DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
nOLENISK! LIST
DOLENJSKI USI
DOLENJSKI LIST
dr. Janez Drnovšek
porušeno zaradi izgube južnih in vzhodnih tržišč.
M. L.-S.
DANES ZLATI DELOV LIST ZA TERME
ČATEŽ OB SAVI - Danes popoldne bodo predstavniki dnevnika Delo v hotelu Terme Čatež podelili zlati Delov list in zelene Delove liste. Nagrajenci so kraji, ki so v letošnji akciji “Turistična porota” dobili največ glasov. Po oceni bralcev Dela so sc najvišje uvrstile ravno Terme Čatež, za kar bodo prejele zlati Delov list. Pred podelitvijo nagrad bosta še ogled Term in okrogla miza na temo Zdravilišča - paradni konj slovenskega turizma.
V
Sposobni uresničiti visoke cilje
m
h*
CC
t““"
Ul
>o
Obisk Milana Kučana v Novem, mestu — Samostojna Slovenija mora biti tudi gospodarsko uspešna — Živeti vsaj z dvema resnicama o preteklosti
NOVO MESTO — Na celodnevnem obisku v novomeški občini seje predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan najprej udeležil otvoritve salona pohištva Ivana Krajnca na Regršltih košenicah v Novem mestu, nato se je v Novolesu v Straži pogovarjal z vodstvom tega podjetja, popoldne je imel pogovor na Studiu D, od tam je šel na ogled pred nedavnim odprtega poslovno-proizvodnega objekta Blaža Taseva na Cikavi. Večerni del predsednikovega obiska pa je bil namenjen obisku v osnovni šoli Grm, kjer se je pogovarjal z ravnatelji in učitelji novomeških osnovnih šol. V nabito polni šolski avli pa sta z ženo Štefko, prisrčno pozdravljena, prisostvovala koncertu znane novomeške dekliške vokalno-instrumentalne skupine Copacabana.
V Novolesu so predsednika Kučana Knezom kot predsednikom sanacijske-
seznanili s stanjem in načrti tega podjetja. Znano je, da je Novoles, nekdaj uspešno slovensko lesnopredelovalno podjetje, pred časom zašlo v hude težave, da je bilo tako rekoč že na kolenih. Vendar je novo vodstvo z Jožetom
ga odbora in poslovodno ekipo z direk-
SLOVENUA DANES IN JUTRI
METLIKA - V metliškem hotelu Bela krajina bo v petek, 13. novembra, ob 18. uri zvečer okrogla miza o temi Slovenija danes in jutri, s poudarkom predvsem na gospodarstvu. Gosta večera bosta predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar in glavni direktor SDK in podpredsednik Demokratske stranke Slovenije Igor Omerza.
toijem Milanom Bajžljem na čelu uspešno zastavilo sanacijo in začrtalo pota nadaljnjega zdravega razvoja No-volesa. Ob tem je direktor GG Novo mesto Tone Šepec predstavil uspehe, težave in pričakovanja gozdarske stroke. GG Novo mesto ima res kaj pokazati, saj je med slovenskimi gozdnimi gospodarstvi največ vlagalo v razvoj in izboljšave gozdov. Novomeški gozdarji imajo po strokovni plati veljavo tudi v tujini, zlasti, kar se tiče tako imenovanega sonaravnega gospodaijenja z gozdovi. V prvi vrsti si želijo, da bi država s sprejemom ustreznega zakona prekinila anarhično stanje v slovenskih gozdovih.
»Mene zanimajo uspešni,« je na začetku dejal predsednik, »taki, ki so uspeli v teh težkih razmerah in neuspeh spremenili v uspeh. Zal pri nas sedaj prevladuje miselnost zgolj preživetja in predvolilni čas gre temu na roko. Podpora uspešnih bo možna šele po volitvah, če bodo taki koncepti na volitvah dobili potrditev.« Ko je Kučan govoril o izgubi trgov, je dejal, daje tudi prejšnji
(Nadaljevanje na 2. strani)
///////////////////^^^
Danes v Dolenjskem listu
na 3. strani:
•	Kmetje nezadovoljni z zadrugo
na 4. strani:
•	Grožnja z zasedbo pošte
na 5. strani:
•	Oškodovani delavci iščejo!
na 6. strani:
•	Poljanci v protestu zaprli ces
na 7. strani:
•	Zahtevajo maloobmejne prehod
na 8. strani:
•	Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
i
I
na 10. strani:
•	Nova poglavja kriminalke iz Avtohiše
•	Bo tudi Videm zgodba uspeha?
na 12. strani:
•	Krka in letalo kot drugi dom
'////////////////////////////////////////^^^
|
I
I
Krka ie naivečia
Kam so se na slovenski jakostni lestvici uvrstila naša podjetja
LJUBLJANA — Kot že nekaj let doslej je Gospodarski vestnik spet objavil lestvico 300 največjih slovenskih podjetij. Spisek resda ni tako popoln in primerljiv kot nekdaj, saj nekatera podjetja niso dovolila objaviti podatke o svojem poslovanju, je pa vseeno zanimiv zlasti z vidika, kako močna so naša podjetja v primerjavi z drugimi.
Slej ko prej je bilo lani največje podjetje širše Dolenjske, ki zajema tudi Posavje, Belo krajino in Ribni-ško-Kočevsko dolino, novomeška tovarna zdravil Krka. Z1,4 milijarde tolaijev celotnega dohodka seje uvrstila na zavidljivo 4. mesto v Sloveniji, to je kmalu za ZG Ljubljana, Lekom in Petrolom. V primerjavi s predhodnim letom se je Krka pomaknila po lestvici za dve mesti navzgor, precej drugače pa je za drugim največjim našim podjetjem Revozom, ki je s predlanskega 7. mesta zdrknilo na lansko 14. mesto.
Pregled jakostne lestvice nadalje pokaže, da je bil Pionir lani na 31. mestu, JE Krško na 54., Konfekcija Lisca na 57., Labod na 58., Beti Metlika na 66., Iskra Semič na 96., Jutranjka Sevnica na 113., PTT Novo mesto na 114., Riko Ribnica
152.,	TES Brestanica 160., Trimo Trebnje 169., Cestno podjetje Novo mesto 171., Adria Caravan 177. GG Novo mesto 184., Dolenjka Novo mesto 230., Mercator KZ Novo mesto 248., Komet Metlika
249.,	Novoteks Tkanina 256. in Keko Žužemberk na 297. mestu.
Lestvica kaže, da so še vedno daleč najmočnejša družbena podjetja, ki jih bo z novim zakonom potrebno olastniniti. Značilno je tudi, da se z izjemo Revoza in Cestnega podjetja, ki sta lani povečala število zaposlenih za 4,3 oz. 2 odstotka, v vseh drugih naših podjetjih zaposlenost zmanjšuje, kar še naprej veča »armado« nezaposlenih.
M. L.
Grm ravnatelj šole Marjan Špilar in občinski sekretar za družbene dejavnosti Danijel Brezovar seznanila s težavami, uspehi in načrti novomeškega šolstva.
(Foto: A. B.)
Izkušnje petstoletne tradicije
Častni gost spominske slavnostne seje ribniške občinske skupščine je bil dr. _______Janez Drnovšek — Po dveh letih podelili tudi občinska priznanja___
RIBNICA — V počastitev 500-letnice izdaje posebnega patenta, s katerim je cesar Friderik III. 23. oktobra 1492 Ribničanom dovolil prosto trgovanje z izdelki suhe robe, je bila minulo soboto v Ribnici slavnostna seja občinske skupščine. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor Gallus iz Ribnice.
Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
Ribniški župan Franc Mihelič je v obupali, marveč so našli svojo rešitev v
pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da nam je v današnjih težkih časih lahko v spodbudo izkušnja naših prednikov. Ti v času turških vpadov niso
VČERAJ JE BIL MARTIN — Zvone Šeruga, svetovni popotnik in novinar, doma iz Sel pri Rate-žu, je v torkovem Delu v podlistku takole zapisal »Vedno se bom spominjal martinovanj v sto let stari zidanici na Dolenjskem, okoli katere je sneg v tistih zgodnjih novembrskih dneh zametal poti V zakurjeni izbi smo rezali meso in točili cviček iz polnih, skorajda nabreklih sodov. Sosedje so prihajali s polnimi poliči, pili smo do dna, potem pa napolnili svoje in se odpravili po gorici .Pij, hvala Bogu in Martinu, letos imamo dobrega so go vorili starši in tudi otroci smo smeli takrat potegniti več, kot je bilo pametno. Odrasli so se nam zvečer smejali, ko smo plesali in vriskali Nihče nas ni silil spat in na koncu smo, toplo zaviti na saneh, ki so nas skozi zimsko pokrajino vozile proti domu?
Tako Zvone Šeruga, mi pa pripišimo, da nam je mnogim žal za stare običaje. Morda se bodo našli, kijih bodo oživeli. Za sedaj pa velja, da se je Martinovo, ki letos traja kar teden dni, za mnoge sprevrglo v navadno pijančevanje. Za Gregorja in njegovega očeta Vinka Stembergerja iz Šentjerneja (na sliki) je Martinovo predvsem misel na kvaliteto, priznanja in vrhunsko kakovost, ki jo pričakujeta od letošnjega vinskega pridelka. (Foto: Janez Pavlin)

izdelavi suhe robe. Z njo niso le preživeli, ampak se v svetu tudi uveljavili, v pomoč pri tem pa jim je bil patent cesarja Friderika.
Dr. Drnovšek je dejal, daje praznovanje visoke obletnice dokaz, da so tako Ribničani kot drugi Slovenci trdoživ narod, ki zna preživeti tudi v najtežjih
• Ker 26. marca, uradno sicer še vedno veljavnega občinskega praznika, v Ribnici že dve leti ne praznujejo, so na slavnostni seji podelili tudi letošnja občinska priznanja. Priznanji občine Ribnica sta prejela občinski Rdeči križ in Karitas za pomoč ljudem v stiski, ter pevski zbor Gallus za dolgoletno uspešno predstavljanje Ribnice na področju kulture. Gallusovo priznanje sta prejela Anica Benčina in Tone Petek, oba za dolgoletno uspešno delo na področju šolstva, Petek pa dodatno še s področja kulture. Dekan Alojzij Dobrovoljc je za svoje življenjsko delo na področju duhovnega življenja prejel Urbanovo nagrado, naziv častnega občana pa so podelili dr. Zmagi Kumer. Posebni priznanji sta prejeli tudi italijanski občini Arcevia in Bologna.
okoliščinah, in da nam je to danes lahko v ohrabritev. »Danes vam takšnega patenta vlada ne more dati, lahko pa ustvari čimbolj normalne in stabilne pogoje za gospodarjenje in razvoj,« je dejal Drnovšek in zagotovil, da vlada lahko vzpostavi ravnotežje, ki je bilo
E*
pi/i
u
V drugi polovici tedna se bo vreme poslabšalo. V nedeljo nas lahko preseneti celo sneg.
Obupani delavci so grozili z razdejanjem
Razprodaja Itasa?
KOČEVJE — Po sklepu stečajnega senata o likvidaciji Itasa je za 18. november napovedana javna dražba Ita-sovih gospodarskih objektov ,in zemljišč. Vseh 382 Itasovih delavcev je že z 31. oktobrom prijavljeno na zavodu za zaposlovanje.
Do odločitve, ki jo je stečajni senat sprejel 29. oktobra, da se takoj prekine z nadaljnjo proizvodnjo ter Itas razproda in tako poplačajo upniki, je prišlo zaradi odstopa nemškega kupca od nakupa Pina. Njihove obrazložitve, da bi nadaljnja proizvodnja pomenila samo še povečevanje Itasove izgube, pa Ita-sovi delavci, iti so ravno dan pred sprejemom odločitve senata za likvidacijo Itasa začeli s stavko zaradi neizplačanih plač, niso sprejeli. Tako so, kljub temu da jim je bilo rečeno, naj s ponedeljkom, 3. novembra, ne prihajajo več delat, prišli na Itas tako v ponedeljek kot tudi torek, ko so se na zboru delavcev celo odločili, da bodo Itas zasedli.
Na zboru delavcev so delavci izrazili prepričanje, da se Itas namenoma vodi v likvidacijo. Dokazovali so, da ima Itas še vedno nekaj »zdravega jedra«, ki bi se ga dalo ohraniti, čeprav z manj zaposlenimi. Namigovali so, da ima stečajna ekipa namen Itas razprodati in ga potem kupiti za majhen denar. Obup in nemoč delavcev sta se sprevrgla celo v grožnjo, da bodo razbili Itas, banko in občino. V skrajnem obupu so se odločili, da zasedejo Itas.
Zasedba Itasa je trajala 24 ur. V tem času so se uspeli dogovoriti o izplačilu plač in dokončanju začete proizvodnje. Delavci Časa so z delom pričeli že pretekli teden, pričakuje pa se, da bodo enako storili tudi Pinovi delavci. V petek so delavci prejeli plače, vsi pa tudi delavske knjižice.
M. LESKOVŠEK-SVETE
VOJAKI USTANOVILI DRUŠTVO
CERKLJE OB KRKI - V vojaškem učnem centru v Cerkljah ob Krki so 4. novembra ustanovili kulturno-športno društvo, v katerega se bodo lahko vključevali vojaki, zaposleni in drugi.
Strupa volikem nikar
Na nedavnem 15. srečanju slovenskih novinarjev v Gozdu Martuljku so poudarili, da volit\’e v demokraciji pomenijo tako pomembno dogajanje, da jim množični mediji posvečajo veliko pozornost. Za primer so vzeli nekaj tujih držav. Ne zanimajo se samo mediji za volitve, ampak se tudi stranke in politiki, ki nastopajo na volitvah, zanimajo za medije. Mediji v javni lasti se praviloma ravnajo po načelu, naj bi vsem strankam zagotovili enake možnosti predvolilnega propagandnega medijskega nastopanja. Zasebne RTV in časopisi se do strank in politikov obnašajo po lastni presoji. Reklamiranje strank v medijih v javni lasti je prepovedano, kolikor je tu reklam, jih objavljajo na poseben način, vsekakor ločeno od poročil, ki jih napišejo novinarji in ne strankarski šefi za stike z javnostjo ali kak neodvisni kandidat.
