NA OSNOVNI ŠOLI V DOLU Kdo bo slovenski član predsedstva SFRJ? Sredi letošnjega maja bomo dobili novo predsedstvo SFRJ, ker bo sedanjim članom potekel 5-letni mandat. V Sloveniji smo že lani jeseni na kandidacijskih konferencah evidentirali možne kandidate za našega člana jugoslovanskega predsedstva. Izmed več kot 70 evidentiranih (samo v naši občini so posamezne temeljne kandidacijske konference evidentirale skupno 38 kandidatov) jih je le šest pripravljenih sodelovati v kandidacijskem postopku, če bi bili predlagani za to dolžnost. To so Marko Bulc, dr. Janez Drnovšek, dr. Tomaž Kalin, dr. Gojko Stanič, Dušan Šinigoj in Vinko Vasle. Računalniška učilnica in videorekorder O teh kandidatih se bodo do 20. februarja izrekale temelje kandidacijske konference v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, 22. februarja pa bo občinska kandidacijska konferenca. Hkrati bo v Ljubljani tekel še kandidacijski postopek za nadomestne volitve v družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljana, v katerega bo treba izvoliti štiri nove delegate. Gradivo za kandidacijske konference objavljamo na 3. strani. a g Brez vlaganj ni napredka Lesnina odprla sodobno skladišče na Viču d'4* otvoritvijo novega skla- i'scno-prodajnega centra Ve-8>rgovine je Lesnina vstopila praznovanje pomembnega No' ki 9a slavi 8 februarja. !"rešernov dan pred 40-leti n i 0 narT1reč v Ljubljani ustavljeno podjetje Les. ki se je malu preimenovalo v Lesni-Njena prva dejavnost je bi-trgovanje z lesom, danes pa n» snina usPešna v trgovini, nnifii n9u’ izvozu ter izdelavi Pohištva. Sodobni skladiščno prodajni «tnier v viški industrijski co-0'ob Cesti v Mestni log je naj- kfni? .na|oiba Lesnine v prete- Sd h sai ie vani v,ožila 15 Veletrn dlnariev. Z njim tozd leti začeto13 uresničule Pred pQJno blstveno skrajšati in ca do°k aVi,i po,i od Proizvaia|- 0Jakšna skladišča namreč DrnH9o4ai° celovito ponudbo e°aainega asortimenta na 8rn mestu, s tem pa tudi ce-trel10 oskrbo kupca v vsakem bi!iiU,ku' ko le',a biago potreti noi. Veletrgovina spro-še | ’~uie druge trgovske hi-n.ljH. strijo, obrt ter lastno °aaino mrežo Lesnine. di^oelikini ln sodobnim skla-m se je Lesnina znebila štirih manjših, ki so bila prej raztresena po Ljubljani; kupci pa imajo zdaj različno grosistično blago na enem mestu. Center ima tri večja skladišča in sicer za pohištvo, kemične izdelke in reprodukcijske materiale ter za lesne polizdelke. Skupaj s funkcionalnimi prostori (pisarne, kuhinja, sanitarije) bo imel center 12.135 kvadratnih metrov pokritih površin, v skladiščih pa bo kar deset tisoč paletnih mest. Do jeseni bo namreč dograjeno še računalniško vodeno visokore-galno skladišče. Z novim centrom je Veletrgovina bistveno posodobila prodajne zmogljivosti pohištva, repromaterialov, lesnih, kovinskih in. kemijskih Izdelkov, kar bodo najbolj občutili kupci na območju Slovenije. Hrvatskega Zagorja, Karlovca in Istre. Industrija, trgovina in drobno gospodarstvo na tem območju bodo tako lahko bistveno zmanjšali svoje zaloge, saj jih bodo iz centra redno in v najkrajšem možnem času oskrbeli z blagom, ki ga potrebujejo. V njem pričenja Veletrgovina tudi z novo dejavnostjo - s skladiščno prodajo lesnih tvoriv, namenjeno predvsem ozdom drobnega gospodarstva in zasebnim obrtnikom. Zbori varčevalcev l-BGospoderska banka Ljubljana kot največja temeljna .■p*8 v Sloveniji in banka, v kateri varčuje največji del !, “bivalstva na širšem ljubljanskem območju, bo šir« etku leta 1989 izvedla zbore varčevalcev. To je naj-van3 obli,0tŽ.° or9an|zirani v vseh občinah, kjer ima Gospo-°bčln» T?nka Ljubljana svoje varčevalce. Za varčevalce Iz v dvor.« iJlll8na Beil9rad bo zbor 6. februarja ob 15. uri 64 ran| Skupnosti za ceste SR Slovenije na Titovi cesti *** ljubljanska banka Vsi. 90SP°darska banka Ljubljana ‘--v-------------------------------- Lesnina namreč že precej časa trajno poslovno sodeluje z drobnim gospodarstvom in Veletrgovina je s svojim oddelkom kooperacij, ki se je prav tako preselil v center, ena od nosilk takšnega sodelovanja. Kot zelo uspešno se je to sodelovanje pokazalo v povezavi z inženiringom, saj je Lesnina skupaj z drobnim gospodarstvom nadvse uspešno opremila vse javne prostore na luksuznem trajektu Amorella za finskega naročnika. Praznovanje 40-letriice bodo v Lesnini proslavili tudi z otvo ritvijo novega pohištveno-pro dajnega centra v Kopru, z za četkom proizvodnje teniških loparjev Snauvvaert v njihov tovarni EMMI v Slovenski Bi strici, pa z novimi prostori za grebške prodajalne pohištva Spomin na ta jubilej pa bo ostal tudi Ljubljančanom. To bo na novo postavljeni godbeni paviljon, kakršen je nekoč krasil park Zvezdo in kjer bodo Ljubljančani spet lahko prisluhnili koncertom. Za nakup opreme nameravajo zbrati vsaj 30,000.000 din prostovoljnih prispevkov Znanje postaja z vsakim dnem pomembnejše in tega se zavedamo tudi na področju šolskega okoliša OŠ Franca Ravbarja iz Dola pri Ljubljani. Zaradi tega in ker so materialne možnosti ljubljanske izobraževalne skupnosti skrajno omejene, sta se svet šole in svet staršev šole na skupnem sestanku v novembru 1988 odločila, da organizirata široko akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za nakup opreme za računalniško učilnico v šoli Dol in videorekorderja za šolo v Šentjakobu. V naslednjih tednih je bil načrt akcije široko obravnavan na roditeljskih sestankih v šoli, na sestankih predstavnikov šole s predstavniki krajevnih skupnosti in delovnih organizacij; starši učencev in ostali krajani pa so bili z akcijo pisno seznanjeni. Akcija je zamišljena tako, da jo bodo finančno podprli; krajevne skupnosti Dol, Dolsko, Križev-ska vas - Klopce, Beričevo - Brinje in Podgorica - Šentjakob; delovni organizaciji JUB in BELINKA; starši učencev Sole in drugi prebivalci šolskega okoliša; šola z lastnimi sredstvi. Vodi jo 11-članski odbor, v katerem so predstavniki naštetih udeležencev. Tik pred novim letom se je akcija zbiranja sredstev definitivno začela, že sedaj pa smo prepričani, da bo tudi uspešno zaključena. V dobrih dveh tednih so namreč starši učencev in drugi prebivalci šolskega območja nakazali šoli (preko položnic ali direktno v računovodstvu) 5.000.000 din prostovoljnih prispevkov, ostali zgoraj našteti -sofinancerji- pa zagotavljajo nadaljnjih 20.000.000 din. Ker je akcija med starši in ostalimi krajani še vedno v polnem zamahu, pričakujemo, da nam bo uspelo zbrati skupno vsaj 30.000.000 din, kar bo zadostovalo za nakup vsaj 3 osebnih račnalnikov PC-XT (npr. tipa SOKOL-T) in za nakup videorekorderja. Seveda bomo na šoli veseli. Če bomo lahko kupili še kakšen računalnik več in zato vabimo prebivalce z levega brega Save od Šentjakoba do Senožeti, da se v akcijo vključite čim bolj številno. Prostovoljne prispevke lahko nakažete s splošno položnico na žiro račun Osnovne šole Franca Ravbarja, Dol pri Ljubljani št. 50102-603-48160 (namen nakazila: a) ZA RAČUNALNIŠKO UČILNICO Ali b) ZA VIDEOREKORDER) ali osebno v računovodstvu šole. Prostovoljni prispevki OBRTNIKOV v zgoraj navedeni namen štejejo med materialne stroške, zato jim bosta Upravi za družbene prihodke Ljubljana Bežigrad in Moste Polje ustrezno znižali davčno osnovo (Kopijo potrdila o tem je mogoče dobiti v računovodstvu šole!). Vsem, ki ste se v akcijo že vključili, se za prispevek iskreno zahvaljujemo. Ob tem želimo pripomniti, da se zavedamo težavnih ekonomskih razmer, v katerih živijo številne družine. Vendar na akcijo, ki smo jo opisali, gledamo v luči dejstva, da najmlajša generacija ni prav nič kriva mizerne-ga materialnega položaja, v katerem se zadnja leta nahaja šolstvo, po drugi strani pa se bodo posledice takega stanja zgrnile prav nanjo. JANEZ HROMO Ljubljana, 24. januarja 1989 Lato XXIX, štev. 1 / 370 TATJANA LJUBIČ ZBOR„ OBČANOV GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD Otroci, veselimo se srečanja z vami! Tudi v letošnjih zimskih počitnicah bomo za naše šolarje (od 1. do 4. razreda) organizirali že dobro znane oblike preživljanja prostega časa, v katerem bo veliko zabavnih Igric, tistih, ki si jih bodo izbrali otroci sami. V prvem In drugem tednu bomo obiskali lutkovno predstavo, tudi kinodvorane ne bodo ostale prazne, saj jih bomo dvakrat napolnili mi. Če ne bo snega bo naš izlet zanimiv in vesel, predvsem se bomo nadihali svežega zraka. V krajevnih skupnostih čakajo barvice, papir, družabne igrice, videorekorderji In televizorji, predvsem pa prijazne tovarišice. Zbirali se bomo v krajevnih skupnostih - od 23. 1. do 27. 1. In med 30.1. do 3. 