žalosten, kajti pošli so ze trije stotaki. Misliti je bilo treba torej na odhod z Jezerskega. Poslovil sem se od prijaznih ljudi in se točno po dveh tednih vrnil zopet v Ljubljano. Žena in otroci so bili veseli, da sem se vrnil vidno okrepčan. Žena pa ml je priznala, da se so vse vlekli s fronte v zaledje; padale pa so, ko je zasedel Italijan. To so suha dejstva in t i in t a k i sleparji sleparijo sedaj dalje, ne da bi se jim branilo. Kaj pa naj porečemo onim možicem, ki cen zato ne določajo, ker se boje, da jim n. pr. mesar ne bo prodal mesa, ako mu ceno znižajo ? Zato smo videli 1. 1918. v Pliberku prvi pozdrav Slovenije v tem, da se je podražilo meso, ker so baje morale biti po vsej deželi enake cene 1 — Pa kričite na draginjo, ko ste vsega sami krivi: zakone imate, pa jih ne i z va j a t e. Takim ljudem še Bog ne more pomagati. Uradnik je sam sebi največji sovražnik. Kaj nas brigajo posamezni paragrafi nove pragmatike, ki itak ni drugega nego slab prepis staroavstrijske, ako ne uporabljamo sredstev, ki so nam dana! Kdor hoče služiti s pragmatiko v roki, ta služi slabo: pošteno delo in odkrita naklonjenost državi na eni, na drugi strani pa trdna opora vladi (eventualno tudi proti poslancem - verižnikom), da izde-remo s korenino v vojski priučene sleparije: to bo rešilo nas in koristilo državi, ne tožbe in kričanje po listih in na shodih. S povišanjem plač torej ne koristimo sebi nič, pač pa s strogim izvajanjem zakonov proti draginji; draginje pa ni kriva samo povojna doba, temveč tudi naši agrarni politiki, ki popolnoma v smislu in po vzom stare Avstrije vozijo dalje. Valuta je padla, ker si država ne more pridobiti zaupanja; pridobiti si ga pa zato ne more, ker nimamo stvarnega parlamentarnega dela. Monarhizem, republikanizem, centralizem, federalizem, decentralizem, avtonomija so šlagerji, s katerimi se hujska na shodih in v časopisju, parlament pa dela z dvanajstinka-mi, a uradništvo čaka na delo zakonodaje in ureditev cen. Kakor sem pokazal, trpe na takem parlamentarnem »delu« najbolj uradniki, zato morajo t"di oni v prvi vrsti nastopiti. Država je dandanes gospodarski faktor, ki prav lahko živi brez svetovnih nazorov; naši poslanci pa se pričkajo za 7 n r r» in oonoJnoma zanemarjajo go- ji je sanjalo, da se ne vrnem več. Tem srečnejša je bila, da sem v treh tednih potrošil le štiri stotake in se vrnil čil in zdrav. Cernu pripovedujem vse to? Da dokažem, da je tudi z majhno vsoto mogoče prav dobro uživati počitnice. Seveda, če je človek tako robinson-sko skromen, kakor jaz. Drugače potro-šiš«tudi 300 K na dan. Mislim pa sprožiti idejo: Kaj čc bi začelo uradništvo gojiti skautsko le tov i-ščarsko življenje? Kaj če bi se naša Zveza začela dejansko brigati za skautska letovišča svojim članom? — Skautstvo goje ne le v Ameriki, nego tudi že po Evropi. Čehi in Srbi imajo neštevilno skaut-skih letoviščarskih kolonij. Obnašajo se izvrstno ter so čudovito po ceni. Voda, zrak in solnce so brezplačni; treba le nekaj šotorov, nekaj otepov slame, nekaj desk ter skupne preproste, a tečne kuhinje. Hrana bi se dobivala na kmetih po ceni. Kaj če bi se pozanimala Osrednja Zveza za ustroj take skautske kolonije? Omogočila bi lahko tisočerim tovarišem in tovarišicam več tednov počitnic na gorenjskem zraku v najkrasnejšem kraju. Treba je le iniciative in dela! spodarstvo. Proti takemu delu naj nastopi uradništvoskupnopri kralju; prisegli smo kralju in ne parlamentu (posebno takemu ne!) in služimo državi in ne parlamentu, torej..!, Kakor je naša, uradniška, zasluga, da smo ob prevratu držali in najizdat-nejše pripomogli ustanoviti državo, tak<$ je naša dolžnost, da jo