Tako pravilo naj prej ko slej velja tudi za Slovenijo, če hi tu kdo hotel imeti pred volitvami v zakupu strani in minute, ali pa koga odrivati iz javnih medijev. Sicer je pomembno, kaj govore stranke, ki želijo trobentati skozi časopise in TV ekrane. Resnici na ljubo, okus, ki ga skušajo na ta način vsiljevati javnosti, je pogostokrat strup za mimo oziroma kakršno koli sožitje. In tu bi mediji verjetno smeli kdaj malce popraviti omenjena načela. V prid upora neodvisne javnosti in ne upora lisjaških političnih mogočnežev.
M. LUZAR
\«S\
socialistična
stranka
Slovenije
* * *
SLOVENIJA, ODPRTA IN VARNA
Vizija socialistov
NARODNI
DEMOKRATI
Slovenija tudi za naše vnuke
r im \j v / \rjr i1 ir i t „jui . ' n
Št. 46 (2256) • Leto XLIII • Novo mesto • četrtek, 12. novembra 1992 • Cena: 70 SIT
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
\0V0TEHM
»EM
LEASING ZA AVTOMOBILE DOBAVA TAKOJ
NOVO MESTO. PARTIZANSKA 2. TEL: |068| 25-088 ODPRTO VSAK DAN OD 7-17. ure m v SOBOTO OD 7. -12. ure.
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Poceni denar za podjetništvo je SposobnL
Vsi podjetniki pa ne znajo priti do njega, je na Otočcu dejal dr. Maks Tajnikar, minister za drobno gospodarstvo — Etažne oblike pomoči podjetništvu
OTOČEC — Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine je pretekli petek na Otočcu pripravilo srečanje s slovenskim ministrom za drobno gospodarstvo dr. Maksom Tajnikarjem. Seznanili so ga z delom združenja, dr. Tajnikar pa je predstavil program ministrstva in podjetniško pospeševalno mrežo za drobno gospodarstvo.
Gre za pomemben projekt, za katerega je slovenska vlada že zagotovila 95 milijonov tolarjev. Podjetniška pospeševalna mreža naj bi bila temeljna oblika pospeševanja drobnega gospodarstva in obrti v Sloveniji. Ministrstvo sije zastavilo nalogo povezati vse, ki v Sloveniji že delujejo na področju pospeševanja podjetništva in obrti tako na občinskih in regijskih kot na republiški ravni. Za sodelovanje v tej mreži se jim je doslej javilo preko 400 partneijev.
V programu ministrstva za drobno gospodarstvo je dr. Tajnikar poudaril pripravljanje nove zakonodaje. Osnutek zakona o gospodarskih družbah je
SPORAZUM MED LOVSKIMA ZVEZAMA
ČRNOMELJ - V ponedeljek sta predsednik Lovske zveze Slovenije Bruno Skumavc in predsednik Hrvaške lovske zveze Ivan Tuškail v Črnomlju podpisala sporazum o sodelovanju med obema lovskima organizacijama. V sporazumu sta zvezi med drugim zapisali, da bosta obravnavali divjad, ki živi na obmejnih območjih med Hrvaško in Slovenijo, na enojnih izhodiščih, ne glede na mejo. Če so izhodišča za gojitev divjadi in lovne dobe za posamezne vrste divjadi v obeh državah različne, jih bosta za obmejno območje uskladili tako, da bo ugodnejše za divjad.
NEKDANJI DOM JLA ZNOVA ODDAN -
RIBNICA — Sredi preteklega tedna so stavbo nekdanjega doma JLA v Ribnici ponovno oddali v najem. Prejšnji najemnik, podjetje Milmer, si je namreč premislil in od najemne pogodbe po nekaj mesecih odstopil. Novi najemnik je podjetje Russ, d.o.o., z Griča pri Ribnici. Kar 70-odst. površin bo predvidoma namenil lastni dejavnosti — trgovini z neživilskimi artikli (instalacijski material, bela tehnika, keramika, tekstilni in usnjeni izdelki), preostalih 30 odst. pa bo dal v najem (za prodajo avtomobilov, bife, kiosk, prodajalno usnja in usnjenih izdelkov ter pokrito tržnico). Iz najemne pogodbe z novim najemnikom je izvzeta le dvorana, ki naj bi v bodoče služila šolskim, kulturnim in drugim prireditvam. Stroške za njeno vzdrževanje bo pokrival ribniški izvršni svet.
republiška vlada že sprejela in ga dala v skupščinsko proceduro. Najpomembnejša novost v zakonu je, da ločuje med podjetnikom in malim podjetnikom. Ta naj bi imel do 25 zaposlenih in do milijona ecujev letnega prometa, dejavnost pa bi lahko le priglasil. Obrt naj bi bila omejena le na določene poklice in servisne storitve, kot je to v Evropi.
Dr. Maks Tajnikar
»Dvoživk«, ki so zaposlene v družbenem podjetju, imajo pa še svojega, po novem ne bo več, če bo seveda sprejet predlagani zakon.
Dr. Tajnikarje opozoril na sklad za razvoj malega gospodarstva, ki daje za naše razmere ugodna posojila. Izkušnje jih namreč učijo, da vsi, ki ga potrebujejo in ki bi ga znali pametno vložiti, ne znajo priti do poceni denaija. V Sloveniji je na voljo tudi že nekaj tujega, pripravljajo pa še nove ponudbe za pridobitev kapitala. Dolenjski podjetniki so ministru potožili za konkretne primere, ko so ugodni razvojni krediti danes zanka za vratom. Koliko jim bo minister lahko pomagal, ko bo proučil dokumentacijo, je vprašanje. Na vprašanje, povezano z nedavnimi obiski predstavnika Evropske banke za razvoj v Novem mestu, ali je slovenska usmeritev proizvodnja ali trgovina, ki za povrh prodaja tuje izdelke, je minister dejal, da ne smemo biti ozki. Podjetij, ki bi združila sodobno tehnologijo, organizacijo, finance in marketing, je v Sloveniji zelo malo. Zato so za pospeševanje vsega, kar je profitno, seveda pa je ministrstvo zainteresirano za malo večje projekte, ki dajejo 40, 50 delovnih mest.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
»Stranka korajžnih ljudi«
Prejšnji teden je bila v Trebnjem seja trebanjskega zbora Demokratske stranke — Gost Gorazd Čuk
TREBNJE — Prejšnji teden so se v Trebnjem sestali člani in simpatizeiji Demokratske stranke Trebnje. Na sejo je prišel tudi generalni sekretar stranke Gorazd Čuk ter predstavnika volilnega štaba. Predsednik DS Trebnje stranke Ciril Pevec je v poročilu o dosedanjem delovanju povedal, da so se od ustanovitve spomladi aktivno vključevali v delo občine.
Gorazd Čuk je poudaril, da je Demokratska stranka mlada stranka, kar pa ne pomeni, da nima veliko privržencev in da ni vplivna, saj po njegovih besedah sodi med štiri najmočnejše stranke v Sloveniji. DS poudarja pomen znanja in sposobnost njihovih ljudi. Njeno geslo se glasi: Živeti normalno in svobodno. Ciril Pungartnik je očrtal glavne elemente programa stranke in program delovanja občinskega zbora stranke, v katerem trebanjski demokrati poudarjajo, da se bodo zavzemali za produktivno zaposlovanje, za razvoj kmetijstva, turizma, za varstvo okolja itd. Na socialnem področju se bodo zavzemali za demokratično in socialno
državo, za boljši odnos do kulture in do športa. Predsednik Pevec je še dodal, da
• V Trebnjem je kandidat Demokratske stranke za državni zbor Ciril Pungartnik, kandidata za državni svet pa bodo izbrali skupaj z novomeškimi demokrati.
so korajžni ljudje, ki vedo in znajo kaj narediti.	i n
(Nadaljevanje s 1. strani)
jugoslovanski trg slovenskemu gospodarstvu s svojo nezahtevnostjo in nekonkurenčnostjo dajal potuho in ni spodbujal inovativnosti.
»Slovenija se je zavestno odločila za prehod na tržno gospodarstvo, temelj tega pa sta lastninska zakonodaja ter sprememba dosedanje zavesti in razmišljanja, opustitev filozofije preživetja in še precej več. Samostojnost je velika prednost, imamo mir, varnost in mednarodno priznanje, sedaj pa moramo dokazati, da smo samostojni tudi gospodarsko uspešni.« Za dosego tega pa nam po Kučanovem mnenju manjka zlasti vizija za prihodnje tisočletje. Potrebujemo jasen nacionalni interes, jasne cilje in jasno strategijo za dosego tega. »Naše ambicije bi morale biti nadpovprečne, le take zagotavljajo razvoj in Slovenci smo že večkrat dokazali, da smo sposobni uresničiti visoko zastavljene cilje.«
Zato naj bi se »prepirali« o naši prihodnosti, ne pa o preteklosti, o kateri pač ni samo ene resnice. »Naš pogled mora biti usmerjen v prihodnost, s preteklostjo naj se ukvarjajo zgodovinarji. Živeti moramo vsaj z dvema resnicama o naši preteklosti, nekateri pa hočejo samo eno resnico in ta mora pobiti drugo. To pa nas gotovo ne bi potrjevalo kot demokratičen narod, ki ve, kaj hoče. Svet ne mara tistih, ki se prepirajo, ki niso sposobni definirati svojih ciljev, ki nekaj hočejo, a ne vejo natančno, kaj, radi pa bi, da bi to imeli že včeraj,« je končal Kučan.
V grmski šoli, kjer so ga seznanili s stisko in težavami pa tudi z uspehi in načrti novomeškega šolstva, je predsednik Kučan med drugim dejal: »Brez sposobnih ljudi s široko splošno izobrazbo naš narod nima velike perspektive. Šola mora dajati tudi dobro poznavanje naše preteklosti, vendar je učence treba navajati, da je pomembneje razmišljati, kaj bo jutri, kot kaj je bilo včeraj.« Predsednik Kučan se je vpisal z zlato knjigo šole.
A. BARTELJ
Dr. France Hočevar
Ljubljansko pismo
Delavec je prikrajšan za čast in oblast
Ob računu za intervju Vlada Rančigaja
LJUBLJANA - Te dni se na plačanih straneh slovenskega časopisja pojavlja veliko srečnih obrazov. Volilna kampanja je v razcvetu, tu je spet čas velikih besed. Ni je stranke, ki bi volilcem te dni ne brenkala na duše z “vse hujšo stisko delavstva, nezaposlenih, upokojencev, mladine brez perspektive” itd. A kje so bile doslej, ko so, vsaj skupščinske, imele vse vzvode oblasti v svojih rokah?! Pa dosedanja skupščina ljudem ni zmogla ponuditi drugega kot ideološko obarvano pričkanje, nesklepčnost, zadnje dni svojega obstoja pa nas še zjezila z zakonom, naj ima poslanec petkratno povprečno slovensko plačo in naj gre s 25 leti delovne dobe v pokoj - če mu tako bolje nese. Za “navadne” državljane pa je, kot vemo, ista skupščina delovno dobo za ženske raztegnila nad 55, za moške nad 60 let starosti...
V sedanji skupščini ni poslancev - delavcev, predstavnikov delavske stranke. Res so takšne stranke, ki so se krstile za socialdemokratske, a ko gre za delavske pravice, glasujejo proti. Za Delavsko stranko Slovenije sc je povsod po Sloveniji prvič razvedelo šele, ko je postalo znano, da se bo udeležila volitev na Združeni listi, skupaj z Demokratično stranko upokojencev, Socialdemokratsko unijo in Socialdemokratsko prenovo. A kdo je Vlado Rančigaj, predsednik delavske, javnost še vedno ne ve. Njegove podobe ni na predvolilnih oglasih.
Ondan je Savinjčan, časopis iz njegovih domačih (žalskih) logov, imel z njim intervju. Zakaj je nastala delavska stranka, ga je pobaral novinar. Vlado Rančigaj je odgovoril: Nastala je iz potrebe, saj v slovenskem političnem prostoru ni bilo stranke, ki bi dovolj zastopala interese delavstva. Iz tega sledi, da je naš osnovni cilj ustvariti socialno pravično državo, ki bo uveljavljala politiko visoke zaposlenosti, pravičnega zaslužka, soupravljanja m delničarstva. Dobro se zavedamo, da je osnova temu trden gospodarski sistem. Doseči želimo pravo razmerje med delom, kapitalom in znanjem. Država je dolžna, da ustvari pogoje, v katerih se bosta razvijali ustvarjalnost in sposobnost kot temelja razvoja.
Vlado Rančigaj je odgovoril še na nekatera druga vprašanja. Ta razgovor je Savinjčan objavil, Rančigaju pa poslal, kot je menda v predvolilnem času v navadi za bogate stranke, račun zanj: sedem tisoč tolarjev.
Volilna kampanja postaja zame prehudo breme, mi je ondan na promociji Združene liste potožil Vlado Rančigaj. Kako ne? Da bi Delavsko stranko Slovenije postavil na noge, je po Sloveniji na svoje stroške prevozil nad 10.000 kilometrov; odkar pa je upokojen, se mu je denarnica močno stanjšala. Odločil se je, da ne bo kandidiral, medtem ko se bodo za poslanski sedež v skupščini potegovali vsi drugi predsedniki političnih strank. “To čast sem prepustil Milošu Pavlici, podpredsedniku, mlajši je, manj stroškov bo imela stranka z njim, ker živi v Ljubljani. Za stranko bo bolj koristno, če pride on v parlament,” je poudaril. Tudi takšna, kakršna je v očeh Vlada Rančigaja, je naša domovina - Slovenija. In kakšna je, če si jo kdo ogleduje s helikopteija, kar si v predvolilnem času lahko privoščijo le nekateri izbranci?
VINKO BLATNIK
V	79. letu življenja je prejšnji teden v Ljubljani umrl dr. France Hočevar, eden izmed dolenjskih prvoborcev. Odraščal je v znani napredni učiteljski družini v Novem mestu, kjer je leta 1932 maturiral in pet let kasneje končal v Ljubljani pravno fakulteto z doktoratom.
Že v srednji šoli seje kot dijak generacije, ki seje mlada zanimala za socialno opredelitev, izobraževal v sokolski knjižnici in bral takrat prepovedane knjige. Ob maturi so ga sprejeli v Partijo in idealom za pravice zapostavljenih je ostal zvest vse življenje. O tem je med drugim pričalo njegovo uspešno delo v Zvezi društev kmečkih fantov in deklet, kjer je bil leta 1941 tajnik glavnega odbora in že takrat vključen v ljubljansko OF. Povrnitvi v Novo mesto je 10. julija 1941 postal sekretar okrožnega odbora OF. Rasti in utijevanjuOFje posvetil vso svojo nadaijenost in mladostni žar, saj je organizacija upora proti fašizmu uspešno zajela celotno pokrajino. Ne glede na pripadnost prejšnjim strankam ali svetovnemu nazoru so dolenjski ljudje množično delali v OF.