2.1989: IVAN KAVČIČ Hošiminhova 3 od 9. do 13. ure JOŽE ŠTEMBAL Hošiminhova 11 od 9. do 13. ure URŠKE ZATLER Bratovževa pl. 30 od 9. do 13. ure STADION Staničeva 41 od 9. do 13. ure BORIS KIDRIČ Vojkova 1 od 9. do 13. ure FRANC RAVBAR Titova 373 Črnuče od 9. do 13. ure SAVSKO NASELJE Belokranjska 6 od 9. do 13. ure Dejavnosti v krajevnih skupnostih so brezplačne, otroci oz. starši prinesejo denar le za oglede predstav In Izlete. O tem, kolikšen bo prispevek za posamezno dejavnost izven KS, boste obveščeni sproti, vendar je prispevek vedno simboličen. DRUŠTVA IN ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE UUBUANA-BEŽIGRAD Starši! Če zaradi službenih in drugih neodložljivih obveznosti ne boste mogli v vseh počitniških dneh poskrbeti za svoje otroke, vas vabimo, da jih - predvsem mlajše šolarje - pripeljete v naše počitniško varstvo, ki bo letos na OSNOVNI SOLI LEDINA, Komenskega 19, v centru Ljubljane. Varstvo bomo organizirali od 6. do 16. ure vse delovne dni od 23. januarja do 3. februarja 1989. Otroci bodo v varstvu imeli zajtrk in kosilo. Pripravili jim bomo bogat program kulturnoumetnišklh, športnih in drugih dejavnosti in namenili seveda veliko časa za igro. Prosimo, da zaradi prehrane in programa varstva pripeljete otroke najkasneje do 8. ure. S seboj naj prinesejo copate, oblečeni naj bodo primerno za sprehode in izlete. Predvidevamo, da bo cena varstva 9.000 din dnevno, samo hrana namreč stane 7.000 din. Otroka prijavite na naslov; MESTNA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA, Resljeva 18, ali po telefonu: 323-276/52. Denar za varstvo nakažite na račun št.; 50101-678-45821; potrdilo o plačilu prinesite s seboj, ko boste pripeljali otroka v varstvo. Če bo prijavljenih premalo otrok, varstva ne bomo organizirali. MESTNA ZVEZA IN OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA BH d 7. FEBRUARJA Seja občinske skupščine Delegati občinske skupščine se bodo 7. februarja zbrali na prvi seji v novem letu Obravnavali bodo osnutek občinskega proračuna za leto 1989 In več osnutkov odlokov: o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti, o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb, o spremembah In dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev (o tem berite še na 3. strani) ter osnutek odloka o določitvi šolskega okoliša bežigrajskih osnovnih šol (odlok objavljamo na 2. strani). Prihodki občinskega proračuna naj bi letos znašali 25.269.055.000 din (skoraj 2527 starih milijard). Najvišje postavke med odhodki so: prenešena sredstva za proračun Skupščine mesta Ljubljane in za delo skupnih upravnih organov - 10.140.302.000 din; sredstva za delo upravnih organov - 9.552.716,000 din; sredstva za krajevne skupnosti - 2.067.472.000 din: sredstva za družbenopolitične In družbene organizacije - 1.520.751.000 din itd. V tem zadnjem znesku je zajetih tudi 2t0.000.000 din za izdajanje časopisa Zbor občanov, kar znese 0,8% (osem desetink odstotka) med odhodki občinskega proračuna. 8. FEBRUAR Proslava na novem odru Osnovna šola Danile Kumar In DPD Svoboda Stožice-Ježl-ca bosta skupaj proslavili slovenski kulturni praznik 8. februar. Prireditev pa na praznični dan ob 16. in 18. uri, prvič za višje razrede osnovne šole v okviru praznovanja šolskega kulturnega dne, drugič pa za vse krajane okoliša osnovne šole Danila Kumar. Nastopili bodo člani šolskega in krajevnega kulturnega društva. mamam To bo pravzaprav tudi javna otvoritev nanovo opremljenega odra v večnamenski dvorani osnovne šole Danile Kumar. Oder ima zdaj tudi vse zavese, za kar gre zasluga društvu Svobodi. S. K. Osnutek odloka o določitvi šolskega okoliša bežigrajskih osnovnih šol TABELA, KI VZBUJA STRAH Kako ubežati Osnutek odloka zajema določitev območja šolskega okoliša vseh devetih bežigrajskih osnovnih šol. Meje so opredeljene na podlagi dejanskega stanja in možnosti optimalne razmestitve ter prostorskih in drugih zmogljivosti osnovnih šol. Občina kot ustanovitelj osnovnih šol je po 117. in 118. členu Zakona o osnovnem šolstvu dolžna oblikovati meje šolskih okolišev teh šol (Ur. I. SRS št. 5/80). V zadnjih letih je na območju občine Ljubljana - Bežigrad vzniknilo več stanovanjskih naselij, kar pomeni povečanje števila ulic. V krajevni skupnosti Tomačevo pa so v tem času poimenovali posamezne ulice. Tako je nastalo večje število ulic, ki niso obsežene v nobenem šolskem okolišu. To je bil povod, da je strokovna služba komiteja za družbene dejavnosti ponovno pregledala šolske okoliše. Pri tem pa se ohranja tudi fleksibilen pristop. (2. člen osnutka odloka). Z osnutkom odloka se spremenijo šolski okoliši naslednjim šolam: OŠ Boris Kidrič, OŠ Milan Šuštaršič, OŠ Miran Jarc, OŠ Maks Pečar in OŠ Boris Ziherl. OŠ Milan Šuštaršič in Maks Pečar sta spremembe že prej vnesli v svoj šolski okoliš in gre le za nova stanovanja oziroma ulice, ki so bile zgrajene po letu 1980. Gre za sprotno ažuriranje ulic. Podobno velja za OŠ Boris Ziherl, kjer smo že sedaj vnesli tri ulice, ki so bile oktobra 1988 poimenovane in bodo nastale po zgraditvi stanovanj v t. i. »Župančičevi jami- v KS Boris Ziherl. Dejanske spremembe torej beležita OŠ Miran Jarc in OŠ Boris Kidrič. Gre za razmejitev KS Tomačevo potem, ko so ji točno določili ulice. Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 117. in 118. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. I. SRS, št. 5/80) in 196. in 197. člena' statuta občine Ljubljana Bežigrad (Ur. I. SRS, št. 13/86) je na seji zbora združenega dela.... in zbora krajevnih skupnosti — sprejela ODLOK o določitvi šolskega okoliša bežigrajskih osnovnih šol France Bevk, Miran Jarc, Boris Kidrič, dr. Vito Kraigher, Danile Kumar, nh. Maks Pečar, Franc Ravbar, Milan Šuštaršič in Boris Ziherl. 1. člen S tem odlokom se določa šolski okoliš za: 1. osnovno šolo France Bevk KS Brinje, deloma KS Triglav in KS Koroški partizani: Vodovodna cesta (parne številke od 80 naprej in neparne od 99 naprej), Glavarjeva (samo parne številke), Mašera Špasiča. Tolstojeva, Hubadova, Šarhova, Turnerjeva, Ulica Pohorskega bataljona, Titova cesta (neparne številke od 143 do 193), Kočenska, Presetnikova, Grintovška, Popovičeva, Funtkova, Ogrinčeva, Ulica Nade Ovčakove, Slovenčeva (od M. Spasiča do Bevkove ulice) ulica. 2. osnovno šolo Miran Jarc KS Boris Kidrič, KS Anton Tomaž Linhart, KS Miran Jarc in KS Tomačevo: Dimičeva (parne št.), Mariborska (vse razen od št. 38 do 69), Ptujska, Lužiškosrbska, Foersterjeva, Cerkova, Zagrebška, Kranjčeva od št. 2 do 22, Ipavčeva, Vojkova, Prekmurska, Preradovičeva, Svetosavska, Carja Dušana, Grasellijeva, Brankova, Kržičeva, Peričeva, Celjska, Titova cesta (sode števil- ke od 64 do 94), Linhartova cesta (neparne številke od 1 do 31), Topniška, Tomačevo (od cerkve do obvoznice), Pot k Savi (leva stran), V dolini, Metoda Mikuža (od 4 do 18), Blasnikova, Blasov trg, Vrbovec, Celestino-va in Raičeva ulica. 3. osnovna šola Borisa Kidriča KS Savsko naselje, I, II, III, deloma KS Tomačevo Matjaževa, Topniška (neparne št. od 43 do 53), Linhartova (neparne št. od 45 do 51 in parne od 60 do 104), Fabianijeva, Endli-harjeva, Belokranjska, Sarkova, Ulica Luize Pesjakove, Ulica Majke Jugovič, Mislejeva Majaronova, Savska, Kaspretova, Koželjeva, Med hmeljniki 2, Na Žalah, Tomačevska (neparne št.), Stolpniška 10, Šmartinska 21a, Pot k Savi (desna stran), Dajnkova, Šifrerje-va, Golarjeva ulica in V dolini. 4. osnovno šolo dr. Vita Kraigherja KS Stadion in KS Bežigrad I in II, KS Triglav, KS Koroški partizani Apihova, Bežigrad, Borutova, Bratinova, Dermotova, Dravska, Einspielerjeva, Fran-ketova, Glavarjeva (neparne št.), Grafenau-erjeva, Herbersteinova, Hranilniška, Janševa, Jakšičeva, Jarnikova, Kamniška, Kolarjeva, Koroška, Kurilniška, Kuzmičeva, Lavričeva, Likozarjeva, Livarska, Parmova, Pod-milščakova, Posavska, Pleterniškova, Pribi-nova, Božanska, Samova, Smoletova, Stadionska, Staničeva, Titova (številke od 41 do 139), Triglavska cesta, Trg 9. maja, Trstenjakova, Velikovška, Vodovodna cesta (neparne št. od 1 do 97 in parne od 2 do 78), Žolgarjeva in Ravbarjeva ulica. 5. za osnovno šolo Danile Kumar KS Urška Zatler, KS 7. september, KS Savlje-Kleče, KS Ježica in KS Stožice Bevkova cesta, Čargova, Godeževa, Gogalova (neparne št. 1.-7, parne 2-12), Gorjančeva, Kalingerjeva, Komanova, Kumrov-ška, Marice Kovačeve ulica, Mire Lenardičeve ulica, Omahnova, Pavlovčeva, Pod klancem (parne številke), Rodičeva, Slovenčeva, Stoženska, Stožice, štembalova ulica, Titova cesta (parne številke 2-14, neparne št. 101-145, 241, 243, 261, 265, 269, parne 218-264, neparne št. 217-309), Ulica padlih borcev, Ulica prvoborcev (neparne št. 1-13), Staneta Severja (2,4), Gogalova (16), Ulica 7. septembra (parne št.), Glinškova ploščad (1-29 neparne, 11a, od 2-22 parne), Muc- herjeva, Ulica bratov Kunovarjev (2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15), Ulica bratov Čebuljev (1-13,15,17, 19, 21), Za gasilskim domom (2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 17), Čerinova, (2, 6,8,10,11), Ulica 7. september (neparne), Bratov Jakopičev, Danile Kumar ulica, Dečmanova, Ježica (parne 2-22, neparne 1-29), Kališnikov trg, Kratka pot, Ku-šarjeva, Mala vas, Na produ, Obvozna cesta, Pod klancem. Stara Ježica, Strmec, Tesov-nikova, Udvančeva, Kleče pri Ljubljani, Saveljska cesta, Savlje, Vodovodna cesta (št. 254-283), Bratovševa ploščad. 6. za osnovno šolo n. h. Maksa Pečarja KS Črnuče - Gmajna, KS Franc Ravbar, KS Nadgorica-Ježa, KS Rezke Dragar Cesta v Pečale, Pot v Čeželj, Žorgova, Ceneta Stuparja, Ulica v Kokovšek, Lemeže-va, Verdnikova, Primožičeva, Mlinska pot, Gameljska pot. Izletniška, Pečarjeva, Simončičeva, Titova cesta (266-292), Polan-škova, Pot v Goričico, Ježa, Zasavska cesta, Cesta v Brod, Ulica nadgoriških borcev, Jazbečeva, Nadgoriška cesta, V Varde, Pionirska, Pot v Mlake, Vranja pot, Tominškova, Pod Gričem, Janova ulica, Pot v smrečje, Hlebčeva, Katreževa, Pot v Hribec, Pod D. Jakopiča, Planinska cesta, Pot v Hrastovec, Petričeva, Gača, Črnuška cesta, Za partizanskim domom, Stare Črnuče, Pot k sejmišču, Magajnova, Cesta v Podboršt, Štebi-jeva. Na brežini, Strniševa, Pasterkova, Ul. Koroškega bataljona, Seliškarjeva, Okro-garjeva, Cesta 24. junija, šlandrova, Petkova, Suhodolčeva in Ložarjeva ulica. 7. za osnovno šolo Milan Šuštaršič KS Ivan Kavčič in KS Jože Štembal Dečkova št. 23, Dimičeva št. 15, Kadilniko-va, Kocbekova, Mariborska (od št. 38 do 69), Reboljeva, Robičeva, Titova cesta (parne št. od 98 do vključno št. 180), Trebinjska, Ulica aktivistov, Ulica narodne zaščite, Vojkova ulcia (št. 57, 61, 63, 74), Zupanova ulica, Ulica 29. hercegovske divizije, Štembalova, Povhovčeva, Allendejeva, Hošiminhova, Palmejeva in Kardeljeva ploščad. 8. za osnovno šolo Franca Ravbarja (podružnična šola Janko Bizjak) KS Dol pri Ljubljani, KS Beričevo-Brinje, KS Šentjakob Dol pri Ljubljani, Videm, Zaboršt, Zajelše, Kleče, Podgora, Beričevo, Brinje, Dolsko, Klopce, Vinje, Kamnica, Križevska vas, Petelinje, Velika vas, Zagorica, Vrh, Osredke, Laze, Senožeti, Šentjakob, Podgorica. 9. za osnovno šolo Boris Ziherl KS Boris Ziherl Črtomirova, Novakova, Robbova Hacgu-etova, Vilharjeva, Linhartova (od št. 18 do 38, 54), Topniška (od 58 do 64, 70), Detelova, Valjhunova, Neubergerjeva, Titova 48, Trg VII. Kongresa ZKJ, Avčinova, Vurnikova in Štihova ulica. 