ohranimo. Cene predpisati bi morali najprej z a-d ru gam, določivši podlago po strokovnjakih glasom faktur. Zadruge imajo dandanes stotine podružnic, dvigajo cene avtomatično po vsej deželi, ne plačajo skoraj nobenega davka, svojega pravega smotra že davno več ne vrše in spravljajo fonde za svojo strankarsko politiko. V tem stavku smo povedali vse! — Dalje bi morali določiti cene premogu, mesu, masti in žitu; zato pa treba državnega dela, ne pokrajinske šušma-rije, ker eni pokrajini manjka tega, drugi onega, vsega nima nobena in bi torej sama zase trpela pomanjkanje v tem ali onem.. — Za prvo pomoč pa treba nam nameščencem lastnega gospodarskega društva za nabavo obleke, obuval in najpotrebnejših jestvin: vodstvo bi morali imeti uradniki-strokovnjaki ob nadzorstvu države. Bevskanja po listih proti takemu društvu n e izvirajo od uradnikov, temveč od konkurence iz strahu pred škodo. Ker noben stan ni tako n eorganiziran nego naš, bi končno morali imeti tudi primerno vzgojo: duhoven, častnik, učitelj jo' imajo, mi je nimamo! Tistih izpit-kov in študij vendar ne prištevate vzgoji!? Vzgajati bi nas morala država zase, kakor dela cerkev z duhovnom, ali kar se godi z učiteljem in vojakom. V. K.: ” Stara drevesa in stare omare. Cenjeni gospod urednik! Pismo ubitega idealista v številki 31. »Našega Glasa« me je užalostilo. Sočutje, pravo kolegijalno sočutje sem občutil napram idealnemu kolegu, kateri prihaja do žalostnega zaključka, da je treba prodati zadnjo dragocenost — poštenje. Prepričan sem pa tudi, da ne pride prodajat poštenja in bo rajše »idealno« poginil, kakor pa »realno« dobro živel. Idealist je in ostane vedno idealist. Kdor ima namen, prodajati poštenje, stori to in ne pripoveduje nikomur. Je, kakor s samomorilcem: Kdor se gre obesit, ne kliče nikogar za pričo. Rahel nasmešek se je pa pojavil na mojem licu, ko sem bral opomin in tolažilne besede cenjenega gospoda urednika. »Potrpimo, zaupajmo, poiščite si stranskega zaslužka, prodajte svoje talente itd.«, tako nekako vzbuja cenjeni gospod kolega-urednik obupanega tovariša. »Stranski zaslužki!« — hitro podan nasvet, hitro najdena rešitev iz zagate. Ta nasvet je dal menda prvi naš najvišji predstojnik, gospod finančni minister sam, in Vi, gospod urednik, ga ponavljate v eni sapi za njim. Ali sta gospoda svetovalca kaj mislila pri oddaji tega nasveta? Ali sta v prvi vrsti mislila na ono Četo starejših gospodov kolegov, katerim se je skozi vso njihovo službeno dobo ubijala v možgane visoka ideja o »prepovedi stranskih zaslužkov«?*) Veliko število teh starih vete- • Stara službena pragmatika za ljubljanske mestne uradnike govori v § 25. o postranskih opravilih takole: »Postranska opravila, ki na- sprotujejo ugledu In časti službe, ki izvrševanje službe količkaj o' irajo, ki morejo po svoji naravi to kakovosti kratiti popolno nepristranost uradnikov v službi, ali ki so neposredno ali posredno v zvezi z uradom, so prepovedana. Vsako sicer dopustno pridobltveno postransko opravilo sme uradnik izvrševati le s pismenim dovoljenjem župana.« Po tej določbi se ravnam že 27. službeno leto. Noben župan ali ravnatelj ni ugovarjal, da sem delal javno za javnost, kulturno, socijalno hi tudi politično za občino, domovino in za državo. Nasprotno, vsak župan je celo zahteval, da uradnik služi javnosti v uradu in izven urada. Samo da ne trpita ugled urada in služba, da je uradovanje objektivno in točno. Istega naziranja je moderni finančni minister dr. Kumanudi in istega naziranja bivši ministrski predsednik Davidovič. Prav nič ne dvomim, da so ž njima skladni vsi ostali ministri Uradnik naj deluje in zaslužuje, kjer more