V	jeseni 1941 so sposobnega organi-
zatoija poslali na politično delo v Belo krajino. Predzadnjega marca 1942 so ga Italijani zaprli in konec fašizma je dočakal v internaciji v Abruzzih. V južni Italiji je bil dr. France Hočevar znova eden izmed glavnih organizatorjev prekomorskih brigad, s katerimi je prišlo več tisoč primorskih Slovencev iz Italije in severne Afrike v vrste NOV. S prvo tankovsko brigado se je kot njen politični komisar vrnil v domovino in se nato s 4. armado udeležil vseh njenih bojev od Črne gore do Trsta in Koroške.
Po vojni so dr. Francetu Hočevaiju naložili vrsto novih vojaških in političnih nalog na Dunaju, v Trstu in doma. Med drugim je bil po juniju 1949 javni tožilec Slovenije, predsednik slovenskega vrhovnega sodišča, veleposlanik v Bukarešti in Varšavi, od junija 1953 zvezni javni tožilec in v letih 1967—1973 podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine. Med številnimi obveznostmi, ki jih je opravljal v raznih odborih in organizacijah, naj poudarimo njegovo pobudo za ustanovitev Osrednjega odbora prekomorcev-borcev NOV, ki ga je uspešno vodil dolgo vrsto let.
Nosilca partizanske spomenice 1941 in uglednega zaslužnega javnega delavca se bodo hvaležno spominjali vsi, ki so ga poznali, se z njim bojevali za svobodo in cenili njegovo pošteno in neomajno odkritost, s katero je do konca ostal zvest svojim mladostnim idealom. To so med drugim poudarili tudi štiije govorniki, ki so se z množico pogrebcev v petek v Ljubljani poslovili od dr. Franceta Hočevarja. O liku bojevnika za novi svet in prvem sekretaiju okrožnega odbora OF v Novem mestu je govoril predsednik novomeškega IS mag. Boštjan Kovačič, saj je pokojnik za svoje zasluge dobil pred leti plaketo Novega mesta. Spominu zaslužnega Dolenjca se je poklonila na pogrebu tudi delegacija občinske organizacije ZB.
T. GOŠNIK
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllillllllimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
| Na področju petih občin Dolenjske je v preteklem letu § | blizu 80% vseh lastnikov motornih vozil ob registraciji § | sklenilo zavarovanje pri Zavarovalnici TILIA. VTILIIpra- | | vijo, komur zaupajo v domačem okolju, je vreden zaupa- § | nja tudi drugod.
| In tudi zato imajo poleg poslovalnic v Novem mestu, čr- § | nomlju, Kočevju, Metliki in Trebnjem, predstavništva tudi | | v Grosuplju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Ribnici in | | Sevnici.
| Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi ustanovam, kjer | | lahko lastniki avtomobilov sklenejo zavarovanje z Zava- § | rovalnico TILIA: AMZS Otočec in Črnomelj, Avtohiša | | Pionir, Avto Kočevje, Sob Novo mesto pa tudi AMZS | | Ljubljana, Kranj in Sob Sevnica.
i,

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
šiimiiiNiimimimiiiMiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiili
naša anketa
Martin je naredil vino
O vinu obstajajo mnogi še pregovori in resnice. Daje za dušo vino, voda pa le za obraz, je moral vedeti že biblijski očak Noe, sicer v svojo barko ne bi naložil tudi vinske trte. Angleži pravijo, da kdor dobro pije, dobro spi, kdor dobro spi, dobro misli, kdor dobro misli, dobro dela in kdor dobro dela mora piti. Preprosto, ni kaj. Židje pravijo, daje človek, ki pije malo, dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mejo, je okruten kot tiger; če mu pijača postane strast, pa je podoben svinji, ki se valja po blatu. Rekov o vinu bi se našlo še in še, saj vino spremlja človeštvo od samega začetka bolj zvesto kot katerakoli druga stvar. V Sloveniji je približno vsak deseti prebivalec povezan s pridelovanjem, predelavo in prodajo grozdja. V vinorodnih okoljih, med njimi tudi na Dolenjskem, je ta odstotek še precej višji. Brez dvoma pa skoraj ni Slovenca ali Slovenke, ki ne bi poznal in cenil grozdja v tekoči obliki. Osemdeset tisoč tistih, ki so po oceni kronični alkoholiki, v (s)poznavanju vinske kapljice žal močno pretiravajo. Kakorkoli že, pa je Martinovo čas, ko se vinogradniki, tako »ta veliki«, ki od tega živijo, večno nezadovoljni s ceno vina, kot vikendarski, radujejo vinske letine. Za letošnjo so bile napovedi zaradi suše zelo slabe, končni rezultat pa je — tudi pri dolenjskem cvičku, ki med vini še nima mesta, ki mu gre — vsemu navkljub zelo kakovostna letina vina, ki bo ostala v spominu^
VINKO ŠTEMBERGER, vinogradnik iz Šentjerneja: »Letošnji letnik je na Dolenjskem tak, da ga bomo še dolgo pomnili. To je pravi čas, da kaj več naredimo za naš cviček. Zaradi suše bo morda izgubil nekaj svoje kislosti, zato ga bomo lahko ponudili tudi tistim, ki so se ob njem do sedaj zmrdovali. Kletarjenje letos ne bo enostavno, velike pridelovalce pa skrbi cena vina, ki je sramotno nizka. Nekvalitetno vino, ki ga vozijo iz nekdanjih jugo republik, bi morali obdavčiti in tako zaščititi slovenskega vinogradnika.«
ZVONE ROŽMAN, lastnik kmečkega turizma na Malem Vrhu pri Globokem:
»Letos se bo pilo dobro vino in tudi dovolj ga bo, saj se ponekod suša sploh ni poznala.
Našim gostom bomo prodajali domače vino, belo in rdeče, ki ima letos zelo visoko sladkorno stopnjo. Na žalost pa prodaja ne gre več tako dobro kot včasih. Ista skupina gostov popije danes veliko manj kot pred leti.«
MARTIN PLUT, predsednik semiške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine: »Vina bo pri nas zaradi suše letos manj, bo pa zato boljše. Mošt je tokrat zelo zahteven za kletarjenje, vendar so naši vinogradniki po zaslugi tečajev v tem dobro podkovani. Dobra šola za kletarje je tudi ocenjevanje mladih vin, kije že nekaj let za Martinovo v Semiču. Vinogradniki zvedo za napake vin, ki jih je še moč popraviti.«
MARTIN KRAMARIČ, tajnik metliške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine: »Letos so vinogradniki v glavnem zadovoljni z letino grozdja. Tudi odkupna cena je bila boljša kot lani, čeprav še vedno ni realna. Ker so belokranjski vinogradniki vse boljši kletarji, bo letošnje vino zagotovo med najboljšimi v zadnjih letih. Zaradi obilice dobrega vina pa najbrž ne bo nič več pijancev, saj je tudi kultura pitja na vse višji ravni.«
MIRAN RESNIK, obrtnik iz Krškega: »Letos je pridelek dober, glede na sušo celo nad pričakovanji, in sicer tako po količini kot po kakovosti. Kaj bomo z vinom? Običajno ga nekaj podarim, nekaj pa gaje za domačo porabo. Po obiranju je zdaj na vrsti kletarjenje, kije zahtevno. O tem se posvetujem z enologi in z očetom. V noči z desetega na enajsti november gremo vedno v vinsko klet in pazimo na mošt.«
JANKO ŠPAN, kmet iz Zabukovja nad Sevnico: »Pred desetimi leti sem posodobil približno polovico od pol hektarja vinograda, ki ga imam v Trnovcu. A kaj, ko doslej ni bilo prave sreče z vremenom. Lani je pozeba pobrala skoraj ves pridelek, saj je bilo le 400 litrov vina. Letos je kapljice desetkrat več in še boljša je, a zavedam se, da jo bo težko prodati, ker imajo skoraj vsi dobro letino in ker nisem vinogradniški kooperant.«
i*

BOJAN BRCAR, trgovina Gorca v Trebnjem: »Letošnja vinska letina je količinsko in kakovostno zelo dobra. Od leta 1976, odkar imam vinograd, še nismo imeli tako dobre letine. Suša nam v vinogradu ni naredila velike škode, saj smo imeli na trtah manjši nastavek, trgali pa smo po dežju, konec oktobra. Zato bo martinovanje letos veselo pred Martinovim godom in po njem.«
MARTINA OSMAK, ekonomski tehnik v GG Kočevje: »Martinovanje je za vinogradnike lep običaj, za ostale pa veijetno nič posebnega, vsaj zame ne, čeprav imam na Martina god. Kljub temu se mi zdi prav, da se ohranjajo stari običaji, tudi zato, ker ljudje občutijo pomanjkanje družabnosti. Glede na trud in delo, ki ga vložijo pridelovalci, je vino prepoceni, prepoceni pa se mi zdi tudi v primerjavi z nealkoholnimi
pijačami

URBAN PELC, gostilna pri Pildaiju v Ribnici: »Martinovanje pri nas ni razšiije-no, je pa to za vinorodna območja lep običaj. Opažam, da se je kultura pitja pri nas izboljšala, izboljšala pa so se tudi slovenska vina. Včasih smo bela vina nabavljali pretežno na Dolenjskem in Štajerskem, sedaj pa več na Primorskem. Če nabavimo odprto vino pri proizvajalcu, je to v obojestransko korist. Mi dobimo dobro kvaliteto po nižjih cenah, oni pa poleg višje cene predvsem takošnje plačilo.«
Hrana je in bo strateško vprašanje
Kmetijski minister mag. Jože Protner na razgovoru v Novem mestu o razvojni strategiji — Obljuba o dokončanju melioracije Radulje v letu 1993_
NOVO MESTO — Pred tednom je bil na obisku v novomeški občini mag. Jože Protner, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Najbolj veseli so ga bili na zadnji postaji, v Škocjanu, saj je prišel z obljubo — zatrdil je, da ni predvodilna in da se bo podpisal podnjo — o dokončanju hidromelioracije Radulje v letu 1993.
TRIDNEVNA POKUŠNJA MLADIH VIN
SEMIČ - Scmiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine pripravlja 13., 14. in 15. novembra v tukajšnjem hotelu Smuk že 6. martinovanje zapored. V petek bo ob 15. uri pokušnja mladih vin, ob 18. uri pa srečanje vinogradnikov, podelitev priznanj, v kulturnem programu bo sodeloval oktet Ado-ramus iz Novega mesta, v zabavnem pa družinski ansambel Plut. V soboto bo ob 17. uri vodena degustacija, nato pa martinovanje z ansamblom Belokranjci, medtem ko bosta Blaž Kočevar in Zvone Vidmar krstila vino. V nedeljo bo ob 10. uri vodena degustacija ter predavanje mag. Julija Nemaniča o boleznih in napakah mladih vin. Sicer pa je na ocenjevanju mladih vin, ki je bilo pretekli petek v Semiču, med 196 vzorci dobil najvišjo oceno, 17,69 točke, laški rizling - pozna trgatev Milana Mal-nariča iz Vavpče vasi pri Semiču.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ta tržni ponedeljek smo na tržnici zapisali naslednje cene: česen 250, jabolka 40, radič 150, mandarine 120, jajca 12, orehova jedrca 1000, fige 260, kitajsko zelje 120, krvavice 400, repa 100, gobe marele 200, fižol 250, sirček 300, sir 500, rozine 320 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so kislo repo ponujali po 129 tolaijev, zelje 105, mandardine po 98, banane 90, kaki 129, limone 169, fižol 123, kolerabo 65, hruške 85, solato 160 in čebulo po 44,90 tolarja. Pri Deladiniju smo zapisali naslednje cene: banane 80, solata 150, radič 170, mandarine 120, slive 320, suhe fige 260, rozine 320, kivi 200, por 150, česen 280, krompir 35 in čebula 40 tolaijev.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so prodajalci ponujali 290 do tri mesece starih in 85 starejših prašičev. Prvih so prodali 120 po 260 do 300, drugih pa 24 po 220 do 240 tolaijev kilogram žive teže.
Hidromelioracija, s katero so začeli pred tremi leti, je obstala napol narejena po uvedbi moratorija na podobne posege. Skocjanci niso pristali na spremembe projektov, v Ljubljani pa jim je to očitno prišlo prav, da jim ni bilo treba dati denarja. Sedaj sta se ministra Protner in Jazbinšek vendarle dogovorila, da gre hidromelioracija v proračun za leto 1993. Za prizadete lastnike zemljišč je prav tako pomembno, da ministra pristajata na dokončanje del po sprejeti tehnični dokumentaciji in daje dosežen dogovor o izplačilu odškodnine kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi nedokončane melioracije.
Mag. Protner je v spremstvu predstavnikov občine pričel novomeški obisk pri Jožetu Antončiču v Praprečah pri Šentjerneju. Kmetija je bolj kot po kmetovanju znana po vzreji kasaških konj, ker pa je majhna, si je lastnik omislil tudi dopolnilno dejavnost predelave lesa. Kot je za Slovenijo značilno, se po malem ukvarja tudi z vino-
enote kartuzije, ki ima pomembno mesto v vzorčnem programu razvoja demografsko ogroženega območja. Program financira prav Protnerjevo ministrstvo.
Mag. Jože Protner seje udeležil tudi razgovora v prostorih Srednje kmetijske šole Grm o strategiji razvoja kmetijstva v Sloveniji. Poudaril je, da se mu je priprava strategije ob prihodu v ministrstvo zdela najpomembnejša naloga. Najslabše je namreč gledanje, da predstavlja kmetijstvo le 4 do 5 odst. slovenskega družbenega proizvoda, hrana pa vzame že več kot polovico družinskega proračuna, zaradi česar se večkrat sliši, naj bi raje uvažali cenejšo. »Hrana je strateško vprašanje, zato bi bilo prav, da bi razvojno strategijo kmetijstva vse stranke vključile v svoje programe,« misli minister Protner.