2,člen Učenec se praviloma vpiše v osnovno šolo v šolskem okolišu, kjer stanuje. Iz utemeljenih razlogov se lahko vpiše v drugo osnovno šolo. Med šolanjem lahko učenec iz utemeljenih razlogov prestopi v drugo osnovno šolo. O utemeljenosti razlogov po prvem in drugem odstavku odloča organ, ki ga določa statut osnovne šole, na katero se želi učenec vpisati oziroma prestopiti. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se za vpis otrok v 1. razred bežigrajskih osnovnih šol za šolsko leto 1989/90. — ODMEVI Se o gradnji zaklonišč Z zanimanjem sem prebral odgovor mestnega sekretariata za ljudsko obrambo na delegatsko vprašanje glede znižanja oziroma ukinitve prispevka za gradnjo zaklonišč v Zboru občanov z dne 22. novembra 1988. Pričakoval sem, da bo kaj novega - pa nič. 3% prispevek od skupne letne stanarine ostane, ker da gre za ukrep, ki ga je mogoče izvajati le trajno. Stanovanjska skupnost vztrajno zvišuje stanarine, da bi ujela inflacijo in končno dosegla tudi ekonomske stanarine. Pri tem pa prav tako vztrajno zvišuje tudi prispevek za gradnjo zaklonišč, ne da bi jo kdo za to posebej prosil. Takega financiranja bi bil vesel vsak porabnik, celo JLA. In vendar je že pred leti bil ta prispevek zvišan z 2% na 3% in torej postavljen na »ekonomsko« raven. Dokler se je ta prispevek plačeval iz stanarin, je še nekako šlo, ni bil tako opazen, že pred leti pa je bil prenešen, tako da se sedaj plačuje poleg stanarin, iz neto osebnega dohodka torej. Porabniki prispevkov iz osebnih dohodkov in drugih prispevkov vsako leto posebej določajo prispevne stopnje in jih pogosto spreminjajo tudi med letom, pa to očitno ni noben problem, razen da spravlja računovodje ob živce. Lepo je imeti stalen vir financiranja, ki po vrh vsega še raste. Gospodarstvo pa se očitno lahko razbremenjuje le na račun zniževanja plač in pokojnin. KAREL MARINIČ neprestanim podražitvam? Pravzaprav odgovora na to vprašanje ne vem. Ne vem tudi. kaj nam bo letošnje leto, v katerem se utegne inflacija povzpeti na številko 5,6 ali celo 7, pomnoženo s 100 seveda, prineslo lepega Najbrž bo lepega malo, zategovanja pasu in robantenja ter štrajkov pa veliko Je že tako, da imajo zdaj vsi v politiki na ustih polno lepih besed o trgu in tržnih odnosih. Vsi govorijo o tržnih cenah. In te smo že dosegli, saj so cene naših živil na svetovni ravni, nekatere pa še malo čez Kaj pa naše plače? Te pa so jugoslovanske Tu je torej nekaj močno narobe. Če imemo namreč ekonomske cene, bi morali imeti tudi ekonomske plače; takšne, da bi se dalo z njimi pošteno živeti. Pri nas pa se z eno plačo sploh ne da preživeti družine, včasih še z dvema zakonca težko preživita dva otroka . . . Kam smo prišli, da so že redno zaposleni ljudje socialni problemi.. . O cenah osnovih živil pa smo se tudi letos pogovarjali s Tončko Habič, poslovodkinjo diskontne trgovine Mercator, TOZD Grmada na Slovenčevi ulici za Bežigradom. Nič lepega nam ni povedala. Rekla je le, da se vsak dan kaj močno podraži in da časopisi sploh ne pišejo več o tem. Omenijo le še, če se podraži bencin, če gre gor elektrika, če se zvišajo stanarine ■ ■ Sicer pa tabela vse pove. Kje je že leto 1980, ko je kilogram moke stal le starega jurja in sto din (zdaj stane 270 starih jurjev), kilogram kave pa 31 starih jurjev (zdaj stane pet milijonov in 400.000 starih din)? Toda mar se še spomnite, da je bilo treba lani januarja odšteti za cel kilogram mlete kave malo več kot milijon starih dinarjev, letos pa za ta denar ne dobiš niti 20 dekagramov tega dišečega črnega zlata? NEVA ŽELEZNIK ZA KOLIKO SE JE KAJ PODRAŽILO? CENE V DIN VRSTA BLAGA Januar 1980 Januar 1987 Januar 1988 Januar 1989 1 kg moke 11,06 239 678 2707 1 kg sladkorja 15,45 318 788 5277 1 I olja (v steklenici) 27,20 631 1497 6698 1 kg svinjske masti 20,78 639 1097 8266 1 I mleka (v vrečki) 8,00 156 379 873 jogurt v lončku 8.50 176 411 912 sladka smetana 17,98 243 783 2970 kisla smetana 10,12 138 428 1872 1 kg ementalca 124,70 2444 7555 28378 1 kg gaude 107,50 1981 5277 22846 0,80 kg belega kruha 8,90 260 867 3290 velika žemlja 2,15 55 128 600 mala žemlja 1,30 35 78 350 1 kg krompirja 6,35 130 637 2552 1 jajce 3,90 74 151 660 1 kg margarine 32,00 988 1869 10512 1 kg masla 130,00 2288 6830 26220 1 1 vinskega kisa 18,10 262 1650 3700 1 kg jajčnih testenin 23,71 548 1216 6240 1 kg mleka v prahu 88,01 2015 3892 24012 1 kg lešnikove čokolade 120,96 3510 7733 1955C albert keksi 34,00 900 900 4000 1 1 radenske 5,74 123 348 1132 1 I stila 11,82 193 616 2057 1 I jabolčnika 12,85 300 750 2350 1/2 1 piva 7,72 197 589 1948 1 1 ljutomerčana 38,05 997 1832 11450 1 I dobrovoljčka 25,90 515 824 2962 1 1 naravne slivovke 107,01 2145 4347 13550 1 1 ruma 64,90 1479 2942 10010 1 kg govejih rebrc 75,82 648 1378 13000 1 kg svinj, kareja 76,86 1737 3693 19890 1 kg šunkarice 91,22 2174 5549 29397 1 kg mortadele 68,44 2296 5962 28500 1 konzerva sardin 10,12 230 437 2678 1 konzerva m. doručka 9,11 206 276 2507 1 kg pral. praška 28,89 402 947 5687 1 kg mlete kave 311,42 6689 10590 54424 Ob tej tabeli, ki vam bo nesporno pognala srh ogorčenja, jeze in nemoči po telesu, še tole. Vedno so navedene I® najnižje možne cene. Ker pa tudi letos cene letijo v nebo, vam naj povemo še to, da sem te cene zbrala 14 januarja letos Kakšne bodo februarja, pa sam bog ne ve. INFLACIJSKA TABELA LETO INFLACIJA V ODSTOTKIH 1960 7 1965 30 1966 23 1968 5 1970 10 1980 31 1981 45 1982 31 1983 38 1984 62 1985 76 1986 88,6 1987 135 1988 cca 200 do 300 1989 500 ali več? :„! vo'61 Če bi računali lansko Inflacijo glede na maloprodajn cene, bi dobili še višji odstotek od uradnih 200 do 300%- K8* nas čaka letos? Hudo bol jtuo' GRADIVO ZA KANDIDACIJSKE KONFERENCE Po sklepu predsednika RK SZDL Slovenije bodo do 20. februarja po vsej Sloveniji v organizacijah združenega dela (tozdih, delovnih skupnostih) in krajevnih skupnostih potekale temeljne kandidacijske konference, na katerih se bodo udeleženci z glasovanjem izrekali o šestih možnih kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Na TKK bo dobil podporo vsak kandidat, za katerega bo glasovala najmanj tretjina navzočih. Kot že dvakrat doslej udeležba na temeljnih kandidacijskih konferencah ni omejena samo na obvezno delegatsko sestavo, temveč se je lahko udeleži v OZD vsak zaposleni, v KS pa vsak občan, ki ima v tej KS stalno prebivališče. Po TKK se bodo v petih dneh zvrstile občinske, mestni in obalna kandidacijska konferenca. Za Bežigradom bo občinska kandidacijska konferenca v sredo, 22. februarja, mestna za Ljubljano pa bo dan pozneje. Kakor je za zdaj predvideno, naj bi na 1. seji republiške kandidacijske konference s tajnim glasovanjem določili predlog kandidatne liste in ga poslali (kot to zahtevajo zvezni ustavni amandmaji) v mnenje zvezni konferenci SZDL, nato pa bi na 2. seji republiške kandidacijske konference po razpravi o tem mnenju določili dva predlagana kandidata. O teh dveh naj bi se opravilo (konec marca ali v začetku aprila) splošno glasovanje SZDL, in sicer po določilih zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja in splošnih načelih republiškega volilnega zakona. Kandidat, ki bi dobil višje število glasov na tem glasovanju, bi bil določen za kandidata, izvolila pa bi ga - kot zahteva sedanja ustavna ureditev - republiška skupščina. KANDIDATI ZA ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ IZ SR SLOVENIJE, ki so izmed evidentiranih izjavili, da so pripravljeni sodelovati v kandidacijskem postopku za to dolžnost, če bi bili zanjo predlagani 1- MARKO BULC rojen 1926, dipl. ing. kemije, presednik Gospodarske zbornice Slovenije; evidentiran v okviru 36 občinskih in 1 mest-pe kandidacijske konference ter še v 2 subjektih, ran ob£lni Ljubljana Bežigrad je bil evident an na g TKK. KS Bežigr.ad , KS stožjce ,B i t!trvlrini9ib'ro Ljubljana, DS upr. organo eknn' S užb občine Lj. Bežigrad, Inštitut z UNlTrvSt.a raz'Skovanj, KS Beričevo-Brinj« daj fcX' KS Stadion, Lesnina TOZD NT-prc * DrL JANEZ DRNOVŠEK °jen 1950 dipl. ekonomist, doktor ekonom- skih znanosti, delegat skupščine SRS v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ; evidentiran v okviru 4 občinskih kandidacijskih konferenc. V občini Ljubljana Bežigrad je bil evidentiran na 1 TKK - Iskra Avtomatika TOZD Tela. 3. DR. TOMAŽ KALIN rojen 1936, dipl. ing. tehnične fizike, doktor fizikalnih znanosti, direktor Inštituta Jožef Štefan; evidentiran v okviru 1 občinske kandidacijske konference. V občini Ljubljana Bežigrad je bil evidentiran na 1 TKK - Lesnina DS. 4. DR. GOJKO STANIČ rojen 1940, dipl. pravnik, doktor politologije, redni profesor na Fakulteti za elektroniko Univerze E. Kardelja v Ljubljani; evidentiran v okviru 1 občinske kandidacijske konference. V občini Ljubljana Bežigrad ni bil evidentiran. S. DUŠAN ŠINIGOJ rojen 1933, dipl. ekonomist, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije; evidentiran v okviru 4 občinskih kandidacijskih konferenc. V občini Ljubljana Bežigrad je bil evidentiran na 1 TKK - KS Urška Zatler, 6. VINKO VASLE rojen 1949, novinar, ČZP Kmečki glas; evidentiran v okviru 1 občinske kandidacijske konference. V občini Ljubljana Bežigrad ni bil evidentiran. NADOMESTNE VOLITVE članov družbenopolitičnega zbora skupščine mesta Ljubljana Predsedstvo mestne konference SZDL Ljubljana je na seji dne 18. 1. 