in le če more in zna: edini pogoj je, da dela pošteno, na ugled urada in ne na škodo službe! Tudi uradniške žene naj zaslužijo, če le morejo in utegnejo. V Ljubljani je žena enega najvišjih državnih uradnikov vezilja-umetnica. To ni na sramoto njenega moža, nego je njen zaslužek dobrodošel in častni vir dohodkov. Nova doba zahteva novega naziranja; tista prepoved stranskih zaslužkov je vzrasla na njivi že davno zastarelega birokratizma, ki si je v svoji srednjeveški zastarelosti domišljeval, da je vzvišen nad prozo življenja ter da je sramotno delati po strani za zaslužek. Aristokracija, hierarhija in birokracija so bili stanovi, ki se nisit hoteli mešati mc sinih modistinj, šivilj, izdelovalk vezenin itd. Jaz za svojo osebo si domišljam, da sem dober amater - fotograf. Prepričan sem, da bi si z izvrševan'em te obrti preskrbel lahek in dober stranski zaslužek. Prepričan sem pa tudi, da bi me pri prvem plačanem portretu ovadil poklicni fotograf obrtni oblasti in isto-tako sem prepričan, da bi mi slednja diktirala kazen m mi ustavila moje delovanje, ker nisem izučen. — Kar znamo dobro, to je poklicno delo; na tem polju se zopet ne sme iskati postranskega zaslužka, ker pride človek zopet v navskrižje z lastnim delodajalcem. Pri iskanju stranskega zaslužka je velikega pomena službeno mesto. Pa velik razloček in različna možnost najti stranski zaslužek med uradništvom nastavljenem v Ljubljani in med onimi, ki službujejo na deželi. — Nadalje je velika razlika tudi med kategorijami, kateri kot uradnik pripadaš. Sodnijski uradnik kmalu in lahko najde priliko, da napravi kakšni stranki prošnjo ali kupno pogodbo in si zasluži kakšen dinar. Davčni uradnik ima drugo stališče. Naj se ponudi trgovcu ali obrtniku kot pisarniška moč, naj povpraša pri kakšnem podeželskem denarnem zavodu in ponudi svojo številkoslovno zmožnost na prodni. Doživel bode, kar je doživel moj pri-prijatelj - kolega, da se mu bodo zakrohotali in ga odklonili z utemeljevanjem: »Seveda, rad bi po naših knjigah stikal in zvedel natančno visokost obrata; rad bi izvohal naše vlagatelje in visokost njihovih prihrankov, da pojdeš vse na nos obesit davčni oblasti, katera nas bo na podlagi tvojega ovaduštva prav »fest zašraufala.« FaktiTm, gospoda, to se jc zgodilo. Posebno imaš pa težko stališče in naj-slabše šanse najti stranski zaslužek, če si prestavljen in prideš na novo službeno mesto. Kot »novega človeka« te sicer vsi prijazno pozdravljajo, nimajo pa niti najmanjšega Zaupanja do tebe. Sam kot novinec ne poznaš lokalnih razmer, ljudstvo ti gre z nezaupanjem s poti. — Kdor je to izkusil, ta že to vc. ' Ker sem že omenil prcstavljenjc na drugo službeno mesto, naj se še nekoliko pomudim pri tem poglavju. Saj čujem, da pripravljajo pri finančni delegaciji imenovanja in čujem šepetati o velikih premestitvah. Kadar slišim besedo »premestitve«, postanem ner-zoven. Sam izkušam britko vsebino te besede in zasmilijo sc mi gospodje kolegi, katere ima doleteti ta potrebna odredba. Res je, nc da se oporekati potrebnost te operacije; res je pa tudi, da jo vsakdo britko občuti, kogarkoli zadene. Posebno oženjene, starejše uradnike. V nekoliko poetičnem zanosu" bi primerjal uradnika drevesu. Na vrtu življenja je našlo to drevo skromen kotiček, mirno zatišje, kjer je pognalo svoje korenine in koreninice, po katerih srka sok življenja. »Od zgoraj« pada le v gotovih intervalih in le malo potrebne mokrine, drevo trpi na večni »suši«. Z vztrajnostjo in energijo, s katero se vsako organično in neorganično bitje upira poginu, razteza to drevo svoje koreninice po peščeni zemlji da ujame kako rešilno in izgubljeno vodno kapljico. Bolj ko je peščena in trda ruševina, tem krepkeje se je oprijemlje drevo, tem močneje se naveže na svoje mesto. Pa pride zvesti vrtnar, skrbno ogleda uspevajoče drevo, pa jo potuhta: »E, to drevo si hočem prestaviti na drug prostor, da mi povzdigne krasoto mojega vrta.