V strategiji so ponujeni štiije globalni cilji. Najprej gre za zagotavljanje prehranske varnosti prebivalstva in za stabilno pridelavo kakovostne, raznolike in zdrave hrane. Drugi cilj je ohranjanje
OBISK NA VASI — Svoj četrtkov obisk v novomeški občini je minister za kmetijstvo mag. Jože Protner pričel na kmetiji Jožeta Antončiča v Praprečah pri Šentjerneju. Gospodar, bolj znan kot rejec kasaških konj, je ministru in predsedniku novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjanu Kovačiču (na sliki z desne na levo) pokazal še eno dopolnilno dejavnost kmetije, predelavo lesa, ki bi ji brez tega šlo bolj na tesno. (Foto: Z L-D.)
gradništvom, ministru pa so pokazali še mlin, v katerem Antončičev oče melje zrnje na starinski način.
V kartuziji Pleterje si je minister ogledal nasad jablan. Seznanili so ga tudi z razvojnimi načrti gospodarske
SAD ŠT. 10
KRŠKO — Izšla je 10. letošnja številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja Tron, d.o.o., Krško. V njej objavlja absolvent agronomije Matjaž Oven prispevek o hidroponiki jagod, dr. Jože Colnarič piše o integrirani pridelavi grozdja in vina, dr. Stojan Vrabl o integriranem varstvu vinske trte, objavljena pa sta tudi daljša strokovna prispevka o integriranem vinogradništvu na Tirolskem ter o vinogradništvu v sozvočju z naravo. Sorazmerno skromno številko dopolnjuje precej oglasov, ki so neobhodno potrebni za nemoteno izhajanje revije. Leta stane zdaj 240 tolaijev posamični izvod naročite pa jo lahko v Krškem, Cesta 4. julija 66.
Kmetijski nasveti
Prašičja kuga grozi vsem ■
Na obrobju Posavja se je, kot smo poročali, pojavila prašičja JJ kuga, nevarna bolezen, ki se ie ne da zdraviti. Od 11 žarišč klasične B prašičje kuge, kolikor so jih zdaj odkrili v Sloveniji, jih je kar ■ 9 v občini Šmarje pri Jelšah, to je v obmejni občini s Hrvaško, ■ od koder so, kot domnevajo, okužbo zanesli v naše kraje. Na ■ ogroženem območju so doslej neboleče usmrtili že več kot 230 ■ prašičev ter jih cepili nad 30.000, celotni stroški zatiranja pa so “ presegli 12 milijonov tolaijev.
Da bi sc obvarovali pred epidemijo bolezni in škodo, ki jo B povzroča (pred tremi leti so morali v Posavju pokončati 180 B prašičev), seznanjamo rejce z bistvenimi značilnostmi obolenja ter B z nujnimi preventivnimi ukrepi, ki preprečijo vnos kuge v rejo. ■ Klasična prašičja kuga je virusna bolezen, ki včasih napreduje ■ naglo, včasih pa počasi. Pri zelo hitri obliki bolezni živali poginejo ■ čez noč, pri običajni pa najprej prenehajo jesti, dobijo visoko ■ vročino, poležavajo, imajo hripav glas, koza na rilcu, okončinah a in ušesih postane modrikasta, veke so zlepljene z gnojnim m izcedkom. Pojavi sc driska, ki se izmenjuje z zaprtjem. Pri kronični B obliki bolezni se ti znaki kombinirajo še z izpuščaji in krastami a po vsem telesu.	■
Bolezen povzroča veliko neposredno in posredno gospodarsko ■ škodo, saj pogine kar tri četrtine obolelih prašičev, za katere ni ■ rešitve. Potemtakem je preventiva nujna, sem štejemo tudi ■ cepljenje, ki ga je treba opraviti za vse ogrožene živali, starejše m od 6 tednov. Da ne bi vnesli bolezni v hlev, sc morajo rejci ravnati a
po naslednjih navodilih:	............a
Prašičev ne smejo kupovati od neznanih ljudi, ki za živali nimajo a predpisanih dokumentov. Enako je s prašičjim mesom^ in izdelki ■ neznanega izvora. V času ogroženosti mora biti hlev še posebej ■ zavarovan. Vanj ne sme neznana noga, če pa že mora, je treba ■ obuvalo razkužiti. Zadošča razkužilna jama pred vrati hleva, v ■ kateri je raztopina razkužila. Med preventivne ukrepe šteje tudi m obvezna prijava vsakega obolelega prašiča, posebno ce ima visoko a temperaturo (nad 40° C).	■
Inž. M. L. a
Pojavile so se zastrupitve z nitrati
Veterinarska služba svetuje previdnost
Letošnja katastrofalna suša ima negativne posledice celo tam, kjer jih ne bi pričakovali. Veterinarska služba ugotavlja ta čas večje število zastrupitev z nitrati in celo poginov, katerih skupni imenovalec je neustrezna krma.
Po končanem obdoju suše, ko je kazalo, da krme ne bo dovolj za preživetje črede, so po nasvetu strokovne službe mnogi kmetje močno pognojili travnike in jesenske posevke z dušičnimi gnojili, s tem pa še povečali zaradi nagle rasti po obilnejšem deževju veliko količino nitratov v krmi. Zlasti kmrni ohrovt, mlada koruza in zelo mlada trava so že po svoji naravi nagnjene h kopičenju nitratov, zato so se pri krmljenju pojavile nevšečnosti, različne oblike prebavnih motenj in (na Gorenjskem) celo nenadni pogini.
Veterinarska služba opozarja, da je v takih primerih, ko grozi preobilica nitratov v krmi, potrebno omejevati količine in postopno nanje privaditi živali. Krmni ohrovt smemo pokladati največ do 25 kg eni veliki živali na dan. Če so posevki trav in detelj močno zapleveljeni, jih celo odsvetujejo, v vsakem primeru pa je potrebno z nitrati prebogato zeleno krmo dopolnjevati z energetsko močnejšo krmo, s senom ali celo s slamo, ki ublažita negativni učinek in preprečita zastrupitev.
KMETOVALCI, VINOGRADNIKI, SADJARJI - POZOR!
Na zalogi imamo veliko izbiro zaščitnih sredstev za varstvo rastlin po ugodnih cenah.
AGRO d.o.o., prodajalna SEJALEC, Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel. (068) 24-132
in negovanje kulturne krajine ter ohranjanje poseljenosti podeželja. Tretji cilj je trajna krepitev konkurenčne sposobnosti kmetijstva in četrti boljša produktivnost kot pogoj zagotavljanja ustreznega dohodka, pri čemer ne bi smeli ponoviti evropske napake z intenziviranjem pridelave. Strategija je po Pro-tneijevo šele začetek izvajanja agrarne politike, njen cilj pa morajo biti enake materialne, socialne, duhovne možnosti življenja in razvoja za vse prebivalce Slovenije. To bo državo nekaj stalo.
Udeleženci razgovora so opozarjali predvsem na problem denacionalizacije, ki ne bo povečala kmetij; na to, da za poceni hrano zmeraj dela tlako le kmet; da so kmetje od volitev sem na največji izgubi v političnem prostoru; daje uvoz vina nelojalna konkurenca; da potrebujemo razvito kmetijsko šolstvo, mlekarno in vinsko klet itd.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
MARTINOVANJE NA GRAJSKEM DVORIŠČU
METLIKA - V petek, 13. novembra, bo od 16. ure naprej na dvorišču metliškega gradu martinovanje, ki ga pripravljajo društvo vinogradnikov Bele krajine, aktiv kmečkih žena in deklet, Ljudska knjižnica in Belokranjski muzej. Kipar Martin Skoliber bo predstavil belokranjski kozarec, igralka Violeta Tomič bo recitirala belokranjske pesmi, Vitis jih bo zapel, ansambla Popolnočne kočije in trio Obzorje bosta poskrbela za glasbo. Stanko Željko s Suhorja bo predstavil kmečka glasbila. Mlado vino, ki ga bodo dali za pokušnjo belokranjski vinogradniki, bo krstil Martin Cmugelj starejši, medtem ko bodo članice aktiva kmečkih žena in deklet postregle s pogačo. Seveda boste zraven zapeli in se poveselili tudi vi, obiskovalci, ki ste zelo dobrodošli.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Najprimernejše vinske sorte in podlage (2)
Nadaljujemo s prispevkom iz prejšnje številke, pred podrobnim opisom lastnosti sort in podlag najprej nekaj opomb.
DOZOREVANJE:	Skupna
rastna doba traja pri zgodnejših sortah 150 dni. Za srednje pozne in pozne okrog 180 dni in zelo pozne sorte 190 do 210 dni. V naših razmerah lahkko zelo pozne sorte uspevajo samo na najboljših južnih legah, če ni nevarnosti pozne pomladanske
ZORITVENE DOBE:
1.	Zelo rane sorte zorijo prej kot žlahtnina, to je že v avgustu.
2.	Rane sorte zorijo istočasno kot žlahtnina. To je prva zoritve-na doba, do 10. septembra.
3.	Zmerno pozne sorte zorijo 15 dni za žlahtnino, to je druga zoritvena doba, dozorijo do 25. septembra.
4.	Pozne sorte zorijo 30 dni za žlahtnino, v tretji zoritveni dobi, to je do 10. oktobra.
5.	Zelo pozne sorte zorijo do 45 dni za žlahtnino, to je četrta doba, ki se konča 25. oktobra.
Lastnosti in zahteve, katere so obravnavane, upoštevane in naštete kot pomembne za uspešno gojenje.
RODNOST: Dosegljiv pridelek v povprečnih pogojih in oskrbovanju, v odnosu do povprečnega pridelka 10.000 kg/ha. Kot poka-
zatelj potrebne obemenitve je navedena teža enega grozda. Na mladiko pride v povprečju približno 1,4 grozda.
BUJNOST: Pomeni lastnost trsa neke sorte v primerjavi z drugimi sortami, ne pa bujnost, povzročeno z prekomernim gnojenjem.
REZ: Pravilna dolžina rodnega lesa pri normalni bujnosti. Dolga rez pomeni šparon z 10-11 očesi.
LEGA: Pomeni položaj do strani neba in nadmorsko višino. Najugodnejša je južna lega in 300 metrov nadmorske višine.
TLA: Odnos oz. zahteve do talnih razmer moramo dvojno upoštevati, ker je pomemben tudi odnos primerne podlage do tal. Tla se medseboj razlikujejo po vsebnosti humusa in ostalih hranilnih snovi ter zadrževanju vode in zraka. Razlikujemo kamnita, peščena, ilovnato peščena, ilovnata in glinasta tla.
DRUGE ZAHTEVE: Samo posebnosti, značilne za določeno sorto.
ODPORNOST: Upoštevana je predvsem odpornost za nizke zimske temperature in čas odganjanja kot možnost izogniti se pomladanski pozebi. Pri boleznih je predvsem pomembna občutljivost za oidij, ker je s tem povečana možnost napada gnilobe oz. botritisa, ter občutljivost sorte za napad botritisa, ne glede na oidij.
POSEBNE ZNAČILNOSTI: Samo če je potrebno za bolj natančno določanje razlik med sortami.
(Nadaljevanje sledi) inž. JOŽE MAUEVIC
Kmetje nezadovoljni z zadrugo
Zaradi nelikvidnosti čakajo na izplačila — Obtožbe na račun upravnega odbora, nepremišljenih naložb in povezovanja z Agrario_
Roman Baškovč
HELENA MRZLIKAR
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj |
BREŽICE — Kmečka zadruga Brežice se že nekaj časa otepa z likvidnostnimi težavami, ki se jim je ob koncu polletja pridružil še slab rezultat poslovanja. Konec septembra se je ta že izboljšal, tako da računajo, da bodo ob izteku leta, tako kot v nekaj preteklih letih, spet pozitivni. Promet v zadrugi sicer ne pada, vendar pa jo dušijo previsoke obresti, zaradi katerih vse bolj zamuja z izplačili kmetom.
»Zadruga bo prebrodila te objektiv- stono, drugi pa le delno. V upravnem ne težave in bo normalno poslovala. odboru sedijo močni kmetje, ki so si Konsolidacija bo trajala nekaj mesecev. opomogli tudi s pomočjo zadruge. Ti Precej si obetamo od nove finančne dis- zato odločajo pod določenim priti-cipline, stečaj pa ne pride v poštev, saj bi skom, tako vsaj menijo nekateri za-v skrajnem primeru lahko nekaj zadružne lastnine spremenili v obratni kapital. Ob nastanku je imela zadruga le upravno stavbo, v dveh letih pa je v trgovine in hladilnico vložila 2,4 milijone mark. Velik kapital bo dobila tudi z vračanjem nekdanjega premoženja,« zatrjuje direktor Roman Baškovč.
Tone Zevnik, kmet s Čateža, je v
• Ali to v skrajnem primeru napoveduje tudi razpad velike kmečke zadruge in oblikovanje številnih malih zadrug? Nekaj jih je v brežiški občini že registriranih. Več ko jih bo, težje se bodo prebile na tržišče, zato bodo tudi one prisiljenje v povezovanje. Toda to je dolgoročen proces, zato seje bati, da bo v tem času brežiško kmetijstvo preveč izgublio. Velika zadruga je za kmete priložnost, ki je kljub zastarelim odnosom ne bi smeli kar tako izpustiti iz rok. Razpolaga namreč z velikim premoženjem, ki bo dalo osnovo za uspešno prodajo na trgu, kjer še vedno lažje uspe večji.
svojem odprtem pismu članom upravnega odbora opozoril, da so za težave krive tudi nepremišljene naložbe. Predlagal je sklic izrednega občnega zbora, kjer naj bi razpustili upravni odbor, izvolili nove organe upravljanja ter ustanovili koordinacijski odbor iz vrst kmetov, občinskih organov in strokovnjakov, ki bi poskrbel za zasnovo nove zadruge. Zevnik ima menda med kmeti precejšnjo podporo in zbira podpise, da bi lahko sklicali tak zbor.
Mnogi pravijo, da je vzrok za zadružne razprtije ravno v raznolikosti članstva: eni v zadrugi sodelujejo stood-
DRAŠIČANI VABIJO NA MARTINOVANJE
DRAŠIČl - Drašičani pripravljajo v soboto, 14. novembra, zvečer v gasilskem domu martinovanje. Poskusiti bo moč rumeni muškat, laški rizling, šardone in mlado metliško črnino, zraven pa prigrizniti še odojčka na ražnju, drašičko pogačo in pecivo. Za glasbo bo poskrbel trio Obzorje.
družniki. Pravijo, da tudi delavci zadruge večinoma stojijo ob strani direktorju, saj se bojijo za svoje službe.