1989 sprejelo sklep o izvedbi predkandidacijskih in kandidacijskih opravil za izvolitev nadomestnih članov družbenopolitičnega zbora skupščine mesta Ljubljana, predlog liste možnih kandidatov za člane družbenopolitičnega zbora SML in sklep, da se ta predlog posreduje v obravnavo temeljnim kandidacijskim konferencam na območju ljubljanskih občin. - Predsedstvo MK SZDL se je seznanilo s sklepom družbenopolitičnega zbora skupščine mesta Ljubljana, da so potrebne nadomestne volitve za štiri izpraznjena delegatska mesta v zboru. Družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljana je namreč na seji 27.12.1988 sklenil, da se razrešita dolžnosti delegata v DPZ SML - na njuni prošnji - Nada Majcen, delegatka MK SZDL, iz zdravstvenih ralogov, in Tone Turnher, delegat MO ZZB NOV, zaradi službenih obveznosti v Beogradu. Hkrati je družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubiana spejel sklep o prenehanju mandata dveh delegatov v zboru, in sicer Bojana Klenovška in Matjaža Prinčiča, obeh kot delegatov MK ZSMS, in to po samem zakonu, ker je bil Bojan Klenovšek izvoljen za člana izvršnega sveta ŠML, Matjaž Prinčič pa ni več član MK ZSMS, zaradi česar jima preneha mandat po samem zakonu. Na podlagi navedenega so v družbenopolitičnem zboru skupščine mesta Ljubljana izpraznjena štiri delegatska mesta, in sicer za po enega delegata iz MK SZDL in MO ZZB NOV ter dva delegata MK ZSMS. Pristojni organi navedenih organizacij so za ta mesta evidentirali - MK SZDL: dr. Andrejo Kocjančič, - MO ZZB NOV: Franca Dolenca, - MK ZSMS: Petra Kodermaca in Mirjano Radovanovič. Po določilih 17. točke volilnega pravilnika se do evidentiranih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnih zborov na vseh ravneh (občinski, mestni, republiški) opredeljujejo temeljne kandidacijske konference z oblikovanjem stališč, mnenj in pripomb. Predsedstvo mestne konference SZDL je sklenilo, da v obravnavo temeljnim kandidacijskim konferencam pošlje naslednji PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA ŠTIRI NADOMESTNE ČLANE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA: 1. FRANC DOLENC, rojen 1922, upokojenec, stanuje Lepodvorska 2, Ljubljana; član mestnega odbora ZZB NOV, podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška - kandidat za delegata DPZ SML iz MO ZZB NOV 2. Dr. ANDREJA KOCJANČIČ, rojena 1942, stanuje Topniška 43. Ljubljana; doktor medicinskih znanosti; zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru; članica predsedstva MK SZDL in sveta za zdravstvo in socialno varstvo pri tem predsedstvu - kandidatka za delegatko DPZ SML iz MK SZDL 3- PETER KODERMAC, rojen 1965, stanuje Bratovševa ploščad 16, Ljubljana; študent Pedagoške akademije; član predsedstva MK ZSMS Ljubljana in vodja ekološke skupine, ki deluje v okviru MK ZSMŠ Ljubljana kandidat za delegata DPZ SML iz MK ZSMS 4. MIRJANA RADOVANOVIČ, rojena 1966, stanuje Ul. bratov Učakar 14, Ljubiana; študentka 3. letnika Medicinske fakultete; članica predsedstva MK ZSMS in vodja aktiva srednješolcev, ki deluje 'pri MK ZSMS Ljubljana - kandidatka za delegatko DPZ SML iz MK ZSMS. Temeljne kandidacijske konference do vključno 20. 2.1989 zapisniško sporočijo svoja stališča, mnenja in pripombe občinski konferenci SZDL v svoji občini, ta pa jih bo posredovala mestni konferenci SZDL, ki bo na seji, predvideni za 6. 3. 1989, določila listo kandidatov za nadomestne volitve v DPZ SML. Po veljavnih zakonskih določbah bodo nadomestne volitve opravili delegati v družbenopolitičnih zborih skupščin petih ljubljanskih občin. Varovanje pitne vode Uskladitev Prostorskih ureditvenih pogojev z odlokom o varstvu virov pitne vode Spremenjen režim varovanja vire Pnne vode pa je zahteval uskladit« odlokom o Prostorskih ureditvi h pogojih, ki so upoštevali sta P veljaven odlok o varstvu virov Spremembe in dopolnitve odlok P^storskih ureditvenih pogoji nan S*ki^ celot otlč'ne Bežigrad, s uro 3 ■ 0 v Števnem na komunaln ejanje prostora, predvsem pa n kr!m en*ena merila in pogoje z "tetelno urejanje prostora v ot v ni- ureiania. k' so prej ležal rov ^ varstvenem pasu vodnih v Bc s strogim režimom varovanji go j:,5 — Tomačevo, BS 4/6 Jarš« V - T1 ~ Klete, BS 5/2 — Savlji iek*o obm°čjih gradnja novih ot Bkt?V do sedai ni bite dovoljeni vena novost novega odloka j< da dopušča gradnjo novih stanovanjskih hiš v naštetih območjih, kot zapolnitev vrzeli v obstoječi zazidavi. Novi objekti morajo biti priključeni na kanalizacijo, s tem pa je možna tudi legalizacija nedovoljeno zgrajenih objektov v teh ureditvenih območjih, ob upoštevanju določil novega odloka. Občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je na svoji 25. seji ugotovil, da pomenijo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za planske celote nujno uskladitev z določili odloka o varstvu virov pitne vode. Izvršni svet je na svoji 115. seji soglašal s predlogom komiteja in predlagal zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občine Ljubljana Bežigrad, da sprejmeta odloke o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v predloženih besedilih. Po sprejemu odlokov o uskladitvi prostorskih ureditvenih pogojev za območje planskih celot Bežigrada z odlokom o varstvu virov pitne vode, bodo znotraj območij urejanja BS 4/5 — Tomačevo, BS 4/6 — Jarše, BS 5/1 — Kleče BS 5/2 — Savlje dane možnosti za gradnjo novih objektov kot zapolnitev vrzeli med obstoječo zazidavo; prav tako bodo dane možnosti legalizacije nedovoljeno zgrajenih objektov. Vsi pogoji v prostor bodo pogojeni z določili odloka, po postopku, ki ga predvideva veljavna zakonodaja. Voda je prav gotovo eden najpomembnejših elementov za bivanje. Glede na različne posege v prostoru je potrebno vire pitne vode še posebej pozorno in skrbno varovati. V letu 1977 je bil za varovanje voda sprejet Odlok o varstvenih pa- sovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda, ki je v območju Ljubljane, tako tudi Bežigrada, določil posamezne varstvene pasove, po zahtevnosti zaščitnih ukrepov. Podana so bila določila za posege in ukrepe v štirih varstvenih območjih, od najstrožje zaščite do vplivnega varstvenega pasu z blagim režimom varovanja. Ta odlok je bil po letu 1977 še nekajkrat dopol-njej. Vsi urbanistični dokumenti, izdelani po sprejetju odloka o varstvu in ukrepih za varovanje voda, so morali upoštevati določila odloka in kasnejših dopolnitev. Tako so bili izdelani in sprejeti že v letu 1987 Prostorski ureditveni pogoji za vse planske celote območja Bežigrada. Ta dokument določa možne in dopustne posege v posameznih območjih urejanja, razen tam, kjer je za oblikovanje prostora zahtevan drug urbanistični dokument. Odlok o Prostorskih ureditvenih pogojih (Ur. 1. SRS 26/87 in 27/ 87) je pri dopustnih posegih v pro- stor upošteval zahteve tedaj veljavnega odloka o varovanju virov pitne vode. V praksi se je pokazalo, da so nekatera določila odloka o varstvu voda iz leta 1977 že delno preživela, zato se je izkazala potreba po spremembi starega odloka ali pa celo po izdelavi novega odloka. Tako je bil v začetku leta 1988 sprejet nov Odlok o varstvu pitne vode (Ur. list SRS 13/88); Ta novi odlok je določil nove varstvene pasove: I. najožji varstveni pas, ki je namenjen izključno objektom za oskrbo s pitno vodo; II. ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja, ki je namenjen neposredni zaščiti črpališč pred onesnaženjem; III. širši varstveni pas z blagim režimom varovanja, ki je namenjen varovanju toka podtalnice proti črpališčem. Prostor občine Bežigrad prekrivajo vsi našteti varstveni pasovi. Zakaj usiha udeležba na vajah? Z letne programske konference občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin / Dr. Simo Opačič Prejel zlato značko ZRVS Jugoslavije *keaJfini Pro9ramski konten ik'h start* Za.Cl,e Zve2e rezei flato* itre4ln 18 b'la prisotna v ^njaniT pr,ecls,avniki družbeni ,up* Pred0' Kon,erence sta s • •vuvuauarN m Dt yo-Cwc'nska organizacija Zl Sram ,ler pa i® Poslala poz imeli L°Pr?viellom' ker so slavo SV° 0 kon,®renco in yajo m- * Ljubljana, orisal sil govori, pol,,'l'4n® razmere pi SuPer JI , i® Poudaril, c p°uk 7r\»n pa 'ur*' drugih Sž p.ZDAv Vietnamu in še n®rnooo*:'9anis,anu spozn Dremanati ival 1, na dol9° al I® »Za uspeh te vračanja pa je bistvena skupna sposobnost in stabilnost Jugoslavije in specifična usposobljenost oboroženih sil, da hitro, odločno ukrepajo ter da so ustrezno sestavljene, oborožene in izurjene za vse oblike vojnega dejstvovanja«. Predsednik občinske konference ZRVS Dušan Mihelič je podal poročilo o delu organizacije in opozoril tudi na občinsko glasilo ZRVS »Obveščevalec" številka 13, v katerem je ocena dela organizacije na področju strokovno vojaškega usposabljanja in idejno političnega izobraževanja v letu 1987/88, sklepi zadnje programske konference ter program dela organizacije ZRVS za leto 1988/89. Stane Moravec, predsednik kadrovske komisije, je sprožil aktualno problematiko organizacije ZRVS v imenu delovne skupine, ki jo je imenovalo občinsko predsedstvo ZRVS. Ta delovna skupina je imela nalogo, da razišče vzroke zakaj upada udeležba članstva pri vseh aktivnostih. Stane Moravec je med drugim dejal: »Od leta 1980 dalje ugotavljamo, da se je udeležba na obveznih aktivnostih (strokovni pouk, zaključno preverjanje znanja) in interes članstva pri drugih aktivnostih (strokovno ekskurzije, udeležba na sejah komisij, letnih konferencah itd.) občutno zmanjšala. V letu 1980 je bila udeležba pri raznih oblikah strokovnega pouka 68%, pri preverjanju znanja pa 94,5%, v letu 1988 pa je bila evidentirana udeležba na predavanjih le 30,5%) pri preverjanju znanja pa je bilo le še 37,8% obveznikov. Ugotavljamo, da je do tega kritičnega stanja v organizaciji prišlo predvsem zaradi naslednjih razlogov: naj ne bo zamolčano dejstvo, da od leta 1980 na čelu vsega našega družbenega življenja in hotenja ni več tiste avtoritete kot je nekoč bila; poimenujmo današnja dogajanja kar direktno: gre tudi za kompromitacijo družbe, ki se kaže v obliki vseh mogočih družbenih afer, ki jih ježe toliko, da se jih ne da več spremljati in omenimo nezadovoljivo rešen statusni položaj naše organizacije. Izhajamo iz dejstva, daje članstvo v organizaciji prostovoljno. Ce je temu tako, naj se po krajevnih organizacijah nemudoma ugotovi pripravljenost posameznikov ali nameravajo sploh biti člani ali ne. Vsi, ki se bodo prostovoljno odločili, da so člani, bi bili nato tudi dolžni, da spo- štujejo in izpolnjujejo družbene obveznosti, ki izhajajo iz statuta in pravil ZRVS. Ker pa je organizacija ZRVS dolžna vojaško strokovno usposabljati rezervne vojaške