« — Rečeno storjeno. Kmalu stoji drevo na svojem nanovo določenem prostoru. — Čez nekrv - ' opazi vrtnar, da se presajeno drf kaj klaverno drži. Svitlo zelen v gubilo svoj blesk in se je žalos; deblo stoji nekako po strani. Viha. noči se je upri v drevesne vrhove in jc ..c-vo sumljivo - opasno nagnil na stran. — Vrtnar se čudi in ne gre mu v glavo, da drevo na novem prostoru ne uspeva. V svoji naivnosti si domišlja, da je drevesu s tem, da ga je prestavil na boljšo luč in bolj mastno zemljo in mu povodom presajenja tudi nekoliko »prilil«, vse potrebno storil za dobrobit tega drevesa; ne sprevidi pa in nima toliko vrtnarske izkušenosti, da bi vedel, da starih dreves ne gre presajati. Možno je storiti ta eksperiment z mladimi drevesci, stara drevesa se pa pri presajanju gotovo posuše. To je staro izkušeno vrtnarsko pravilo. Ravnotako je resnična tudi prispodoba nekega davčnega uradnika, mož je že davno preminul, ki je dejal: »Stare omare nikar ne premikaj; pusti jo na svojem mestu! Če je tudi črviva in trhljena, na svojem starem mestu ti bo še dolgo služila. Pri premikanju na drugo mesto razpade.« Gospodič na odločujočih mestih, kličem Vam v prevdarek: »Starih dreves - uradnikov ne presajajte in nc premikajte starih omar. Posušila se Vam bodo ali razpadla, ka-kakor se sušim in razpadam jaz.« A. S. (Ljubljana); Kakšen bo uspeh? Danes se sliši med javnimi nameščenci le šc ena pesem: Beda, draginja in zopet beda! Kajpada, nič drugega nam ne more po- ; magati, kakor takojšnje izboljšanje gmotnega stanja. In vendar pomoč javnim nameščencem ' v obliki draginjskih doklad ne more ostati brez zlih posledic. Čas je tedaj, da se povz-'pnemo do misli, kako izboljšati naše bedne razmere v čisto drugačni obliki. Vsak uvideven človek mora priznati, da s sedanjimi dohodki javni nameščenec vedno rastoči draginji tudi z novimi, še zvišanimi draginjskimi dokladami ne more kljubovati, tem manj oni, ki ga je Bog obdaril z mnogobrojno družino. Draginjska doklada je pospe- j ševateljica draginje, in kdor bi temu opore- j kal, je v zmoti. Z vednim zviševanjem draginjskih do-) klad smo obsojeni na usodo Nemške Avstrije. Treba jc pobijati draginjo, doseči znižanje cen živilom in gospodarskim potrebščinam.) Zato pa mora prenehati agrarni egoizem. Naš poljedeljski minister, vse časti vre- ! den mož, je vnet zagovornik svojih privržencev; stremi za tem, da kolikor več izvozimo in da naše produkte čim dražje prodamo preko meje. Kmet in producent naj spravljata čim večje dobičke. Kako sc godi zato meščanstvu in neproduktivnim slojem, jc ministru Puclju kot agrarcu deveta briga. Isto politiko agrarstva pa podpirajo seveda vsi poslanci kmetiških volilcev. Vse za kmeta! Zato čim več železnic, da se bo lehko čim več izvažalo! Kadarkoli pa hočejo meščanske stranke skleniti karkoli proti kmetu, nastane kriza, se pobunijo zemljoradniki, neodvisni kmetje ter vsi kmetski zastopniki v vladi in opoziciji. Ako pridejo še Radičevi kmetje v nar. skupščino, se vsa politika pokmeti. Potem pa nam trikrat gorje! Ali pa se Še mi pokme tirno? — . , . . Toda povedati hočemo, da je forsiranje izvoza več kakor ga država zmore, škodljivo prebivalstvu, neizvzetnši tudi one, ki izvažajo in vsekakor tudi državi. Aktivna izvozna politika je res na ugled vsake države, ali ta ne sme biti usmerjena tako kakor gospodarstvo onega kmeta, ki je v