Direktor Baškovč ocenjuje, da je bil namen Zevnikovega pisma dober, toda zameri mu, da težave zadruge zlorablja v politične namene in za pridobivanje volilcev. »Tudi sam upravni odbor je namreč ugotovil, da je preširok. Res sem na prvih sejah odbora govoril predvsem jaz, saj sem poznal razmere že od prej, vendar lahko zatrdim, da upravni odbor prevzema vse v svoje roke. To se na sejah že čuti, navzven pa še ne toliko,« pravi.
Kmečka zadruga Brežice nosi posledice svojega preteklega razvoja. Čeprav seje preoblikovala v zadrugo, je mnogi kmetje ravno zaradi slabih izkušenj iz preteklosti nimajo za svojo, še posebej, ker odločajo še vedno isti ljudje. Nezadovoljstvo med kmeti so še povečala dogovarjanja sedanje zadruge z Agrario, proizvodnjo in trgovino o ponovnem združenju.
B. DUŠIČ-GORNIK
{gospodinjski kotiček
Uporabnost čokolade (1)
Odkritje kakavovca na ameriški celini je pomenilo velik napredek v kulinarični umetnosti širom po svetu. Čokolada je zaradi svojega prijetnega okusa že stoletja znana kot “hrana za bogove”, kar izhaja iz strokovnego imena za kakavovec Theobroma cacao ali božja hrana. Danes se največ kakavovih plodov še vedno pridela v J. Ameriki in Afriki. Kakavove stroke sprva sušijo, nato pražijo in zmeljejo. Tako dobijo kakavovo maso, ki vsebuje rumenkasto kakavovo maslo. Kakavov prah je drobno zmleta kakavova masa z določenim deležem kakavovega masla.
Poznamo oslajen kakavov prah ali čokoladni prah, ki ga uporabljamo za pripravo napitkov in čokolade. Neoslajen prah pa se uporablja kot dodatek testu za sladice. Čokolado izdelujejo iz tekoče kakavove mase. Dodajajo ji različe dodatke, kot so sladkor, mleko, smetana, razne dišave, lešniki in razno suho sadje. V jrosebnem mešalnen stroju vse sestavine dobro premešajo in uporabljajo različne postopke, da postane čokolada tekoča. Okus je odvisen od mnogih dejavnikov, predsem pa od kakovosti kakava
in deleža masla. Kakovost določa tudi količina sladkoija in mlečne mase.
Po okusu delimo čokolado v mlečno, polgrenko in grenko, ki vsebuje do 60 odst. suhe kakavove mase. Poznamo tudi belo čokolado, ki ne vsebuje kakava in ima le do 20 odst. kakavovega masla. Bela čokolada je manj primerna za prelive, ker se težko strjuje, zato ji dodamo še nekaj surovega masla. V svetu uporabljajo čokolado ne le za sladilo, ampak tudi kot dodatek pikantnim jedem. Znan je pečen puran v čokoladni omaki z orehi in začimbami.
V 100 g mlečne čokolade se nahaja 526 kel (2200 kj), 8 g beljakovin, 30 g maščob in 56 g ogljivovihv hidratov ter 95 mg natrija. Čokolada vsebuje tudi poživilo teobromin, zato je pri uživanju potrebna zmernost. Kako čokolado shranjujemo? Primeren je suh prostor s temperaturo do 16° C. Ker se hitro navzame močnih vonjav iz okolja, jo moramo shranjevati dobro zavito. Pri višji temperaturi se prične topiti kakakovovo maslo, ki se nabere na površini kot svetla plast.
s
IZ NkŠIH OBČIN
»Nočemo biti nerazviti jug!«
Novomeški socialisti predstavili program in kandidata za poslanca
NOVO MESTO — Svoja kandidata za volitve poslancev v državni zbor je v ponedeljek predstavil še območni odbor Socialistične stranke Slovenije Novo mesto. V novomeški občini sta dve volilni enoti, druga in tretja. V drugi bo kandidiral Boris Dular, v tretji pa dr. Tatjana Gazvoda. Oba kandidata sta predstavila tudi volilni program socialistov v novomeški občini in glavne stvari, za katere se bosta v primeru izvolitve borila.
Predvsem sta poudarila, da v parlamentu ne bi bila opazovalca odločanja o naših usodah, ampak bi si odločno prizadevala za enakopravnejše in intenzivnejše vključevanje novomeške občine in cele dolenjske regije v državne programe in v državne organe, ki odločajo o najpomembnejših zadevah. Sedaj tega ni in tako je Dolenjska na primer izvisela z avtocesto. »Živimo na jugu Slovenije, vendar nočemo biti nerazviti jug države, zato bomo storili vse, da bomo utrdili občino in Novo mesto kot pomembno regionalno središče, ki bo za ta razvoj dobilo ustrezno podporo tudi iz državnih sredstev,« poudaijata.
Med naloge, ki se jih bodo prizadevali uresničiti, so novomeški socialisti in oba kandidata zapisali decentralizacijo oblasti, da oblast, odločanje in denar ne bodo skoncentrirani le v Ljubljani. Potem je tu smotrno preoblikovanje občin, da ne bo Ljubljana po mili volji pometala z majhnimi občinami brez denarja. Predvidevajo pridobiti čim več sredstev za razvoj demografsko ogroženih in manj razvitih območij, odpiranje novih delovnih mest, hitrejši razvoj kmetijstva, smotrno rabo prostora, varstvo reke Krke s pritoki in Gorjancev. Državo naj bi prisilili, da bi skrbela za urejanje komunalne in druge infrastrukture. Poudarjen je pomen dobrih odnosov s Hrvaško, pri čemer pa je treba odločno varovati svoje dostojanstvo in pravice. Tuje še tudi avtocesta, za katere gradnjo se bodo borili.
Urejeno zdravstveno in socialno varstvo ter skrb za družino so pogoji za uspešen družbeni razvoj. Socialisti so prepričani, da še ni pogojev za izvajanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, zato bi morali zakon spremeniti. Zahtevali bodo, da država da denar za dokončanje novomeške porodnišnice, saj je tudi Dolenjska dajala denar za bolnišnice drugje po Sloveniji. Razvoj občine bo lažje uresničljiv z domačimi strokovnjaki, zato zahteva, da se morajo dolenjski otroci šolati doma, v dislociranih oddelkih obeh univerz.
Z. L.-D.
Skupaj s Španci
Obisk v Vilafranci
NOVO MESTO — Na povabilo Joana Aguada, župana španskega mesta Vilafranca, seje v prvih dneh novembra na obisku v tem katalonskem mestu mudila tričlanska delegacija novomeške občine pod vodstvom predsednika izvršnega sveta mag. Boštjana Kovačiča.
Gre za sodelovanje pri treh projektih, pri katerih je Vilafranca, mesto s 34 milijoni dolarjev težkim proračunom in z 18.500 dolarji dohodka na prebivalca, v bistvu posrednik med Evropsko skupnostjo in nami: v projektu Uvertura za spodbujanje podjetništva, v projektu Eko za razvoj turizma in ekologije ter v projektu Phare za demokratizacijo odnosov med občinsko upravo in občani. Za vsakega Evropska skupnost zagotavlja po 100 tisoč dolarjev, odločitev o financiranju pa bo padla še letos. Realno je pričakovati, da bo Novo mesto vključeno v prva dva, o čemer so tudi podpisali pismo o nameri.
Novomeško delegacijo so v Vilafranci sprejeli zelo dobro. Da so v gosteh ljudje iz Slovenije, je vedelo praktično vse mesto. Katalonci imajo namreč podobne osamosvojitvene težnje znotraj Španije in kažejo — vsaj na manj uradni ravni — do Slovenije, ki seje lani izvila iz Jugoslavije, velike simpatije. Gostitelji so Novomeščanom pokazali marsikaj, med drugim kmetijski kombinat, v katerem letno pridelajo 23 milijonov litrov vina in 3 milijone litrov šampanjca, kar je 95 odst. vsega španskega.
Z. L.-D.
JAVNE
TRIBUNE LDS
NOVO MESTO - V organizaciji novomeškega odbora LDS bo v ponedeljek, 16. novembra, prišel v Novo mesto minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Sodeloval bo na javni tribuni “Šola danes in jutri”, ki bo ob 18. uri v gostinski šoli. 17. novembra pa bodo Novo mesto obiskale še Vika Potočnik, direktorica Urada za ženske, Metka Mencin in dr. Daija Piškur-Kosmač. Ogledale si bodo gradnjo porodnišnice, javno predstavile delovanje Urada ter sc udeležile pogovora o ženskah v politiki. V sredo, 18. novembra, pa bo v hotelu Metropol ob 17. uri javna tribuna “Kartuzija skozi čas” s priotjem Jeanom Mario Hollensteinom.
m
IZ NtkŠIH OBČIN
Grožnja z zasedbo pošte
V KS Bučna vas vre, ker se gradnja telefonije predol-go vleče — Primarni kabel naj plača pošta!
BUČNA VAS — Bučna vas je-ena ti-
stih krajevnih skupnosti, ki se kljub bližini občinskega središča le počasi in s težavo komunalno opremlja. Zadnja leta so se predvsem trudili, da bi enajst naselij, v katerih živi okrog 2.200 ljudi, povezali med seboj in z Novim mestom z asfaltom. Ker so razdalje velike, je za vsako stvar potreben velik prispevek ljudi. Trenutno pa se v Bučni vasi najbolj trudijo z napeljavo telefonov. Ce jim ne bodo zazvonili do konca leta, ljudje grozijo z zasedbo novomeške pošte.
Prvi projekt za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Bučna vasje bil izdelan že leta 1984. Prvi denar so ljudje dajali zanj v začetku leta 1988, a je kljub temu do leta 1990 vse stalo. Takrat je bil narejen drug projekt. Ljudje, bodoči naročniki, so bolj ali manj prispevali po 2.600 mark. Posamezniki imajo še nekaj dolga, na kar poštarji tudi vseskozi kažejo. Dolg bo kajpak izterjan z obrestmi. Zbrani denar so deloma porabili za nakup materiala, drugega pa naložili, da vsaj ni izgubljal vrednosti. Pogodba s Ptt podjetjem Novo mesto kot investitoijem je bila podpisana v decembru 1990 za 300 priključkov, od česar je četrtina starih
PREDSTAVITEV KANDIDATOV SDSS
NOVO MESTO - Občinska odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Novo mesto in Trebnje vabita na osrednjo prireditev ob predstavitvi kandidatov za poslance SDSS v državnem zboru iz 6. volilne enote. Srečanje bo jutri, 13. novembra, ob 17. uri v prostorih zavarovalnice Tilia v Novem mestu. Udeležila se ga bosta tudi predsednik stranke dr. Jože Pučnik in podpredsednik' Janez Janša. V soboto pa se bodo kandidati SDSS udeležili tradicionalnega pohoda od Litije do Čateža in ga zaključili s srečanjem v zidanici trebanjskega kandidata Jožeta Venclja.
MLADA VINA IZ BELE KRAJINE SE PREDSTAVLJAJO
NOVO MESTO - Nekaj mladih belokranjskih vinogradnikov je že preteklo sojpoto pred hotelom Lahinja v Črnomlju priredilo Martinovanje s pokušino svojih moštov najboljših sort in z vročim kostanjem. Želeli so predstaviti rezultate svojega dela in pokazati, da tudi v Beli Krajini lahko pridelajo najbolj žlahtno kapljico. Vinogradniki so s prireditvijo zadovoljni, zato bodo to soboto stojnice postavili še v Novem mestu. Svoje (zdaj že) vino bodo od jutra do pozne noči točili pred gostilno “Pri Belokranjcu” v Žabji vasi. Vsem obiskovalcem bodo zastonj ponudili pečen kostanj, gostinsko osebje pa bo ob tej priložnosti postreglo tudi z martinovanju primernimi jedmi. Ljubiteljem dobre kapljice bodo na voljo mlada vina sort sovinjon, šipon, rumeni muškat, šardone, laški rizling in druge. Gre za letino, ki jo je posebna komisija pod vodstvom mag. Mojmirja Wan-dra, predstojnika Biotehnične fakultete v Ljubljani, ocenila s 16 do 18 točkami.
ZAČETEK GRADNJE KANALIZACIJE — Po prijetnem programu v prostorih osnovne Me — med drugim je šolski zbor zapel himno » V Mimi Peči je lepo«, ki jo je spesnil njihov rojak Tone Pavček — je trak pred predvideno traso kanalizacije prerezal slovenski minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek (na sliki s čelado). Pri tem je dejal, da kraji, ki nimajo urejene kanalizacije in odvoza smeti, ne zaslužijo svoje občine. Ker je v Mirni Peči predvidena, je tudi zato treba poskrbeti za te reči (Foto: Z. L.-D.)
Temenica bo drugo leto čistejša
V Mimi Peči je minister Miha Jazbinšek v petek odprl gradnjo kanalizacije in či-_______stilne naprave — Investicija vredna 110 milijonov tolarjev
MIRNA PEČ — Mirna peč je eno pomembnejših lokalnih središč v novomeški občini. Medtem ko 2.600 prebivalcev te krajevne skupnosti dobiva pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, je odvajanje odplak neurejeno. Prek greznic ali brez njih so speljane v ponikalnice ali naravnost v Temenico. To je postalo za Mimo Peč posebno poleti prava nadloga. Temenica pa je vse bolj onesnažena in posredno tudi Krka. Že prihodnje leto naj bi bilo drugače. V petek je minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek odprl gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, ki naj bi bila narejena do konca avgusta
Namen naložbe je prebivalcem Mirne Peči in industriji zagotoviti zbiranje in odvajanje komunalnih odplak ter njihovo čiščenje na čistilni napravi, tako da ob izpustu v Temenico ne bo negativnih vplivov na njene vode. Da bodo z izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave izboljšane higienske razmere v naselju, pa tudi ni treba posebej poudarjati.
Za odvajanje komunalnih odplak bo potrebno zgraditi skoraj 5,5 kilometra primarne kanalizacije. Ža to bo poskr-
bela novomeška Komunala, krajevna skupnost pa bo z uporabniki kanalizacije zgradila še 2,5 kilometra sekundarne kanalizacijske mreže. Čistilna naprava bo odpadne vode pred izpustom v Temenico mehansko in biološko očistila.