starešine ne glede na članstvo v ZRVS, bi bilo v tem primeru potrebno le-te klicati s pozivi ustreznega upravnega organa«. Na konferenci so podelili tudi plakete in priznanja ZRVS. Predsednik MK ZRVS Ljubljana Silvester Turk je izročil zlato značko ZRVS Jugoslavije polkovniku dr. Šimu Opačiču; plaketo ZRVS Slovenije je prejel Roman Zupan, znak ZRVS Slovenije Marko Gruden, plaketo ZRVS mesta Ljubljane Franc Vidrih, priznanje ZRVS mesta Ljubljane pa Vinko Horvat, Živko Ignjačič, Franc Klinc in Boris Mihajl. Predsednik OK ZRVS Bežigrad Dušan Mihelič je podelil občinske plakete ZRVS. Prejeli so jih: Marjan Babnik, Vladimir Cotič, Sergej Lunaček, Viktor Marinc, Rajko Meh, Pavle Radelj, Viki Ramovš, Dušan Rebolj, Pavle Selan, Franc Steiner, Franc Zobec in Andrej Žerovnik. Pismeno priznanje ZRVS Ljubljana Bežigrad je prejel Ivan Bahat, Janez Malovič in Matjaž Škrabi pa sta to priznanje prejela že na konferenci KO ZRVS Rezke Dragar. V imenu vseh prejemnikov priznanj se je zahvalil dr. Simo Opačič (na sliki). DUŠAN REBOLJ 4 ZBOR OBČANOV ■aktualno 24. JANUARJA 1989 Po dimniku se hiša pozna Strokovni nasveti delovne organizacije Dimnikarstvo uporabnikom kurilnih in dimovodnih naprav (Nadaljevanje iz novembrske številke) Neugodni pogoji za pravilno izgorevanje kurilnih naprav so na območjih, kjer v zimskem času ni prevetravanja (med nje spada tudi ljubljanska kotlina, ki se razprostira vse do Trbovelj), kar Ima za posledico, da kurilne naprave slabše delujejo, s tem se poveča poraba goriva in prekomerno onesnaževanje ozračja. S pravilnim kurjenjem bomo vdihavali boljši zrak, povečali toplotni Izkoristek, podaljšali dobo trajanja kurilne naprave sebi In družbi pa prihranili ogromna materialna sredstva. Za pravilno izgorevanje je potrebna zadostna količina zraka. V prostoru kotlovnice, kjer je nameščena kurilna naprava, mora biti urejeno zračenje, dovod in odvod zraka, dovod zraka mora biti okoli 20 cm od tal, odvod zraka pa preko zračne tuljave ali 20 cm pod stropom na prosto. Obe odprtini morata biti v nasprotni strani kotlovnice, ker le tako dobimo zaželjeni učinek. Imamo naslednje načine kurjenja s trdimi gorivi: kurjenje s pred-gorevanjem je takrat, ko gorivo pregoreva od spodaj navzgor.. Slabosti takega načina kurjenja so v odvodu hlapljivih snovi, ki jih vsebuje premog, v dimnik, ne da bi pri tem izgorele in oddale toploto. Izkoristek kurilne naprave še dodatno zmanjšuje tudi velik odstotek vlage, ki jo vsebujejo naši premogi. Pri nalaganju na žerjavico je poleg majhnega izkoristka, hitrost zgorevanja velika. Da bi se izognili velikim izgubam In manj onesnaževali okolje, priporočamo uporabnikom kurilnih naprav, da segrejejo kurilno napravo na začetku kurjenja do zaželjene temperature, potem pa se kuri z odgorevanjem. Kadar se kuri z odgorevanjem odrinemo žerjavico proti prednjemu ali zadnjemu delu rešetke, premog pa nalagamo na prazno rešetko do žerjavice. S takšnim načinom kurjenja lahko prihranimo tudi do 10% goriva. Z odgorevanjem od zgoraj navzdol dosežemo boljše izkoristke, saj hlapljive snovi zgorijo In oddajo toploto pri prehodu skozi žerjavico '(žerjavica je nad slojem goriva). Pri odgorevanju od zgoraj navzdol zakurimo z vrha (premog je na rešetki, na premogu pa drva in papir za zakuriti), kurjenje pa se nadaljuje kot je vpisano pri odgorevanju s prednje ali zadnje strani kurišča. Pomembno je predvsem s kakšnim, kurivom kurimo. Danes, ko je kurivo postalo Izredno drag strošek, uporabniki kurijo z gorivom, ki ni primerno za posamezna kurišča (moker premog ali drva, razni gumijasti odpadki, dotrajana obutev ipd.) S takšnimi kurivi ni dovoljeno kuriti, ker uporabnik prekomerno onesnažuje okllco In zrak, kurilna naprava se zamaši s prašnimi ali trdimi sajami, kar potem še dodatno povzroča slabše delovanje kurilne naprave. Pomembno je, da Je kurilna in dlmovodna naprava redno člščena, zato ne odklanjajte dimnikarja. KAKO NAJ DELUJE KURILNA NAPRAVA NA OLJE Predpogoj za dobro izgorevanje je dobro uravnan gorilnik, ustrezen dimnik in pravilno zračenje v prostoru, kjer je nameščena kurilna naprava. Dobro uravnan gorilnik prihrani tudi do 5% goriva, če ni na ogrevalnih straneh kurilne naprave trdnih oblog, če pa so trdne obloge pa je lahko poraba večja tudi do 25%. Gorilnik je dobro nastavljen, če se sajavost giblje od 0-1 (filter je bel in ni vidnega dimnega madeža), temperatura dimnih plinov se naj giblje med 160-240 °. Na zgornje vrednosti odločno vpliva pravilno razmerje med zrakom in kurilnim oljem. Visok presežek zraka ima za posledico veliko količino plina, ki prevzema toploto In jo odnaša. Kurilna naprava ima zato nižjo temperaturo gorilnega prostora in višjo temperaturo dimnih plinov, oboje pa nižji izkoristek kurilne naprave. Pomanjkanje zraka pa pomeni tvorbo saj, ki so toplotni izolator (1 mm saj ima za posledico do 5% večje porabe goriva), zato je prenos toplote Iz kurišča na ogrevalne dele v kurilni napravi manjši in večje izgube zaradi neizgorelega ogljika, ki se dvigne Iz plamena kot saje. Dobro očiščena kurilna naprava pomeni prihranek denarja, zato ne odklanjajte, da vam dimnikar očisti vse naprave. REDNA ČIŠČENJA IN KONTROLNI PREGLEDI V naši delovni organizaciji si bomo prizadevali, da organiziramo delo tako, da bo storitev izvršena tudi pri tistih uporabnikih, ki so v dopoldanskem času odsotni zaradi službe. Pri teh uporabnikih bomo obhode in delo izvršili v popoldanskem času ali ob delovnih sobotah. Uporabnike obveščamo, da imamo od novembra do aprila skoraj vse delovne sobote in ob teh sobotah bomo delali pri uporabnikih, ki so ostale dni v službi. Uporabniki nas lahko pokličejo na telefonsko številko 312-266 (služba naročil). Če bo teh naročil več bomo obhode in čiščenja opravljali tudi enkrat do dvakrat tedensko v popoldanskem času. Po pravilniku o rokih In načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Ur. 1. SRS št. 1/76) se čiščenja pri individualnih uporabnikih opravlja enkrat mesečno, če uporabljajo trdna goriva, če pa tekoča ali plinasta pa najmanj enkrat letno. Na področju občin, ki so določile daljši rok pa se čiščenje izvršuje najmanj enkrat na 60 dni za trdna goriva, za tekoča ali plinasta pa najmanj enkrat letno. Ce lastnik oziroma uporabnik kurilnih in dimovodnih naprav meni, da čiščenje na dan rednega obhoda n) potrebno, je dimnikar dolžan opraviti kontrolni pregled kurilnih In dimovodnih naprav. Kontrolni pregled se začne z novembrom mesecem In traja do zaključka kurilne sezone In se zaračunava po veljavnem ceniku. Ce dimnikar ob kontrolnem pregledu ugotovi, da Je potrebno čiščenje, mu je lastnik oziroma uporabnik dolžan omogočiti čiščenje. V tem primeru se zaračunava samo čiščenje. Lastnika, oziroma uporabnika kurilnih in dimovodnih naprav, ki dvakrat zapored ne bo dovolil čiščenja ali pregleda, bomo prijavili pristojni požarni ali sanitarni Inšpekciji za upravni postopek. Z objavo strokovnih nasvetov želimo, da se stanje glede opravljanja dimnikarskih storitev, medsebojnih odgovornosti, zmanjšanja onesnaževanja zraka in preventivne požarne varnosti uredi v vsesplošno zadovoljstvo, predvsem pa da bodo naši uporabniki z veseljem in srečo sprejemali naše delavce. Obveščamo vse uporabnike, da na področju Ljubljane, Domžal, Vrhnike in Zagorja ob Savi dimnikarske storitve izvršuje samo Delovna organizacija Dimnikarstvo Ljubljana. DO DIMNIKARSTVO LJUBLJANA Občina potrebuje zgodovinarja DOKUMENTI IZ NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA - Ittlljanškl obrambni bunkar In opazovalni atolp, kol oatanak utrdb na vo/atkl obrambni trti - bodatl tlel okrog L/ubljana. Objekta na fotografiji ata atala na območju aadanja KS Ivan Kavčll-Nanda, poanatak pa ja napravil Stane Koman okrog lata 1958. Opazovalni atolp ja bil kmalu po fotografiranju poruian. Dovoljenja za rutenja je dobil občan, kija potreboval opeko za gradnjo hita, toda večina tako pridobljena opeka ja bila neuporabna, kar ja bil atolp zidan a cementno malto. Opeka aa je namreč raja zdrobila kot pa odvajala od malta. Bunker za atolpom ja bil poruian naakrlvaj, ko aa ja začelo graditi atanovanjako naaalja BS-3. Vodatvo gradbenega podjetja Obnova, ki ja dalo bunker poruiltl, ja moralo - po originalnih Italljanaklh načrtih - zgraditi novega In ta aloji tam ta danea. Pogovor s Stanetom Komanom, novim predsednikom medvojnih aktivistov OF naše občine Tik pred novim letom so imeli člani občinskega odbora medvojnih aktivistov OF slovenskega naroda občni zbor, na katerem so polagali dvoletni obračun svojega dela In sprejeli program za naslednji dve leti. Staneta KOMANA, novega predsednika medvojnih aktivistov OF občine Ljubljana Bežigrad, ki je nasledil Jelico Vazzaz, smo zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Obnovit« nam »pomln na naatanak organizacija medvojnih aktlvlatov OF v nat! občini! Medvojni aktivisti so tudi danes, tako kot med vojno, podeljeni na tri območja: črnuško, ježensko in bežigrajsko, črnuško območje zajema kraje na levem bregu Save, ježensko nekdanjo občino Ježico, bežigrajsko pa severni del mesta Ljubljane. Pogoji delovanja aktivistov iz teh treh območij so bili različni. Črnuški aktivisti so ves čas delovali pod pogoji nemške okupacije, ježen-ski in bežigrajski pa so okusili italijansko in nemško okupacijo. Črnuške in ježenske aktiviste je do kapitulacije fašistične Italije delila okupacijska državna meja, ježenske in bežigrajske pa okupacijska obrambna črta - bodeča žica, ki je bila tam, kjer je dan« Pot spominov in tovarištva. Leta 1982, ptoem, ko so odbori črniških, ježenskih in bežigrajskih aktivistov že nekaj Časa delovali (ježenski že od leta 1972), je skupščina občine Ljubljana Bežigrad podelila domicil vsem medvojnim aktivistom OF občine Ljubljana Bežigrad. Te vodi občinski odbor, ki ga sestavlja 30 delegatov Iz omenjenih treh območij. Morda je zanimivo določilo pravilnika ježenskih aktivistov, v katerem piše, a so organizirani kot sekcija SZDL. Kaj določa domicilna listina? □a bi skupščina občine nudila pomoč medvojnim aktivistom na podlagi sporazumno sprejetih programov oziroma načrtov. Najpomembnejši sporazum je, da aktivisti vsak za svoje območje zberejo gradivo za kroniko narodnoosvobodilnega gibanja, občina oziroma OK SZDL pa bo poskrbela za tisk takšnih kronik. Leta 1982 je Izšla črnuška kronika pod naslovom Na levem bregu Save, leta 1985 ježenska pod naslovom Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, v delu pa je končni tekst bežigrajske kronike, ki bo Izšla pod naslovom Uporni Bežigrad. Bežigrajski odbor aktivistov ima torej še vedno veliko dela z dokazovanjem resničnih dogajanj med vojno, medtem ko se črnuški in ježenski odbor ukvarjata z drugimi nalogami, povezanimi z sedanjim življenjem krajanov in revolucionarnimi tradicijami. Kakšna naloga, konkretno, ao to? Člani črnuškega odbora se sedaj posvečajo predvsem gradnji spominskega parka narodnih herojev pred osnovno šolo Maksa Pečarja In pomoči tej šoli pri izvajanju njenega programa negovanja revolucionarnih tradicij, člani ježenskega odbora posvečajo skrb primernemu praznovanju 7. septembra, krajevnega praznika sedmih KS in spominskega dneva devetih KS ljubljanskega Posavja In Izvajanju šolskega programa o.