jeseni, seveda za drag denar prodal seno, pozimi pa prodal živino poceni, ako ni hotel, da mu od glada pogine. Povdarja se kaj rado, da živimo v državi, kjer je 80 % agrarcev, katere sc mora ščititi, in komaj 20 % ostalih slojev prebivalstva, ki ničesar ne pridelajo. To statistiko je treba čisto drugače razumeti in tolmačiti. Znano je, da je Slovenija, ki vendar ni najzadnja med pokrajinami v državi, glede pridelkov za lastno prehrano pasivna, in z mirno vestjo lahko trdimo, da je pri nas izmed onih 80 % poljedeljcev komaj 20 % takih, ki morejo od svojih pridelkov nekaj izvažati; komaj 20 % je takih, ki krijejo s pridelkom le svoje potrebe; ostalih 40 % pa pridela komaj toliko, da krije svoje potrebe komaj pol leta, potem pa tudi kupujejo! Slednjih tedaj po vsej pravici ne moremo šteti k agrarcem, temveč med konsumente. Imamo tedaj v Sloveniji, če prištejemo še onih 20 % prebivalstva, ki ničesar ne pridela, k onim, ki pridelajo za prehrano komaj za pol leta, 60 % prebivalstva, ki pridela nezadostno ali ničesar za prehrano. Ce je že Slovenija tako daleč pasivna v tem oziru, kaj naj rečemo o kakšni Dalmaciji, Hercegovini in črni gori? To so dejstva, ki se ne dajo ovreči. Gospodje, ki upoštevajo samo moč agrarcev, naj vedo, da so za državo in tudi za agrarcc drugi sloji ravnotako potrebni. Pomisliti bi bilo tudi treba, da pri sedanjih razmerah ne ostane vedno in da tistih 60 % prebivalstva hoče tudi poleg drugih ži- veti. , . . Vsi izvozniki in tisti, ki pretiram izvoz zagovarjajo in ščitjo, naj vedo, da se brez rudarjev, železničarjev in javnih nameščencev, brez redarjev, orožnikov in vojaštva, ki vzdržujejo red in varnost, ki je brezdvomno v prvi vrsti v korist agrarcem, izvoz ne bo mogel vršiti, ako ti ljudje ne bodo imeli zadostne prehrane, ki jim je za njih življenje potrebna in za ceno, ki je njihovim dohod kom primerna. To je uvidela tudi naša vlada in se je na seji kronskega sveta začela baviti z draginjo. Posebni odsek ministrov ima ukrepati, kako ubijati draginjo. Kakšen bo uspeh? Ce zmaga dr. Žerjav nam na korist, je morda nova kriza pred vrati; če zmaga Pucelj, se daginja ne zniža in naša beda kvečjemu še naraste. Ali se doseže moder kompromis? S strahom gledamo v oči bližajoči se zimi, ki nam preti, da bo naša deca poleg mraza še gladovala. Gospodje, v čijih rokah je usoda nas in naše države, tako ne more iti naprej! Ali je boljša anarhija? Kdor sam ne čuti v »Našem Glasu« opisane bede, se mu mora že vse pristudlti, da postane ■ za vse gluh in top. A gorje onemu, kdor mora preskušati in gledati bedo sam in čakati še hujših dni. Vsi sloji so pa vsak zase udarjeni s slepoto, da ne vidijo, kam jadrajo s svojimi dejanji. Merodajni krogi štedijo pri služabništvu. Služabništvo grozi, zahteva in prosi večje plače. Mar se bodo s tem cene potrebščinam znižale? Nikakor ne! Ako se danes plača zviša za 1000 %, bom jutri že zopet za 2000 % bolj lačen in strgan, ker vsi neprizadeti sloji vsako povišanje plač izkoristijo za še občutneiše zvišanje cen sebi v korist. Tako se vaii vsako davčno breme nazaj na državnega, mesečno plačanega služabnika in upokojenca. Ni nespametno drago prodajati. Kdor si lahko pomaga, da plačuje s tujim denarjem, plačuje brez pomisleka vsako, še tako visoko ceno, ker sl po dovoljeni in dani poti lahko podvojeno pridobi, česar državni mesečnik ne more. Državne uprave tekmujejo s povišanjem raznih davčnih bremen, posebno v taksah, pristojbinah, carinah in pri monopolu. Kdo pa vse to plačuje? Mar izvoznik, uvoznik, trgovec, obrtnik itd.? Kaj še! Prav tisti, kr si s tujim imetjem ne more pomagati, t. j. javni in zasebni nameščence. Ta naj