Pričakujejo, da bo čiščenje učinkovito 95-odstotno, saj je v samem postopku čiščenja predvidena tudi aerobna stabilizacija blata. Tega bodo enkrat do dvakrat mesečno vozili na dehidracijo na centralno čistilno napravo v Ločno,
končni mulj pa odlagali na komunalno deponijo v Leskovcu. Deževne vode bodo v Mirni Peči še naprej odtekale
• Denar za mimopeško investicijo je prispevala Komunala, novomeška občina iz programa obveznic, pričakujejo pa ga tudi od republike. Vrednost primarne kanalizacije in čistilne naprave je ocenjena skoraj na 83 milijonov tolaijev, vrednost kanalizacije, ki jo go zgradila krajevna skupnost, pa na 25 milijonov tolaijev. Gradbena dela so zaupali GIP Pionirju. Začetek polletnega poskusnega obratovanja je predviden za I. oktobra prihodnje leto.
neposredno v Temenico oz. se bodo porazgubile po zemlji.
Z. L.-D.
naročnikov. Kmalu zatem so začeli z gradnjo omrežja, kije zaradi kamnitega terena zelo zahtevna. Poleg denarja so ljudje v izgradnjo telefonskega omrežja »vložili« tudi 10 tisoč delovnih ur.
Mreža je zaradi raztresenosti vasi velikanska, vključuje 15,5 kilometra primarnega in 16 kilometrov razvodnega omrežja. Narejenega je že precej. Primarno povezavo med Pionirjevo Keramiko v Bršljinu in Bučno vasjo so rešili z odprodajo 50 številk iz omrežja občini. Sedaj manjka še povezava med Keramiko in novomeško pošto, za kar ob že vloženih 730.000 markah Ptt podjetje zahteva od naročnikov še 350.000 mark. Vsak naj bi ob vsem vloženem torej prispeval še 1.300 mark.
Tu pa seje zataknilo. Povezavo naj bi po pogodbi res financirali naročniki, vendar pa vodja gradbenega odbora Slavko Bašelj opozarja, da je bila pogodba podpisana za pol manj številk od dejansko grajenih. Pošte in dodatnih priključkov ne mislijo kreditirati. Poleg tega gre za povezavo, ki ne bo koristila le Bučni vasi, ampak tudi krajevnima skupnostma Bršljin in Prečna. Slednja omrežje šele gradi in se s to povezavo ne ubada, Bršljin pa tudi ne, saj so vključeni v omrežje. Ljudje zahtevajo, da to
• Ptt podjetje, ki jim zdaj celo pripoveduje, da se na sedanjo centralo niti ne bi mogli priključiti, četudi bi bilo zgrajeno vse omrežje, seje odzvalo le s pol cenejšo ponudbo, po kateri bi problem rešili z instaliranjem centrale v BTC. »To bi pomenilo nadaljnje čakanje. Govorijo o pol leta, a glede na dosedanje izkušnje z njimi, na velike zamude v gradnji, se bojimo, da bi bilo to še vsaj 10 mesecev čakanja. To pa je za nas nesprejemljivo. Zahtevamo izpolnitev vseh obljub, rokov in podpisov in telefone do konca leta. Za to se bomo še naprej borili,« poudarja Bašelj, eden od strelovodov za ljudski bes.
primarno jjovezavo sfinancira Ptt podjetje iz prispevka za razšiijeno reprodukcijo.
Z. L.-D.
Zbor Mladih krščanskih demokratov
Novi predsednik je Robi Judež
NOVO MESTO — V nedeljo popoldne je bil v proštijski dvorani na Kapitlju v Novem mestu letni zbor občinskega odbora Mladih krščanskih demokratov iz novomeške občine. Od okoli 130 članov se je zbora udeležilo nerazumljivo malo članov, le okoli 15. Nagovoril jih je prvak novomeških Krščanskih demokratov in novomeški župan Matjan Dvornik, kije na koncu razložil tudi novi volilni sistem. Za novega predsednika MKD so izvolili študenta Robija Judeža, ki je dejal, da člani MKD do volitev ne bodo delali posebej, ampak v občinskem volilnem odboru. Po novem letu pa se bodo lotili ustanavljanja krajevnih odborov MKD, najprej tam, kjer je več članov, tako na Dvoru in v Dolenjskih Toplicah. Člani MKD bodo delovali zlasti na kulturnem in športnem področju ter seveda pri uresničevanju programa Slovenskih krščanskih demokratov, katerih člani so. Izvolili so dva delegata za bližnji kongres MKD v Celju. V krajšem nastopu se je predstavil Boštjan Turk iz Ljubljane, eden od dveh kandidatov za novega predsednika slovenskih MKD.
SE ENA
PRODAJALNA PLINA
NOVO MESTO - Novotehna je v Novem mestu pred kratkim odprla novo prodajalno plina butan-propan. Poslej ga prodajajo tudi v njihovem servisu pri železniški postaji Kandija. Plin prodajajo vsak dan od 7. do 15. ure. •
• Milan Kučan je na mestu predsednika za stabilnost Slovenije in njen razvoj zelo dragocen. (C. Ribičič)
Salon oblazinjenega pohištva
Odprlo ga je Mizarstvo Krajnc v sodelovanju z Novo opremo — Čestital tudi predsednik Kučan
NOVO MESTO — »So trenutki v življenju, ko je človek tako srečen, da bi rad del te sreče razdelil med ljudi. Tak trenutek je za našo družino danes,« je na sobotni otvoritvi salona pohištva in poslovnih prostorov, lično prizidanih k mizarski delavnici na Regrških košenicah, dejal Ivan Krajnc. Srečo je imel s kom deliti. Otvoritve seje udeležila velika množica ljudi s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom na čelu.
Ivan Krajnc, ki je tudi predsednik Obrtne zbornice Novo mesto, je obrtnik 16 let. V tem času so v njegovi mizarski delavnici delali za mnoge naročnike, za Krko, ljubljansko Iskro, Strešnik, za švedsko Ikeo, za Trimo. Poseben pečat pa je dalo njihovemu delu dolgoletno poslovno sodelovanje z Lesno Slovenj Gradec.
Pred tremi leti so začeli sodelovati z Novo opremo, tovarno oblazinjenega pohištva iz Slovenj Gradca, za katero izdelujejo ogrodja. 90 odst. dela Mizarstva Krajnc gre trenutno posredno ali neposredno v izvoz na zahtevne zahodnoevropske trge. »Nova oprema je posebno s prihodom Filipa Jelena na mesto direktoija pričela vzpostavljati tak odnos do kooperantov iz drobnega gospodarstva, o kakršnem drugi le govorijo. Rezultat sodelovanja z
Novo opremo je današnja otvoritev novih dodatnih delovnih prostorov, s katerimi smo že omogočili nova delovna mesta, dane pa so možnosti za še dodatne zaposlitve. Z novim salonom pohištva pa želimo kupcem približati kvalitetno oblazinjeno pohištvo po čimbolj ugodnih pogojih, da bomo na trgu konkurenčni in da boste kupci odhajali od nas zadovoljni,« je ob otvoritvi prostorov dejal Ivan Krajnc. Postavila jih je obrtna zadruga Hrast s svojimi člani, zanje pa je Krajnc dobil tudi posojilo iz občinskega razvojnega sklada.
K otvoritvi novih prostorov je družini Krajnc čestital tudi Milan Kučan, kije ob tem poudaril, daje naša perspektiva odpiranje novih delovnih mest, nov in boljši kos kruha za vse nas. »Samostojni državi je treba dati vsebino. To so ljudje, zadovoljni, ustvarjalni, ki imajo delo in za to delo dostojno plačilo, ki si lahko zagotovijo socialno varnost in perspektivo za otroke. Šele tak zadovoljen človek zna spoštovati sočloveka, biti potrpežljiv in toleranten,« je v kratkem nagovoru med drugim dejal Kučan. Krajnčevim je čestital tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, prostore pa je odprl predsednik novomeške vlade Boštjan Kovačič.
Z. L.-D.
,SWO „
' K, JKC
NOV SALON POHIŠTVA — V sobotoje bil za novomeškega obrtnika Ivana Krajnca (prvi z desne) in njegovo družino velik dan. V sodelovanju z Novo opremo iz Slovenj Gradca, ki jo je zastopal direktor Filip Jelen (tretji z desne), so na Regrških košenicah odprli nov salon oblazinjenega pohištva in poslovne prostore MizarstvajFoto: Z. L.-D.)
POSLANCI - “Naj, prosim, zbornica zaščiti družbena podjetja pred prevelikimi družbenimi dajatvami. Med Grosupljem in hrvaško mejo se ne zgodi nič, če ne prispevajo Krka, Tilia in drugi. V zadnjem letu je sicer nastalo na Dolenjskem 1.011 zasebnih firm, ki pa ne financirajo skupnih potreb, ki niso obremenjene s starimi dolgovi, z izgubo jugotrga itd.,” je na nedavni seji Območne gospodarske zbornice Novo mesto govorila direktorica novomeške enote SDK Joža Miklič. Očitno precej v veter. Na eno od štirih mest, ki jih ima Gospodarska zbornica Slovenije v državnem svetu, so sicer izvolili Dolenjca, vendar Franca Zavodnika, predstavnika zasebnega podjetništva. V Novem mestu so sprva imeli v mislih direktorico Trima.
KAJENJE - V Franciji in Italiji sprejemajo ostre zakone o prepovedi kajenja v javnosti. Mi pa seveda nismo razvita Zahodna Evropa. Dag-marju Šusterju so na zgoraj omenjeni seji vljudno postregli s pepelnikom, ko si je mimo prižgal cigareto in s tem h kajenju spodbudil še druge, ki sicer celo sejo zdržijo brez dima. Kadilo se je tudi ob nedavnem obisku kmetijskega ministra mag. Jožeta Protnerja v prostorih kmetijske šole. Le da tokrat ni bil pobudnik nasilja nad nekadilci ljubljanski gost, ampak domači zasvojenci.
CVIČEK - Ministra Protnerja so novomeški gostitelji peljali tudi h kmetu, konjercjcu in podjetniku Jožetu Antončiču v Prapreče. Med prijetnim kramljanjem je gost, bivši direktor mariborskega Vinaga in znan vinogradnik, med pokušanjem letošnjega cvička pobaral gostitelja, kdaj so kaj trgali. Ve se, da država priporoča čim kasnejšo trgatev, kar pa Dolenjcem le fiočasi prihaja v kri. Ker sc Antončič ni posebno ptodvizal z odgovorom, je pohitel Protner, da bi zaslužil Nobelovo nagrado Dolenjec, ki bo zgodaj kosil travo in pozno trgal grozdje.
ZAMUDA - Na drugem koncu občine, v Mirni Peči, so v petek “slovesno otvarjali začetek gradnje kanalizacije in čistilne naprave". Slavnostni prerezovalec traka na začetku kanala je bil sam minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek. V Mirno Peč pa je pribrzel s tričetrturno zamudo, saj so ga v Ljubljani blokirali črnograditelji s Kureščka. Ušel jim je menda z drugim avtom. V Mirni Peči so nanj potrpežljivo čakali. Ali se je splačalo, bodo šele videli. Investicijo kanijo namreč deloma plačati z republiškim denatjem.
PROTOKOL - Na celodnevnem obisku v novomeški občini je bil v soboto Milan Kučan, predsedniški kandidat na decembrskih volitvah, predvsem pa predsednik predsedstva Slovenije. Novomeški župan Marjan Dvornik si v celem dnevu ni utrgal pet minut, da bi prišel vsaj pozdravit visokega gosta. Ali je slovenski predsednik županu osebno všeč ali ne, pri takšnih stvareh pač ne bi smele igrati nobene vloge. Se je pa župan v nedeljo žrtvoval za mlade krščanske demokrate. Njihov zbor je pozdravil z govorom in jim ustregel tudi z daljšo razlago volitev. Kučan pač ni njegov volilec.
Ena gospa je rekla, da imajo strankarski prestopi čudežno moč. Minister Miha Jazbinšek je nehal nasprotovati dokončanju hidromelioracije Radulje tisti hip, ko je zapustil Zelene.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 14. novembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Samopostrežba, Glavni trg
od 7. ure do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šempetru
•	Šentjernej: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: Mercator—Standard, Prodajalna Rog
•	Žužemberk: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba
•	Straža: Dolenjka, Market
•	Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 4
Mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi Perko, market v Šentpetru
Črnomaljski drobir)
POSLOVNO DARILO - Črnomaljci so se precej namrdnili, ko so po pošti dobili reklamni listič podjetja Eurotrade iz Ljubljane, ki ponuja poslovna darila. Prav letos, ko se veselijo odlične vinske letine, jim iz Ljubljane porinejo pod nos seznam daril, med katerimi je tudi alkotester. “Če že pijemo, je bolje, da ne vemo, koliko maliganov smo si nabrali,” so komentirali Črnomaljci. Sicer pa je, odkar živijo v obmejni občini, tako in tako po cestah dovolj policistov, ki so dobro založeni z alkotesterji.
ZOBJE - Občinska vlada meni, da je že dovolj popuščala glede begunskega centra v središču Črnomlja. Sklenila je, da bo tudi ona pokazala zobe. “Če seveda niso socialni,” je pripomnil eden izmed članov vlade. “Nič ne de,” mu je oporekel drugi, “saj so tisti še dragocenejši kot oni, ki so zrasli sami.” Že res, toda prihodnje leto, ko se nam obetajo dražje zdravstvene storitve, ne bo priporočljivo kazati ne enih ne drugih.
REGIJA - Belokranjci sc zelo trudijo, da bi njihova deželica ob Kolpi postala čimbolj enotna regija. Nekatere razlike med nekdaj rivalskima občinama postajajo vse manjše. Tako fešto ob martinovanju, kakršno so si pred šestimi leti omislili v Semiču, zadnje čase zavzeto pripravljajo tudi v Metliki in Drašičih. Toda če bi Črnomaljci slednjim to očitali, imajo ti že pripravljen odgovor. Potem ko so nekaj let burila duhove Metličanov solidarnostna stanovanja, ki še vedno niso dokončno razdeljena, se tudi Črnomaljcem obeta stanovanjska afera. Metličani so prepričani, da so jih z njo Črnomaljci hoteli bodisi posnemati ali pa je to črnomaljski prispevek k belokranjski enotnosti.