š. Danile Kumar o negovanju revolucionarnih tradicij. Na občnem zboru je bila zlasti zapa-žena aktivnost članov ježenskega odbora. Uvedli so podeljevanje septembrskih priznanj ljubljanskega Posavja NAJ, NAJ... V letu 1987 je bilo NAJ. NAJ 15 športnikov in 10 športnih moštev, v letu 1988 pa 46 učencev In učenk, ki so vseh 8 razredov osnovne šole končali z odličnim uspehom. Dali so tudi pobudo za sprejem II. listine o skupnem proslavljanju 7. septembra - Spominskega dneva ljubljanskega Posavja in podelili simbolični znak sodelovanja - velik, ročno porisan krožnik, ki bo prehajal iz ene krajevne skupnosti v drugo. Omeniti pa je treba tudi razstavo dokumentov domicilnih enot naše občine, katero je posebna komisija, ki so Jo sestavljali predvsem medvojni aktivisti, postavljala in razlagala v vseh osnovnih šolah naše občine skozi vse šolsko leto 1987/88. Kaj vsebuje novoaprajatl dveletni program aktivnosti medvojnih aktlvlatov OF? Na prvem mestu je odzivanje na tekoče družbene probleme in podpora uresničevanju vseh treh reform, gospodarske, politične in partijske. Sledi skrb za izid tretje knjige bežigrajske trilogije o narodnoosvobodilnem gibanju z naslovom Uporni Bežigrad in dokazovanje, da tudi občina Ljubljana Bežigrad, tako kot ostale ljubljanske občine, potrebuje zgodovinarja, ki bo zbiral in strokovno obdeloval gradivo o narodno osvobodilnem gibanju in povojni izgradnji občine. Bežigrajskemu zgodovinarju bo trilogija narodno osvobodilnem gibanju v naši občini olajšala delo. zato pa bo lahko svoje delovanje razširil tudi na povojno zgodovino razvoja občine. V program delovanja MAOF so sprejete tudi določene naloge varstva spomenikov NOB, kot je to predvideno v družbenem dogovoru o teh vprašanjih in seveda skrb za počutje medvojnih aktivistov OF, ki so že vsi v visokih letih. Nobene stvari pa ne mislijo reševati mimo organizacij SZDL in ZB NOV, če pa jim bi to vendarle na kakšen način uspelo, pa bodo te organizacije redno ob- V DEVINU Črnuški oktet navdušil V začetku decembra je priznani Črnuški oktet, ki je član DPD Svoboda Črnuče, nastopil na povabilo zamejskih zborov - Dekliškega zbora iz Devina in MPZ Fantje izpod Grmade - v Devinu pd Trstu. Zveza kulturnih organizacij naše občine že vrsto let uspešno in vsestransko sodeluje s slovenskimi kulturnimi društvi na Tržaškem, posebno plodno pa je sodelovanje z društvi v tržaški občini Devin - Nabrežina. V novembru je bila v Devinu svečana otvoritev slovenskega pevskega doma, ki je nov kulturni hram obeh zgoraj navedenih zbor In nov kultutno-polltični uspeh pri ohranjanju slovenske kulture na tem delu našega narodnostnega prostora. Člani obeh zborov, ki so bili dolgo vrsto let tako rekoč brezdomci, so s pomočjo ostalih Slovencev in drugih, s prostovoljnim delom in finančnimi prispevki preuredili star na pol porušen občinski rastlinjak v zelo lep pevski dom z dvorano in ostalimi prostori. Pri opremi za to dvorano so prispevali svoj delež, z nabavo stolov za dvorano, tudi Lesnina, Stol in Uniles. Zveza kulturnih organizacij pa je bila koordinator te akcije. Otvoritve novega pevskega doma se je udeležila tudi delegacij* ZKO Ljubljana Bežigrad in ob tej priložnosti je bilo izrečeno povabilo, da bi Črnuški oktet priredil še pred božičnimi prazniki konceh slovenskih pesmi v Devinu. Povabilo je bilo z veseljem sprejeto Ih tako je oktet nastopil v dvorani slovenske šole Josip Jurčič v Devinu pred narodnostno mešano publiko. Zelo uspešen koncert je obsegal dela slovenskih avtorjev vseh obdobij in zvrsti. Navdušeno občinstvo je dobesedno izsililo več dodatkov in se kar ni hotelo raziti. Po koncertu so domači gostitelji pripravili prijeten večer z udeležbo pevk in pevcev obeh zborov, skupaj s predstavniki slovenskega kulturnega, cerkvenega, gospodarskega In političnega življenja na tem delu Tržaškega. Seveda, p* brez pesmi ni šlo in od prijaznih gostiteljev, so se člani oktet* poslovili z obljubo, da se kmalu zopet vidijo na koncertu v Devinu a" Nabrežini. TOMAŽ ZALAP Nagrajeni reševalci novoletne križanke Komisija, v kateri so bili Vili Grebenc, Irena Lavrič in Zalk* Zavodnik je izžrebala pet nagrajencev, ki so pravilno rešili novoletno nagradno križanko. Izžrebane so bile: • Frančiška Bogataj, Majaronova 4 • Karla Dežman, Na Produ 1 • Marija Kratochwlll, Dom atar. občanov • Milica Snoj, Titova 85 • Dragica Vidic, Neubergerjeva ul. Nagrajencem smo denar - po 10.000 dinarjev, ne pa po 1.000 dih, kot je bilo napačno zapisano v razpisu - poslali po pošti. Dc določenega roka je na naš naslov prišlo 126 rešitev. PRAVILNA REŠITEV - VODORAVNO: ■nama gospodarsko razstavišče slavi 25 let sejemske dejavnosti Gospodarsko razstavišče slavi letos 35-letnico svoje povojne aktiv-r'osti. V letu 1954, ko se je v Ljublja-jii obnovila sejemska aktivnost, prehojena z vihro druge svetovne voj-ne. je Gospodarsko razstavišče prvo v Jugoslaviji pričelo s prirejanjem specializiranih vzorčnih sejmov. Ta usmeritev se je izkazala za pravilno. Izredno pomembna prelomnica v razvoju je leto 1975, ko se je Gospodarskemu razstavišču priključila poslovna enota Pomurski sejem. Za '° 9re prav gotovo pomemben delež zaslug tedanjemu glavnemu direk-[°rju Gospodarskega razstavišča J-eopoldu Kresetu, ki je sprevidel, je sejemska ponudba Slovenije tanko bistveno kvalitetnejša v zdru-‘l‘vi Ljubljana in Gorenje Radgone. t’1 se zmotil in prav razvoj Medna- tega so v prostih terminih med sejmi pripravili sami ali oddali v najem prostor drugim organizacijam še za 40 izvensejemskih prireditev od poslovnega do kulturno-zabavnega značaja. Ustvarjeni prihodek bo dosegel 8,5 milijarde dinarjev, s čimer se v jugoslovanskem sejemskem prostoru uvrščajo na tretje mesto, takoj za Zagrebom in Beogradom. Gospodarsko razstavišče razpolaga z razmeroma omejenim razstavnim prostorom v Ljubljani, ki je danes že resna ovira nadaljnjemu razvoju sejmov. V Ljubljani je 17.000 kv. metrov pretežno pokritih prostorov. V Gornji Radgoni pa 70.000 kv. metrov razstavnih površin (odprtih, zaprtih, vzorčnih hlevskih objektov iz vzorčnih nasadov), kar je bistveno BOGATA TRADICIJA 0a se je Ljubljana razvila v eno vodilnih sejemskih središč v Jugoslaviji, pa tudi v pomembno sejemsko mesto v evropskem merilu, ni slučaj. Lega na križišču prometnih poti je dajala mestu trgovski pečat že pred tisočletjem. Viri omenjajo ljubljanske sejme že leta 1479, ko je Ljubljana dobila posebne Pravice in privilegije za zaščito potujočih trgovcev, ki so se ustavljali v Ljubljani, ter na njenih sejmih ponujali svoje blago. Posebnih pravic so bili deležni tudi kupci na sejmih. Korenine današnjega, po vsem svetu poznanega mednarodnega vinogradniško vinarskega sejma VINO, ki slavi prav letos svojo 35-letnico, segajo po vsej verjetnosti vse tja v leto 1811, ko nam številni zapisi govore o znameniti razstavi ilirskih vin, ki je bila tega leta v našem mestu. V letu 1921 je bil ustanovljen Ljubljanski velesejem, katerega pravni naslednik je danes Gospodarsko razstavišče. pa je Ljubljana že v predvojnem času nekaj pomenila tudi v evrpskem •ajemskem življenju, priča tudi dejstvo, da je bila Ljubljana poleg Zagreba leta '924 med ustanovitelji Zveze mednarodnih sejmnov (UFI) s sedežem v Parizu. todnega kmetijsko živilskega sejma nairtilnjl .Rad9oni je danes primer iemskorazv°ia neke se- slavijknei* k™*™**1 sejem vTugo- Jir8 j®.Gospodarsko razstaviš-)l vi ro a seJemska hiša v Jugoslavija , razPOlage z dvema sejmiščema , v°di svojo politiko v okviru lovite organizacije. dar c aposlenih delavcev Gospo-GnrSk?S.a razstavišča v Ljubljani ir nizLJ! Rad9°ni je v letu 1988 orga-seim 0 12 ntednarodnlh in domačih ni ,!)0'! rednega programa v Ljubija-dva v Gornji Radgoni. Poleg manj od razstavnih površin, s katerimi razpolagajo sejmi v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu. Zaradi tega je ustvarjeni prihodek dejansko rezultat zelo velikega obrata prostorov, posebej v Ljubljani. Obrat vseh razpoložljivih prostorov med 8 in 9-krat letno za sejemsko dejavnost je gotovo najvišji pri nas in zelo soliden tudi za evropske razmere. Sejem v Ljubljani In Gornji Radgoni je v lanskem letu obiskalo blizu pol milijona obiskovalcev. Najbolj sta bila obiskana 26. kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni - 180.000 obiskovalcev ter 9 teden mednarodnega sodelovanja in 27. mednarodni sejem ALPE ADRIA - 68.300 obiskovalcev. ,VAN Sucur &CATOR TEHNA REORGANIZIRANA M - Spectrum na novi poti sprem ?r9anizacijanii. Ki so lani tuHj L,emle svojo organiziranost, je loči, Tca«°r Spectrum, ki se je od-Pfelnv53 80 iz tozda Mercator Tehne hizarii V Samostojno delovno orga-vsojh°.. bo Se vedno vključena Vs«. u ercator KIT-na Cj*6-da je bila Mercator Teh-°dveč *° sestavljali štirje tozdi, nastsio 4 v vsem. Iz njih so namreč tieniio in delovne organizacije, ki liranr?