trpi in zopet trpi, ker se vse vali nanj. Države so upravičene, nalagati davke in zahtevati v svrho potrebnih izplačil. Upravičeno pa je tudi državno nameščenstvo zahtevati potrebno povišanje plač. Tako vse zaporedno vedno naprej do nebes, da končno več uiti številk ne bomo znali izgovoriti niti denarja prešteti, ker ie vse brez znatne veljave. Tako mora pasti prej ali slej iskra nevidne moči na vse to — kakor ie pred svetovno vojno, da v trenotju bo vsega tega kaosa konec. Vnaprej je pa obžalovati neizogibne žrtve v končnem razčiščevalnem procesu. Kaj in kako bi nastalo na svetu, ako bi vsem izkoriščanim slojem — javnim iu zasebnim nameščencem, pri justici, železnici, pošti, orožništvu, vojaštvu in financ!, po tovarnah, trgovinah in v obrtili vzajemno pošla vsa moč in volja za delo? Kaj bi se zgodilo, ako bi izbruhnil hkratu štrajk vseli nastavljencev? Prenehalo bi sc življenje in nastala bi katastrofa brez primere. Kako bi sv potem godilo tlačiteljem In izkoriščevalcem? Ali ne bi potem zavladali banditi in morilci? Propalo bi vse, propali bi tudi najbednejši in svet bi se izpremenil v klavnico in grobišče. Take anarhije si nc more želeti noben kulturen človek, najmanje pa javni nameščenec. Red in mir, resnica in pravica slone v prvi vrsti na nas, javnih nameščencih In na vojaštvu. Kaj rodi anarhija, gledamo lahko na vzgledu Rusije. Tam so spodili vse uradništvo in vojaštvo, a ustvarili so si novo, ki je še manje kvalificirano, še manje sposobno in še slabše plačano. In glad in smrt vladata po Rusiji, medtem ko žive bivši proletarci kot milijonarji po palačah, z avtomobili in metre-sami. Menjale so se le osebe v ulogah, beda pa je le še večja. Bivši izkoriščanci so postali izkoriščevalci, bivši izkoriščevalci pa so izkoriščanci. Proletarijat se ie izpremenil v novo, še krutejšo, ker še manje izobraženo buržuazijo. . Ponavlja se isto, kar pozna starorimska ali francoska zgodovina. Absolutistični trinogi so bili cezarji plemiči; toda imperatorji plebejci so bili beštije; nezaslišani parasitl so bili francoski mo-drokrvni Ludoviki, toda Robespicrri in Marati so bili stekli psi! Strašni so bili ruski carji, toda vsi skupaj niso pomorili toliko naroda in uničili toliko narodnega imetja, kakor Ljenin in Trocki! Le blaznik se more nadejati, da bodo vlade najnižje omike in najnlžjih instinktov prinesle človeštvu nebesa po današnjih vicah. Vse tisočletne izkušnje nam govore le: Od najnižje mase smeš pričakovati le še pekla! Pameten človek pa vendarle rajši vzdrži v vicah in ne sili v pekel. Vse psovanje in vse grožnje nam ne pomo-rejo, dokler se razmere v državi ne urede potom mirne evolucije. Revolucija je puška, ki strelja naprej in nazaj ter zadeva torej tudi strelce. Gotovo je, da napredujemo. Razmere v Jugoslaviji so vzlic-vsemu neprimerno boljše nego marsikje. Tudi med vojno smo stradali in niti za denar nismo dobili nc živil, ne drugih gospodarskih potrebščin. Le omejeno številce nakaznic smo dobivali ter nismo smeli nit! pol ure z doma brez legitimacije. Sužnji smo bili, ki glasno nismo smeli misliti, niti se smeli nasmehniti po svoji volji. Povsod so oprezovali ovaduhi in puške iu vislice so stale vedno pripravljene za nas! In vojaštvo po strelskih jarkih, med ušmi in podganami, je bilo vedno izpostavljeno žrelom topov ter bombam letal! Takrat smo in so vsi molčali in trpeli kot nema živina! A danes? Premišljujmo, uvažujmo in — zresnimo sc! Res je sila težko naše življenje, toda z življenjem 1. 