KAR NEKAJ JE METLIČANOV, ki pravijo, da bi bilo treba sedanje metliške oblastnike vsaj kdaj pohvaliti. Predvsem za to, kar je bilo v zadnjih dveh letih narejenega. K hvali nagnjeni krajani prično ob tem naštevati asfaltiranje pločnikov in cest, ureditev bregov potoka Obrh, mostiček čez Bojico pa še to in ono. Razumljivo je, da se ob tem takoj oglasijo nasprotniki, ki kažejo s prstom na nepitno vodo, na gnojnico, ki teče po vaških poteh, ker vasi nimajo kanalizacije, na slabo razvito telefonijo in podobno. Pa smo spet tam, kjer se udriha po najbolj izpostavljenih v občini.
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV mladine je poslala te dni podjetjem in zasebnikom pisma, s katerimi jih prosi za denarno pomoč. Zbrane tolarčke bi porabili za nakup novoletnih daril, ki naj bi jih dedek Mfhz delil predšolskim in šolskim otrokom. Nekateri naslovniki za šanki razlagajo, da ne bodo prispevali niti prebite pare, češ da je stričku s sivo brado in kučmo odklenkalo. Najbolj vneti pri Zvezi prijateljev mladine pa si ne morejo predstavljati zaključka leta brez iskric sreče v otroških očeh.
Z VESELICE JE SLOVENSKI radio posredoval v živo vesoljnemu slovenskemu poslušalstvu oddajo o vinu, turizmu in Metliki. Govorili so: Branko Matkovič, Jože Matekovič, Jože Gosenca, Tone Pezdirc, Tone Omerzel, Milan Vajda ter Janez Vraničar-Luigi. Slednji je zbijal šale na račun tistih, ki se z vinom in ob njem ne morejo obvladati.
( Trebanjske iveri
AGRESIVNOST - V današnjih časih se firme na različne načine borijo za kupce svojih izdelkov, časopisne hiše pa za bralce svojih pisnih izdelkov. Nekateri časopisi naredijo za to skorajda vse. Npr.: pred kratkim je bilo v Trebnjem “anketarje” Slovenskih novic srečati skorajda na vsakem koraku; da je bila mera polna, so se spustili tudi v gostilno, kjer so tistega, ki je imel pri sebi slučajno Slovenske novice, nadlegovali in hoteli na časopis kar naročiti. “Včasih se jih človek ni mogel otresti pred domačimi vrati, sedaj pa tudi v gostilni nisi več varen pred njimi,” je bilo slišat za šankom.
VOZNIŠKI IZPIT - Trebanjska občina bo del denatja iz proračuna namenila tudi dodatnemu izobraževanju in prosvctljcvanju Romov z osnovami opismenjevanja, predavali jim bodo o zdravstveni vzgoji, pripravili gospodinjske tečaje itd. Vendar so bili Romi najbolj zainteresirani za brezplačno pripravo na vozniški izpit, ki je izvršni svet občine ni podprl, češ če imajo denar za avtomobile, imajo tudi denar za vozniški izpit. Glede na letošnjo obilno gobarsko letino za Rome vozniški izpit ne bo težko dosegljiv. •
•	Postkomunizem je seštevek vseh slabih lastnosti socializma in kapitalizma (Petan)
•	Zemlja in vse imetje se bo začelo vračati, ko bo na oblasti prava stranka (Buser)
| IZ NUŠIH OBČIN jfffjfj iz NKŠIH OBČIN (|
Kdo je kriv za epidemijo?
Voda le prekuhana
METLIKA — V septembru in okro-bru seje v metliški občini pojavila epidemija črevesnih obolenj. Ker seje to v zadnjem letu dni zgodilo že drugič, so Zeleni iz Metlike zahtevali, da se problematika uvrsti tudi na dnevni red zasedanja občinske skupščine. Na občini so poskušali dobiti odgovore ustreznih ustanov, vendar je prišlo pojasnilo le iz metliškega zdravstvenega doma, medtem ko bo novomeški Zavod za socialno medicino in higieno dal poročilo, ko bodo končane raziskave.
Zaradi akutnega vnetja prebavnega sistema ali strokovno gastroenterocoli-tisa je septembra v metliškem zdravstvenem domu iskalo zdravniško pomoč 245, okrobra pa 96 bolnikov. Od tega jih je bilo 208 mlajših od 15 let. Te bolnike so tudi prijavili na Zavod za socialno medicino in higieno, vendar pa v zdravstvenem domu domnevajo, da je to le del bolnikov, ker niso vsi s podobnimi težavami iskali zdravniške pomoči. Vsi okuženi pa najbrž tudi niso zboleli. Iz zdravstvenega doma sporočajo še, da bakteriološke analize pitne vode in blata pacientov niso ugotovile vzroka bolezni, saj iz poslanih vzorcev ni izolirana kužna klica. Iz poslanih vzorcev blata je v mikrobiološkem laboratoriju v Ljubljani izoliran virus (enterovirus) kot povzročitelj okužbe. Kot je na skupščini dejal direktor zdravstvenega doma dr. Blaž Mlačak, ni moč zanesljivo trditi, da je, kot so domnevali nekateri, povzročiteljica epidemije metliška pitna voda, čeprav še vedno velja priporočilo, da je užitna le, če je prej prekuhana.
Direktor Komunale Juš Mihelčič pa je dodatno pojasnil, da je šlo za del hi-drične epidemije. Vendar zaradi majhnega obsega analiz ne bi mogli najti povzročitelja. Povrh tega so raziskave še prepozne. Priznal pa je, da so se tudi z metliško pitno vodo dogajale precej čudne stvari, saj je imela na primer v začetku septembra v zajetju Obrh od 3. do 7. ure zjutraj 27 stopinj Celzija, kar ni normalno.
M. B.-J.
Črnomaljske zahteve še neuslišane
Kdaj prekategorizacijo treh mejnih prehodov
ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet je zadnje leto na vsa pristojna slovenska ministrstva vložil zahtevo za prekategorizacijo meddržavnega mejnega prehoda v Vinici v mednarodnega tako za potniški kot tovorni promet. Hkrati so Črnomaljci predlagali tudi, da bi mejna prehoda Sodevci-Blaževci in Žuniči-Prilišče postala meddržavna. Obe belokranjski občini, črnomaljska in metliška, pa sta zahtevali tudi mednarodni železniški prehod za potniški in tovorni promet v Metliki.
Na seji črnomaljske vlade pretekli teden so ugotovili, da so od ministrstev dobili pismena zagotovila, da se strinjajo s črnomaljskim predlogom o prekategorizaciji viniškega mejnega prehoda ter da bodo uskladili z Republiko Hrvaško črnomaljske zahteve o prekategorizaciji ostalih dveh prehodov. Hkrati pa so iz s Črnomljem pobratene hrvaške občine Duga Resa dobili obvestilo, da imajo pristojni hrvaški organi nalogo pripraviti vse potrebno za ureditev projektov mejnih prehodov in da so s hrvaške strani črnomaljske zahteve po prekategorizaciji mejnih prehodov upoštevali. Da pa črnomaljskih zahtev še niso upoštevali ustrezni slovenski organi.
Zato je tukajšnji izvršni svet sklenil, da zahteva od pristojnih slovenskih ministrstev, naj črnomaljske zahteve čim prej uskladijo med seboj ter nato tudi s hrvaško državo. O tej zahtevi je črnomaljska vlada obvestila tudi občine na obeh straneh Kolpe ter pristojna slovenska ministrstva in predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška.
M.B.-J.
Oškodovani kupci iščejo pravico
Zaradi nenamernega nepravilnega točkovanja so kupci družbenih stanovanj na Cardaku plačali za 22 do 145 tisočakov višjo kupn no — Tožba brez uspeha
ČRNOMELJ — Kot je moč slutiti po napovedih nekaterih kupcev stanovanj, kijih ogrevajo iz kotlovnice na Čardaku v Črnomlju, se v Črnomlju znova obeta afera. Gre namreč za to, da so bila stanovanja, preden sojih začeli stanovalci odkupovati, napačno točkovana, tako da so kupci plačali večjo kupnino, kot bi jo sicer. Kakšen bo razplet te, tako za kupce kot za prodajalce precej neprijetne zadeve, je težko napovedati.
Sicer pa se zgodba začne že v letu nosti za odkup stanovanj izračunavali
1982, ko so bila v naselju Čardak stanovanja z lokalnimi kotlovnicami točkovana s 25 točkami. Pozneje je bila za ves Čardak zgrajena skupna kotlovnica ter izdelane toplotne postaje za 19 blokov s 496 stanovanji. Vrednost stanovanj seje tako povečala za 18 točk. Po končani gradnji pa je prešla kotlovnica kot osnovno sredstvo v upravljanje Komunale, ki že v ceni za ogrevanje obračunava tudi amortizacijo in vse stroške tekočega in investicijskega poslovanja. Ker se torej kotlarna ne sme točkovati, saj sta naložba in vzdrževanje vključena v ceno energije, bi morali biti popravljeni tudi zapisniki o točkovni vrednosti stanovanj. Ker pa to ni bilo storjeno, so obračun pogodbenih vred-
BELA KRAJINA -USPEŠNA REGIJA
ČRNOMEU - Zeleni Bele krajine pripravljajo v sredo, 18. novembra, ob 17. uri v hotelu Lahinja v Črnomlju okroglo mizo z naslovom “Bela krajina - uspešna regija”, na kateri bo beseda tekla o celovitem projektu regionalnega razvoja dežele ob Kolpi. Gostje bodo Branko Brumen, predsednik izvršnega sveta ptujske občine in namestnik predsednika skupnosti obmejnih občin severovzhodne Slovenije, dr. Dušan Plut, član predsedstva Republike Slovenije, dr. Božidar Voljč, minister za zdravstveno varstvo, družino in socialno varstvo, ter dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo. Predstavili bodo tudi Božidarja Flajšmana, kandidata Zelenih za volitve v državni zbor v volilnem okraju Bela krajina.
napačno, tako da so bili kupci oškodovani. Vendar so bili kupci obveščeni o nepravilnem točkovanju šele konec letošnjega septembra.
Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je namreč v začetku lanskega novembra potrdilo, da je točko-
• Ko je o tem tekla beseda na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, je nekaj članov, ki so bili na strani kupcev stanovanj, zatrjevalo, daje bil kršen specialni zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Zato so predlagali, naj IS odpravi to napako za vse kupce občinskih stanovanj, s^j je revolt med njimi že sedaj velik, pravijo pa, da bodo vztrajali, dokler ne bo zadoščeno njihovi pravici. Predsednik IS pa je pojasnil, da to ni v pristojnosti vlade, ampak občinskega upravnega organa ter daje napaka v točkovanju za naprej popravljena. Vprašanje pa je, koliko bi bili uspešni pri preračunavanju za nazaj. Medtem pa je tudi že iz podjetij, od katerih so stanovalci kupili stanovanja na Čardaku, slišati, da ne bodo vračali preveč plačanega denarja, ker ga preprosto nimajo več.
vanje stanovanj pravilno. Na zahtevo podjetja Begrad pa je omenjeno ministrstvo po ponovnem preverjanju ugotovilo, daje potrebno stanovanja, ki so priključena na skupno kotlovnico, točkovati s 33 točkami. Zaradi omenjene napake so samo kupci družbenih stanovanj, s katerimi je razpolagala občina, plačali za 22.450 do 145.600 tolarjev višjo kupnino. Občina je temu ustrezno odvajala republiškemu stanovanjske-
mu skladu več denatja in tudi plačala več prometnega davka. Ocenjujejo, da je bilo preveč plačane kupnine za okrog 3,5 milijona tolarjev. Prav tako so tisti nosilci stanovanjske pravice, ki so zapustili družbena stanovanja in dobili odpravnine, prejeli preveč denatja. Ti bi morali občini nekaj denatja vrniti.
Na občini so se po odgovor na vprašanje, kako popraviti nenamerne napake, odpravili na sodišče. To je menilo, da se nepravilno točkovanje ne dotika pravnih posledic, ki so že nastale iz nepravilnega točkovanja, ker deluje samo za naprej in nikoli za nazaj. Zvedeli so še, da bodo upravičenci 57 kupljenih občinskih stanovanj s tožbo pri rednem sodišču sicer lahko uveljavljali izterjavo preveč zaračunane kupnine, a zaradi že sklenjene pogodbe svoje domnevne pravice nimajo možnosti tudi uveljaviti. Torej, na kratko, s tožbo lahko uveljavljajo preveč plačano kupnino, a ne bodo uspeli.
M. BEZEK-JAKŠE
LOJZE PETERLE BO OBISKAL BELO KRAJINO
ČRNOMEU, METLIKA - V okviru predvolilnih obiskov vseh slovenskih občin bo v petek, 13. novembra, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle obiskal Belo krajino. Obisk pripravlja belokranjski regijski odbor SKD. Peterle bo obiskal Vinico, Dragatuš, Belt, črnomaljski dom starejših občanov, Semič, in Krasi-nec. Ob 19. uri bo v kulturnem domu v Metliki sodeloval na okrogli mizi z naslovom “Slovenija danes -jutri”. Če ga ne bodo-zadržale druge dolžnosti, bo s Peterletom tudi predsedniški kandidat SKD Ivo Bizjak.
BEGUNSKI OTROCI NA MALTO
ČRNOMEU - Pretekli petek je s še 46 bosanskimi begunskimi otroki iz Slovenije odšlo na trimesečno šolanje na Malto 34 šoloobveznih beguncev iz Črnomlja. Črnomaljske begunce spremljata dve vzgojiteljici, ki sta delali v begunskem centru v okviru javnih del. Malta bo plačala tako stroške bivanja kot šolanja v njihovi državi. Sicer pa je bilo pretekli teden v tukajšnjem begunskem centru 591 ljudi, vendar postopoma zapuščajo center. Večinoma odhajajo v tujino, redki pa se odpravijo domov.
NOVA STARA DIREKTORJA
METLIKA - Delegati metliške občinske skupščine so dali soglasje k imenovanju doc. dr. sc. Blaža Mlačka za direktorja tukajšnjega zdravstvenega doma. Dr. Mlačak je bil direktor že osem let, mandat, ki mu je potekel, pa je dobil še za naslednja štiri leta. Prav tako je skupščina dala soglasje tudi k imenovanju Jožeta Mihelčiča za direktorja Komunale. Mihelčič je bil doslej v.d. direktorja tega javnega podjetja.