«’.-f *lnl *aKSna oblika organi-dobiL8,!- dale ve*ie nnožnostl za pri-hiu 0 n,e dohodka. Na referendu-v$DBr'» obl'kovaniu' Ki so ga imeli <1eiavo^rurnu 7' decembra je bil le en Ker n Pr0,i novi or9aniziran°sti. 0cj|a* Pa 80,z referendumom preveč o odr-or,' .Se *e 2adeva zapletla. SKlep hi bn „ v' v iasu našega obisKa še 0 Podio.atnomo4en in Ker je zakon v° Prauo za4el veljati pred njego-'"p boio0 jrno4nosti°' se v Spectru-PHciraio da 80150 rnorda Kaj zaKom- Pošteviime Spec,rum i® Kot kaže, e tfa&Ai c h reor9anizacijah končno fefnSK,«« točili No0- ?uSko ,e,° uspešno zak- 1 todi i7Lj hov dohodek so vpliva-Sere su.k Podražitve stekla, za 611 Ihdel. monopollsti. Tako je Ks podražitev 30. 12. 1988 kar 550, torej so se steklarska dela in steklo v enem letu podražili za 450 odstotkov. Za nadaljnjih 50 do 60 odstotkov pa se je steklo zopet podražilo že prve dni po novem letu. Tako stane sedaj kvadratni meter 3 milimetre debelega stekla skupaj z vgradnjo 48.000 dinarjev... Novi direktor Mercator Spectru-ma Janez Marinšek, ki se šele privaja novemu kolektivu, pa kljub visokim cenam ni preveč zaskrbljen. Zatrdil nam je, da ima njegovo podjetje tako kadrovsko kot prostorsko osnovo za uspešno delo in dober razvoj. Imajo vse možnosti, da dvignejo nivo in kakovost svojih storitev ter postanejo še bolj konkurenčni kot so. K temu bo nedvomno pripomogla tudi boljša organizacija dela, ki jo pripravljajo in ki bo omogočila delavcem za boljše delo in manj razbitega stekla - kalo, večji zaslužek. V Mercator Spectrumu pa pripravljajo tudi novo montirno linijo za Izdelavo izolacijskega stekla, ki jim bo omogočila skrajšanje dobavnih rokov. Čeprav imajo sedaj največ manjših del za individualne naročnike, niso pretirano v skrbeh, kajti vse kaže, da bodo že v letošnjem letu prevzeli tudi nekaj večjih objektov, ki bo nedvomno vplivali na večji dohodek. j k ^Geološkemu zavodu priznanje JL u^»lili za ijudsko obrambo je ob 22. decembru - dnevu naše arnr 1° šOdelovanleTjLA^8™8 *n V2ClrJevanle Geološkega zavoda priznanje za do *® |e začelo že pred petnajstimi leti. Takrat je GZL z voja * s?,V podobnnU/-£m v Beo9radu začel razvijati opremo za vrtanje do plitkih voi z ^»kim oa,,00"’"’0 Vdelujejo tudi za civilno uporabo, od avgusta lani pt L* Pa bodo '"^dem podpisali pogodbo o razvoju in proizvodnji rudniške opre poopisali samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju. V OBRTI Izobrazba zelo dobra Od takrat, ko smo v našem glasilu zadnjikrat pisali o delu Medobčinskega sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, tel. 312-533, se je v tej asociaciji, ki pokriva izobraževalne in kulturne potrebe 8983 delavcev in delavk 14 občin ljubljanskega območja (brez Domžal in Vrhnike) in Zasavja, zgodilo več zanimivih stvari. Nad 100 milijonov denarne pomoči so razdelili izobraževalnim ustanovam, uspešno izvedli ekskurzijo v Makedonijo, ponudili delavcem in delavkam nekaj specializiranih tečajev, na decembrski skupščini ocenili delo sklada v preteklem letu in se okvirno dogovorili o njem za letošnje leto ter pridobili najnovejše podatke o lastnikih, solastnikih in delavcih v 8.186 obratovalnicah ter o njihovi izobrazbi in kvalifikaciji. Iz niza dogodkov oziroma sklepov izpostavimo dva: sklad bo nadaljeval s specializiranimi oblikami izobraževanja ob delu za delavce pri obrtnikih in jih o tem tudi obveščal s pomočjo časnika DELAVEC V OBRTI, Radia Glas Ljubljane (UKV 102,4 mHz) In Radia Trbovlje (UKV 103,9 mHz). Februarja bo tako izobraževanje spet za delavce in delavke iz zasebnih gostinskih lokalov, prvič pa za frizerke in frizerje. Letos bo po daljšem času sklad spet pripravil dve ekskurziji v tujino. 50 udeležencev bo popeljal na Izredno zanimiv splošni obrtni sejem, prav toliko pa tudi na specializirani sejem za kovinsko stroko. Seveda bo vsem, ki se želijo izobraževati ob delu in iz dela, povrnil stroške - pod znanimi pogoji - prav tako kot po dogovoru osnovnim organizacijam sindikata delavcev pri obrtnikih oziroma sek- cijam pri obrtnih združenjih, v katerih sodelujejo tudi delavci. Pa se pomudimo še pri izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi lastnikov, solastnikov in delavcev v zasebnem delu drobnega gospodarstva v naši občini. Naša občina izstopa v primerjavi z drugimi občinami, ki jih zajema Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, pri naslednjih podatkih: pri vseh, ki delajo v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva v 14 obči- NA SEJMU MODA 89 V naši občini je bilo 31. decembra 1987. leta 1070 obratovalnic oziroma 1070 lastnikov in solastnikov ter 1039 delavcev in delavk. Delavcev je bilo tako 142 več kot 31. grudna 1985. leta. Inštitut za regionalne ekonomske raziskave Ljubljana oziroma njegova sodelavca Franc Dragan in mag. Stanka Setnikar-Cankar sta ugotovila naslednjo izobrazbeno in kvalifikacijsko sestavo: nah ljubljanskega območja, ima najboljšo izobrazbeno sestavo in daleč največ ljudi z visoko izobrazbo. Avtorja analize menita, da je poznavanje tega dejstva izredno pomembno, če želi občina voditi pozitivno politiko razvoja obrti. STANE JESENOVEC Sodelovalo 460 razstavljalcev Na 34 jugoslovanskem sejmu konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov MODA 89 na Gospodarskem razstavišču je sodelovalo 460 razstavljalcev iz vse Jugoslavije, od tega 182 iz Slovenije. Največ je bilo razstavljene konfekcije. V času sejma je tekla tudi vrsta spremljajočih prireditev, obiskovalce pa so najbolj privabljale že tradicionalne modne revije v Festivalni dvorani. Razstavni prostor je bil zaradi nove dvorane za tisoč kvadratnih metrov večji od lanskega. V skupščini mesta Ljubljana so ob sejmu Moda 89 podelili tudi letošnje nagrade tekstilcem: ljubljanskega zmaja, zato Jano ter zlati MM ter posebno nagrado Društva oblikovalcev Slovenije. Tako za žensko kot za moško konfekcijo je najvišje priznanje - ljubljanski zmaj - dobila murskosoboška Mura. izobrazba, kvalifikacija število delež - visoka izobrazba 135 60,5% - višja izobrazba 56 5,1% - srednja izobrazba 26 11,7% - nižja izobrazba 6 2,7% Skupaj 223 100% - visoka kvalifikacija (VKV) 685 36,3% - kvalifikacija (KV) 648 34,4% - polkvalifikacije (PK) 242 12,8% - brez kvalifikacije (NK) 311 16,5% Skupaj 1.886 100% ADRIA AIRWAYS Mednarodne linije: LJUBLJANA: Miinchen - vsak dan London - ponedeljek, sreda, sobota Larnaka - četrtek Ban - ponedeljek, petek Tel Aviv - ponedeljek Domače linije: Poleg ustaljenih linij priporočamo: LJUBLJANA: • Dubrovnik - sobota, nedelja • Skopje - ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek • Split - vsak dan • Titograd - ponedeljek, petek Delavske linije: (za zaposlene v ZRN in ožje sorodnike) , ZAGREB: • Stuttgart - sreda, sobota • Frankfurt - sreda,sobota • Hannover - sreda, sobota • Diisseldorf - sreda, sobota • Hamburg - sreda, sobota PRIŠTINA: • Zunch-sobota Z mednarodno letalsko vozovnico Adrie Airways lahko potujete tudi z drugimi letalskimi družbami širom sveta. Informacije in rezervacije: Adria Airways, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/318-944 6 ZBOR OBČANOV |[ 24. JANUARJA 1989 NOVO V CENTRU MERCATOR Velik izbor, prijazne prodajalke Jurček je najbolje založena delikatesna trgovina v Ljubljani Jurček - nova delikatesna trgovina tozda Grmada v atriju poslovnega centra Mercator na Titovi cesti 133 je bila odprta pred dobrim mesecem, pa si je že ustvarila krog stalnih strank, ki prihajajo po raznovrstne dobrote, kakršne le redno zaidejo v Mercatorjeve samopostrežne in druge trgovine. Pomanjkljivost, da je očem skrita, delikatesa Jurček rešuje na ta način, da o sebi širi dober glas preko kupcev. Osebje Jurčka, ki ga vodi poslovodkinja Marija Rus, je sprejelo načelo, da je dobro postrežena stranka najboljša reklama za trgovino. V Jurčku vsako stranko ob prihodu pozdravijo, pa tudi »hvala« ne pozabijo reči, ko opravi nakup. A to je le del skrbi za potrošnike. Drugi del je opazen le posredno, saj ga delavci delikatese opravijo takrat, ko v trgovini ni kupcev. Vsako jutro, preden odpro trgovino, natančno pregledajo vse izdelke v vitrinah in skrbno pazijo, da kateremu ne bi potekel rok trajnosti, Pravtako dopolnijo prodajne police ter vitrine z novimi izdelki in ko trgovino odpro, že čakajo na stranke za pultom. Klasični način prodaje je v delikatesi pomemben tudi zato, da trgovci kupcu svetujejo in mu priporoče nove izdelke, ki jih še ne pozna. Poslovodkinja Marija Rus, ki je prej delala v Mercatorjevi samopostrežni trgovini na Črnučah, je povedala, da je bil kolektiv zbran z vseh vetrov. Vsi zaposleni so kvalificirani prodajalci, načrtujejo pa, da bodo zaposlili še kakšno kuharico, ki bo strankam lahko še bolje svetovala. Ko je kadrovska komisija izbirala delavce za delikateso Jurček, je izbrala le najboljše in najbolj prijazne... Na vprašanje, kaj vse ponujajo kupcu, se je poslovodkinja Rusova le nasmejala in dejala, da bo manj naštevanja, če pove, česa nimajo. Tisti dan niso imeli poprovega sira, po katerem je sicer veliko povpraševanja in neke vrste grosupeljskega kruha, ki ga je že zjutraj zmanjkalo. Zagotovo je Jurček trgovina, ki ima danes daleč največji izbor pol-trajnih in trajnih mesnih izdelkov vseh slovenskih proizvajalcev, pa tudi sirov, katerih seznam obsega nekaj deset imen. Med njimi je celo kozji sir, ki pa ga kljub visoki ceni (40.000 din za kg) hitro razprodajo in morajo potem čakati na nove pošiljke. Jurček ponuja tudi širok izbor vrhunskih vin, med katerimi je za ljubitelje posebej zanimiva redkost ledeno vino. Z tridecilitr-sko buteljko je potrebno odšteti 280.000 dinarjev. Potrošniki najbolj povprašujejo po kruhu in pecivu ter po različnih vrstah salat, ki jih pripravljajo v specializirani kuhinji na Črnučah. V Jurčku skrbno pazijo, da naročajo vsak dan drugo, svežo solato, tedensko pa jih prodajo okoli 15 kilogramov. Za začetek to ni slabo. J. N. ZRVS V KS BEŽIGRAD JUG Delajo zagnano in z veseljem KS Bežigrad Jug obsega najjužnejši del naše občine. V njej deluje krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin, ki je po številu članstva med najmanjšimi v občini. Njen dolgoletni predstavnik Edvard Heric pravi: »Člani predsedstva KO ZRVS Bežigrad Jug, kot kolektivni vodstveni organ naše organizacije, odgovorno, zagnano in z veseljem delajo, po točno načrtovanem delovnem programu svojih komisij. Še več, člani predsedstva naše KO, ki predstavljajo okoli 30% vsega članstva organizacije, so v pravem pomenu besede zdravo jedro naše organizacije. To potrjuje devetdeset in stoodstotna udeležba na vseh rednih in izrednih delovnih sestankih predsedstva skozi vse leto. Če se vprašamo kjer je-vzrok, da vsi člani predsedstva v tem vihravem obdobju in težki družbeni krizi še bolj vestno delujejo in ne popustijo, je odgovor le eden: pravi ljudje na pravem mestu. Če pa se vprašamo zakaj od celotnega članstva aktivno deluje le ta peščica ljudi, pa še ne najdemo pravega odgovora.