1914 do 1918 ga ne bi hoteli menjati. Toda naš edini spas sta skrajno štedenje ter izkoriščanje vseh naših fizičnih in psihičnih sli. To ni sramotno za nas, nego sreča in ponos. Vestnik. Predsednik O. 1. tovariš M. Lilleg je odpotoval v Zagreb zaradi skupne akcije s Hrvati iu Srbi. Seja je bila sklicana telegrafično. Kako si predstavljam delovanje Nabavljalue zadruge? Naši zadrugi preti že ob njenem rojstvu znani bacilus birocraticus, bolezen, razširjena najbolj po pisarnah in med «radništvom. Takoj pri rojstvu je delo zastalo, četudi ga je vlada podprla. Ura je stala. Polagoma je pričela zopet teči, nevarnost pa je jueliia, da jo zalije okuženo olje neštetih sej, sestankov, potovanj, pravil, predpisov in podobnih dobrot, ki šc črvov ne rede, še manj bi nam pričarale moko, mast, oije, obleko ali sladkor in kavo. Uradništvu treba namreč prirediti vsako stvar kolikor mogoče priprosto, sicer v §§ utone! Nabavljalne zadruge sl ne mislim s podružnicami, še manj s prodajalnami, temveč samo s primernim magacinom v naših središčih: Beogradu, Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru itd. Ondi bi imeli samo te stvari: moko v vrečah, mast v sodih olje istotako, sladkor in kavo enako; za oblačila pa 2—3 vrste poletnega in zimskega blaga. Moko bi kupili od kmeta v Banatu, sladkor naravnost iz tovarne v Slavoniji, mesto masti cele zaklane prešiče, olje v Dalmaciji alt pri kmetu (bučno), obleko v tovarni na Češkem. Za to bi bili določeni za vsako oblast 2—3 uradniki, ki bi skupno sklenili pogodbo z dobavitelji iu ki bi sc zavezali, poslati blago v skladišča. Denarja bi odposlanci ne dobili na roko. temveč uradništvo bi se po Vsi državi pismeno izjavilo, koliko želi masti, olja itd. Po tej množini bi sc določila cena in višina naročb s terminom, do kdaj dobaviti, kajti za moko bi sc dogovorili že spomladi, dobili bi jo v avgustu; za mast istotako, a dobili bi jo v jeseni: medtem bi uradništvo po položnici plačevalo obroke in ob dobavi bi bil denar tako v Izdatni množini na razpolago za ekonoma ali tovarnarja, ti (dobavitelji) pa bi poslali blago v skladišče za vse uradnike ene oblasti, alt pa posameznim krajem. Mast bi se dobivala eventualno z mesom vred v obliki zaklane živali za eno ali dve družini. Tako bi imeli dela samo ob času dogovora z dobavitelji in ob času dobave, vsega skupaj 1—2 meseca na leto. Od oblasti določen uradnik bo vodil knjigo z dogovorjenimi množinami dobaviteljev in naročenimi količinami ter plačevanjem obrokov posameznikov (naročnikov); ker smo vsi odvisni od meseč-nih plač, bi nam računovodstvo kratko odtegnilo in blago bi nas veljalo le toliko višje, kolikor stane pot in manipulacija od kmeta 1» tovarnarja do našega doma. Drugih »učenosti« bi ne smeli uvajati, ker bi se ne obnesle. Ljudem, ki a priori zabavljajo na vse: na plačo, draginjo jn o d poln očk e, pa ni mogoče pomagati, ker nc spadajo med nas. Z, Umrl Je dne 14. avgusta t. 1. po dolgi težki bolezni naš tovariš g. Martin Gomsi, vlš. pis. oficijal v Ljubljani. Služboval je na Vrhnikj in pozneje celo vrsto let pri državnem pravdništvu v Ljubljani. Pred par meseci je stopil v pokoj, ki ga pa ni dolgo užival. Pogreb se je izvršil v sredo 16. t. m., na zadnji-poti spremilo ga je lepo število tovarišev. Hvala jim. Pokojniku blag spomin, njegovim ostalim pa Iskreno sožalje. — Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov itd. v Ljubljani. Za tiskovni sklad VNašega Glasa« so darovali: g. Kervina Franc v Subotici, Bačka 80 K, K- Magdič Franjo, Krško 40 K, g. Schmlt Drago, Trebnje 25 K, p. n. oddelek finančne kontrole v Rečici 8 K in g. Novotny Josip v Ptuju 5 K. Vsem darovalcem se najlskreneje zahvaljujemo. Uprava. Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Fran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubli»«*