« Na letni programski konferenci v novembru so se dogovorili za ponovno združitev krajevnih organizacij Bežigrad jug in sever, saj delujejo skupaj na vseh seminarjih in taktičnih vajah še od takrat, ko sta bili ti dve organizaciji razdeljeni. S tem se bodo številčno in strokovno okrepili in - upajmo - pritegnili ponovno večje število članov k nadaljnjemu delu. Med uspešne dejavnosti štejejo predvsem vsakoletno vzorno in na visoki strokovni ravni pripravljeno izvedbo seminarja in nato taktične vaje na terenu, ki pa se je, žal, poleg članov komisije udeleži le še kak član organizacije. V zadnjem obdobju so imeli na KO tudi razstavo fotografij, kjer je bila kronološko predstavljena dejavnost rezervnih vojaških starešin iz KO Bežigrad jug in sever. Vsako leto se udeležujejo tudi strelskih tekmovanj ob prazniku občine Bežigrad, kjer so pred leti dosegli prvo mesto. FRANCI TOME Obvestilo upokojencem Upravni odbor Olruštva upokojencev »Boris Kidrič« obvešča člane društva, da bo občini zbor v torek, 14. februarja 1989, ob 17. uri v dvorani krajevne skupnosti na Vojkovi 1. Vsi člani društva vljudno vabljeni! Srečanje borcev in jubilantov Krajevna borčevska organizacija Urške Zatler že vrsto let vabi ob koncu leta svoje jubilante in vse člane na tovariško srečanje in razgovor. Tako je bilo tudi konec decembra lani. Gostom so priredili lep program učenci osnovne šole Danile Kumar, harmonikar Janko Rotar pa je poskrbel za prijetno razploženje. Predsednik organizacije ZB Lovro Korošec je pozdravil vse prisotne, še zlasti jubilante, katerim so podelili knjižne nagrade: za 80 let Nežki Štajner, za 60 let Pepci Tajnšek, Slavku Deliču, Štefanu Viragu, Milki Kanazir in Slavki Boh. Značilno za to borčevsko organizacijo je, da imajo nenehne stike z osnovno šolo Danile Kumar. Prisotni so pri vseh proslavah, razstavljajo slike iz NOB in JLA ter razne časopise, ki usmerjajo mladino v vojaške šole. Za učence 7. in 8. razredov organizirajo razgovore ter jih vodijo na razne proslave in razstave. Zlasti so aktivni borci - Ciril Godec, Slavko Krušnik, Jože Baraga, Lovro Korošec, Milan Dežman in Radič Gajič. DUŠAN REBOLJ Na potovanje z agencijo FUX V nekdanjih prostorih Contala na začetku Vodovodne ceste je zdaj zasebna turistična poslovalnica Dvoje mladih, sestra in brat Barbara in Ganeš Fux, sta se odločila za tvegano toda zanimivo poslovno potezo - 18. oktobra lani sta odprla lastno potovalno agencijo. Imenovala sta jo po svojem priimku - FUX. To je prva zasebna turistična poslovalnica za Bežigradom. »Kot umetnostni zgodovinar in etnolog, pravi Barbara, v svojem poklicu nisem dobila ustreznega dela. Ker pa sem že prej delala v turizmu, tako kot brat Ganeš, sva se odločila za lastno turistično agencijo. V prostorih nekdanje konsignacijske trgovine Contal na Titovi 93, ki sva jih dobila v najem, sva ob hitrih soglasjih bežigrajske občine in krajevne skupnosti Beižigrad, začela delati z vso vnemo in v prepričanju, da delava nekaj zanimivega in koristnega, za ljudi in za naju.« Barbara in Ganeš sta hitro navezala dobre poslovne stike z večino turističnih agencij v Ljubljani. »Naša dejavnost zajema domači del turizma. Pozneje bova zajela tudi inozemski turizem. Organiziramo izlete po Jugoslaviji in v tujino, kasneje bodo v programu tudi daljša potovanja. Naše geslo je - kvalitetna usluga,« pravi Ganeš. V agenciji sta zaposlena še Sabina Jordan in Radivoj Andel-kovič. Poslovalnica je lično opremljena po zamisli ing. arh. Igorja Škulja in s tenkočutno roko akademksega slikarja Toma Podgornika. Na Fuxovo potovanje je že šla prva skupina, poln avtobus je peljal na božično polnočnico v Benetke in vsi so bili zadovoljni z organizacijo izleta in uslugami. IVAN ŠUČUR Popravek Piscu prispevka Pevci poprijeli za zidarska orodja, objavljenem v prejšnji številki Zbora občanov, se je vrinila pomota. Delovne ure betoniranja stopnic za zunanji vhod na oder so predstavljale vrednost 1,600.000 din in ne 600.000 din. BISTRO DOMINO Titova 238 ODPRTO OB DELAVNIKIH 6-22., OB SOBOTAH 8.-22., OB NEDELJAH 10.-22. Slovesnosti v Dražgošah V spomin na legendarno dražgoško bitko so bile v nedeljo, 8. januarja, že 32. zimskošportne prireditve Po stezah partizanske Jelovice in 15. jubilejno patruljno tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS Po poteh narodnega heroja Lojzeta Kebeta. Bežigrajska ekipa se je tokrat odlično odrezala, saj je zasedla 10. mesto med 29 nastopajočimi ekipami. Našo ekipo so sestavljali: člani ZRVS — Zmago Šilc, Matjaž Škrabi in Darko Miletič in člani ZSMS — Matjaž Obrč, Rok Obrč in Samo Ogorelec. ., □ DRUŠTVO UPOKOJENCEV STADION Dober program, izredni uspehi Pred tremi leti, točneje 11. februarja 1986, je bilo ustanovljeno tudi za Stadionom društvo upokojencev. Med zadnjimi v občini, saj že precej let uspešno deluje 8 društev upokojencev. Društvo Stadion obsega področje treh krajevnih skupnosti - Koroški partizani, Stadion in Triglav, kar je bilo pred leti ena krajevna skupnost, ki je dobro delovala. Iniciativni odbor, ki je pripravljal ustanovitev društva, je sklenil da naj bo za vse tri krajevne skupnosti le eno društvo upokojencev: Zakaj neki bi se »umetno" delili in cepili sile, uspehov pa ne bo..., so razmišljali. V vseh treh kravjenih skupnostih je kar 950 upokojencev, v društvu pa jih je zaenkrat včlanjenih 414. Večina se je odločila, da bo v društvu delovna in da jim bo društvo tudi kaj koristilo. Predsednik društva JANEZ PETJE. upokojenec železničar, se razdaja društvu, vodi 11-članski odbor, ki se redno vsak četrtek sestane, se hitro dogovori o nalogah, kajti vsak odgovarja za del programa in vsi so delovni - od tajnika Ofentavška pa tovarišic Zore, Zdenke, Štefke, Bože, Mimice, tov. Bukovca, Pohlevna in še in še. Tri leta je sicer kratka doba za delovanje društva, vendar uspehe že lahko naštejemo. Prostore za mo na krajše izlete, prav prijetn nam je...« Vsak mesec, razen pozimi. P’ pravi društvo za člane izlete po sl° veniji in v zamejstvo. Cena ni ka, zato se jih udeleži redno manj 50 članov, včasih tudi do Izleti so dobro pripravljeni v raz" zgodovinske in kulturne kraje nas domovine. »Spoznala sem Steviin kraje, ki jih doslej nisem uspe'" obiskati - saj veste - služba, dmT na, varstvo vnukov... Prinesli so e1 pravo razvedrilo za te težke £asf js Čestitam in še tako naprej naj oe naše društvo, saj najbolj ve, kal" upokojenci potrebujemo. nismoP še čisto za odpis...«, pove up°K. jenka Marta, ki se izletov reon udeležuje. Vsak prvi ponedeljek v mesec lahko pridejo upokojenci na men nje krvnega pritiska (vsak ima svei kartoteko), vsak prvi četrtek pa ko dobe pravne nasvete, obr.^L se predvsem glede stanovanjski' pokojninskih in socialnih vprašan ■ Društvo vodi tudi skrb nad bol mi člani, kar 7 jih je priklenjenih posteljo in jim pomaga po svojih' či preko patronažne službe in s0 alne delavke. 0 Blagajna društva pa se skroh1 polni - iz članarine (letos bo la,n 2000 din), prostovoljnih Pr'sS kov, dotacija SPIS-a je bila Krotek za ročna dela v Društvu upokojencev Stadion akupaj praznujejo rojatne dneve. članice ' Foto: I razne dajvnosti je društvu brezplačno odstopila krajevna skupnost in Zveza borcev Stadion v družbenem domu na Staničevi ulici. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije pa jim jekupila lastne klubske prostore v novem bloku na Titovi cesti v izmeri 112 m2. Prostori so zgrajeni, žal pa jih ne more društvo samo finančno vzdrževati, zato so jih dali v najem KS Koroški partizani. Z njimi pa še ni dokončno sklenjena pogodba glede uporabe prostorov. Upokojenci so zadovoljni. Vsak lahko sodeluje na področju, ki ga veseli. Redno, vsak teden, delujojo razni krožki - kegljači, šahisti, strelci, ki imajo svoj dan in ure za svojo priljubljeno dejavnost. V krožku za ročna dela se ob torkih zbere najmanj 16 tovarišic. Ta krožek beleži izredne uspehe, saj so članice prispevale za občinsko razstavo ročnih del upokojencev kar 65 svojih izdelkov, za jesen pa že pripravljajo v novih klubskih prostorih svojo razstavo. Za dedka Mraza so članice krožka presenetile cicibane bližnjega vrtca, saj so jim za njihove lutke spletle lepe nove oblekice. »Redno se dobimo vsak torek za 3 ure in še več«, mi pravi Boža Strožak, ki uspešno vodi krožek. »Ne le, da se ena od druge učimo in izmenjujemo razne vzroce - nekatere tovarišice so v delu prave umetnice, tudi v drugih stvareh izmenjamo izkušnje - o kuhi, o vzgoji vnukov, skrbimo pa tudi za drugo razvedrilo, praznujemo skupaj rojstne dneve, hodi- I din. To je malo, gled®Jjo n program, zato ------ letu igsu r ^ jz Petje nam pove, obsežen delovni P'^ ftO' iluje v društvu, žel')0 L š« po njihovih 'n,erj!,0 de' žki bodo seveda redn« ile pa letos tudi usta" j(1 3or, saj je zanj P'1!* A b0 nov, upajo, da 8® l|95arjl že enkrat toliko Km ||i zbirali in redno kola£ da iteresa članic je vld}0iiž,‘ ustanoviti še en Kn2 in jla. V pomoč stareis lodo pritegnili šols jt