Več za majhne in obmejne občine
Takšne zahteve je slišati iz metliške občine, kjer imajo zaradi meje več stroškov — Več denarja za izobraževanje programe in prestrukturiranje_
METLIKA — Ob renominaciji je v metliškem proračunu za 34,4 odst. več denarja kot gaje bilo ob sprejetju proračuna. Kot je bilo slišati na nedavni seji občinske skupščine, marsikje ta denar do konca leta ne bo zadostoval.
Tako je bil Jože Mozetič prepričan, lansu nameni več denaija za športno de
da kljub renominaciji denaija za šolstvo ne bo dovolj. Predlagal je, da se ob reba-
OKROGLA MIZA O KMETIJSTVU
METLIKA - V torek, 17. novembra, se bo ob 15. uri v sejni sobi občine Metlika pričela okrogla miza o temi Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki jo organizira metliška podružnica Slovenske ljudske stranke. Na okrogli mizi, na katero so vabljeni vsi, ki jih zanima razvoj našega kmetijstva, bodo sodelovali vidni politiki in strokovnjaki: minister za kmetijstvo mag. Jože Protnar, vladni svetovalec inž. Alojz Senegačnik, predsednik SKZ dr. Franc Zagožen, predsednik skupščinskega odbora za kmetijstvo inž. Franc Potočnik in mag. Julij Nemanič s kmetijskega inštituta.
javnost, ki jo je renominacija obšla. Ni pa mu bilo tudi razumljivo, kako to, da je v občinskem proračunu za volitve namenjenih kar 403.200 tolarjev. So stroški republiških volitev občinski? Stane Križ je protestiral, ker je renominacija pri folklorni skupini za polovico manjša kot pri ostalih društvih ter predlagal, naj napako popravijo pri rebalansu, saj so prav folkloristi med najbolj delavnimi. Jože Klepec je opozoril, daje v drugih občinah odst., namenjen za kmetijstvo, večji kot v metliški ter predlagal, naj se temu prilagodi tudi Metlika. Predvsem naj bi povečali regresiranje obresti na proizvodne kredite.
Predsednik izvršnegg sveta Jože Matekovič se je strinjal, da je za šolstvo v proračunu premalo denarja. Za volitve niso dobili navodil, koliko jih bodo veljale, čeprav so republiške, folklori pa je obljubil, da bodo napako popravili. Po njegovem je sistem financiranja kmetij-
stva zastarel in bi ga moral spremeniti.
Sicer pa so letos vsak tretji tolar iz metliškega proračuna namenili za vo-dooskrbo in tako bo gotovo tudi prihodnje leto. Ker bodo ta dela potekala še nekaj let, dobi po Matekovičevem mnenju metliška občina premalo denarja za razvoj demografsko ogroženih območij. Opozoril je, da imajo kot majhna obmejna občina tudi večje stroške uprave na prebivalca kot v drugih občinah, zato bi morali skupno zahtevati spremembo kriterijev financiranja majhnih obmejnih in hkrati demografsko ogroženih občin, če želimo imeti v bodoče bolj enakomerno razvito republiko kot v preteklosti.
M. BEZEK-JAKŠE
LOJZE PETERLE IN IVO BIZJAK V TREBANJSKI OBČINI
TREBNJE - V nedeljo, 15. novembra, bosta občino Trebnje obiskala Lojze Petrle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, in Ivo Bizjak, predsedniški kandidat SKD. Obisk Lojzeta Peterleta se bo začel v Dobrniču, kjer bo javno zborovanje ob 10.15. Nadaljevalo sc bo v Šentlovrencu v kulturnem domu ob 11. uri, v Šentrupertu v osnovni šoli ob 13.30, v Mokronogu v kulturnem domu ob 16. uri, na Trebelnem v gasilskem domu ob 17. uri in v Trebnjem v kulturnem domu ob 18.30. Ustanovitev KO SKD Mirna bo v domu TVD Partizan na Mimi ob 14.15. V sejni sobi Skupščine občine Trebnje bo ob 19.30 uri okrogla miza oz. srečanje s predstavniki gospodarstva občine Trebnje.
Za 20 ljudi se mora najti delo
Mizarstvo Hrast iz Šentlovrenca ima že tradicijo v izdelovanju notranje oprem __________Kupci le zasebniki — Stroji so že skorajda odslužili svoje
ŠENTLOVRENC — Mizarstvo ima v Šentlovrencu že tradicijo, po vojni jo je nadaljevalo podjetje Hrast. V Hrastu izdelujejo notranjo opremo predvsem za gostinske lokale in tgovine. Ko so se pred več kot 30 leti usmerili v izdelovanje notranje opreme, so bili eden redkih izdelovalcev v Sloveniji, danes jih je na desetine in zato je boj za trg veliko težji.
V Hrastu je danes zaposlenih 20 delavcev, od tega jih je tri četrtine kvalificiranih. V začetku letošnjega leta je odšel v pokoj njihov dolgoletni direktor Alojz Repovš. Ostali so brez direktorja. Delavci so se med sabo dogovorili, da bodo vršilca dolžnosti direktoija poiskali kar v hiši, odločili so se za Jožeta Goloba. »Trenutno imamo dela dovolj in ga moramo celo odklanjati, cene pa so takšne, kot jih narekuje trg,« razlaga Jože Golob. Da imajo iz dneva v dan pomembnejšo vlogo cena, rok in kvaliteta, tega se v Hrastu še kako zavedajo, čeprav vidijo, da bi za boljše rezultate morali imeti nujno nove stroje.
Še pred leti so imeli dela več kot do-
volj, delali so za Slovenijales, LTH Škofjo Loko, Ig Ljubljano, Kovinostroj Grosuplje, zelo veliko pa tudi za hrvaš-
Joie Golob
ke kupce. Sedaj z njimi skorajda ne sodelujejo več, saj delajo le za tiste, ki jim dajo akceptni nalog, da si zavarujejo plačila. »Sedaj so naši največji kupci zasebniki, ki odpirajo gostilne, bifeje ali trgovine, opremo izdelujemo po naročilu,« še dodaja Jože Golob.
Delavci, ki so zaposleni v Hrastu so iz Šentlovrenca in njegove okolice, so veseli, da imajo zaposlitev, saj se tako nekako lažje prebije skozi mesec. Plače resda niso visoke, so pa vsak mesec.
»Tako majhna firma, kot je naša, je lahko dovolj gibljiva in prilagodljiva, da mora najti delo za 20 ljudi, čeprav moramo ceno zaradi močne konkurence marsikdaj spustiti,« pravi Jože Golob. Delavci si želijo, da bi tudi po procesu lastninjenja firma ostala njihova.
J. DORNIŽ
Zanimivi tudi brez diamanta
V trebanjski občini so pripravili os nosti jazvoja turizma v občini
>siuit
utek mož-mnenje
TREBNJE — Turizem v trebanjski občini ni nikoli pomenil pomembnejše gospodarske dejavnosti, s katero bi se lahko ljudje preživljali. Do neke mere je bil razvit pohodniški turizem, slabo pa tranzitni, kljub legi, ki jo Trebnje ima. Občina je bila usmeijena predvsem v kmetijstvo. Z željo, da bi tudi turizem zaživel v občini Trebnje, je skupina, ki so jo sestavljali Marko Kapus, Marko Koščak in Branka Kržič, na pobudo izvršnega sveta pripravila študijo o možnostih razvoja turizma v občini.
»Pogledov na razvoj turizma v občini je več,« je dejal Marko Koščak, »naša skupina pa je poskušala predstaviti tisto usmeritev, ki se nam je zdela za občino primerna.« Skupina je dala poudarek na razvoju turizma, ki ne bo spreminjal okolja, ki bo varoval naravno in kulturno dediščino ter postal tudi dopolnilna kmetijska dejavnost. V študiju so omenjene zgolj smernice razvoja brez konkretnih ponudb. Župan Ciril Pungartnik je poudaril, daje ta študija analiza nekega stanja ter da je mogoče preveč optimistič-
na, saj razen čistega zraka in kolikor toliko dobre prometne povezave v občini nimajo nič takega ponuditi, kar bi odstopalo od dolenjskega kaj šele slovenskega povprečja. Poudaril pa je še, daje ta skupina naredila nekaj, česar ni naredil še nihče v občini. Vendar takšen razvoj turizma zahteva veliko denarja, zato bi bilo potrebno o konkretni odločitvi temeljito premisliti. Marko Kapus je pojasnil, da trebanjska občina resda nima turističnega diamanta, ki bi že sam po sebi vabil turiste, ima pa drobne kamenčke, ki sestavljajo čudovit mozaik naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih je vredno pokazati.
Milan Rman je poudaril, da je že to veliko, ker so se o turizmu začeli pogovarjati, pri tem pa je potrebno vedeti, kaj pričakujemo in želimo od turizma. Predsednik izvršnega sveta Jože Rebolj je zaključil, da bodo za mnenje o razvoju trebanjskega turizma povprašali tudi strokovnjake in vse, ki se s turizmom že ukvaijajo.
J. D.

il
lili
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Poljanci v protest zaprli cesto
Na zahtevo krajanov Poljanske doline po dokončanju ceste Kočevje—Predgrad pristojni republiški organi niso odgovorili — Poljanci uresničili grožnjo
SVETLI POTOK — V petek popoldan je bila regionalna cesta Kočevje — Črnomelj dve uri zaprta. Cesto so pri odcepu za Svetli potok ob 15. uri zaprli s tovornjaki, traktorji in osebnimi vozili krajani Poljanske doline. Da bodo to storili,-če pristojni republiški organi ne bodo upoštevali njihove zahteve, da se cesto dokonča, so napovedali že 4. oktobra na protestnem shodu v Predgradu.
Predsednik krajevne skupnosti Poljanska dolina, Ferdinand Kuk, je zbranim ob cestni zapori dejal, daje zaprtje ceste protest Poljancev zoper sramotni in neodgovorni odnos republiških organov do njihovih problemov in že izrečenih zahtev in hkrati dejanje, s katerim želijo s svojimi težavami seznaniti širšo slovensko javnost. Povedal je, da so prebivalci Poljanske doline življenjsko vezani na cesto, da je cesta regionalna in medobčinska, in kar je najpomembnejše, dajo gradijo že 17 let in da je za njeno dokončanje potrebno urediti
ZAHTEVALI
ZAMENJAVO
DIREKTORJA
SODRAŽICA — Minuli četrtek so delavci sodraškega Donita končali šestdnevno stavko. Člani stavkovnega odbora in upravnega odbora podjetja so se dan poprej sestali na pobudo ribniškega izvršnega sveta na posebni seji izvršnega sveta. Čeprav se še istega dne, pred sestankom v Ribnici, o stavkovnih zahtevah delavcev niso mogli dogovoriti, so se po posredovanju članov občinske vlade uspeli dogovoriti vsaj o nekaterih. Sporna je ostala le zahteva delavcev po kadrovskih spremembah v vodstvu podjetja. Delavci so zahtevali zamenjavo direktorja Donita, Danila Divjaka, kateremu so med drugim tudi očitali nezakonito pošiljanje delavcev na čakanje.
RAZPIS ZA NAČRT CESTE KOČEVSKA REKA — OSILNICA
Ponudbe za izdelavo idejnega projekta za bodočo cesto Kočevska Reka — Osilnica sprejema Republiška uprava za ceste v Ljubljani še do 19. novembra, ko bodo dopoldne ponudbe odprli in nato v 15 dneh obvestili ponudnike o izbiri najugodnejšega ponudnika. Pri tem bodo odločilni cena, rok izvedbe in strokovna usposobljenost izvajalca. Orientacijska vrednost razpisanih del je 5 milijonov SIT. Predvideni rok za začetek del je letošnji december.
Tujina je bila vsem mačeha, a mnogim smrt
Na zborovanju na Bučki bo govoril dr. Fran-
ce Bučar
BUČKA — Pol stoletja je minilo, odkar so bili prvi Slovenci med 2. svetovno vojno nasilno izgnani v Nemčijo, Srbijo ali pa so sami pobegnili pred izgonom v Bosno in na Hrvaško. V nedeljo, 15. novembra, ob 11. uri bodo slovenski izgnanci na Bučki znova izrazili zahteve za pravično odškodnino in moralno zadoščenje, spregovoril pa jim bo tudi predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar.
Predsednik koordinacijskega odbora petih krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije (DIS) v sevniški občini, prof. Jože Bogovič, ki prireja to zborovanje, pričakuje na Bučki okoli 800 izgnancev, pretežno iz sevniške občine, svoj prihod pa so napovedali tudi iz ostalih dveh posavskih občin, Radeč in Ljubljane. Obisk je v veliki meri odvisen od vremena, kajti zadružni dom na Bučki niti tamkajšnja šola ne bi mogla ponuditi strehe tolikšni množici.
Pol ure pred pričetkom zborovanja bo na Bučki promenadni koncert sevniške Delavske pihalne godbe. Za slavnostnim govornikom dr. Francetom Bučarjem bo prof. Ivica Žnidaršič predstavila resolucijo, ki naj bi izrazila pričakovanja in zahteve izgnancev. Pri spomeniku bo opoldne krajša komemoracija, zatem pa si bodo izgnanci, njihovi svojci m gosti v šoli ogledali spominsko razstavo o življenju taboriščnikov in območni zbor zaključili z družabnim srečanjem. V cerkvi na Bučki bo ob 14. uri še .koncert Moškega pevskega zbŽra DKD Svoboda iz Brestanice.
le še 6 km na odseku Pekel — Brezovica. Dodal je, da bodo vztrajali pri zahtevi po dokončanju ceste in da bodo, če bo potrebno, šli demonstrirat tudi pred republiško skupščino.
Med prisotnimi, ki so javno izrazili podporo prizadevanjem Poljancev in v njihovi protestni zapori ceste, sta bila poleg predstavnika krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi in Jožeta Novaka, ki je govoril v imenu lovcev Poljanske doline, tudi predsednik kočevskega izvpr šnega sveta Alojz Petek in predsednik
kočevske Skupščine dr. Mihael Petrovič. Alojz Petek je dejal, da imajo zopet samo obljubo republike, da bo prihodnje leto cesta dokončana, in da si morajo zato vsi skupaj ne le s protesti, ampak tudi drugače prizadevati, da se bo to uresničilo. Izrazil je bojazen, da Kočevska zopet postaja v nekem smislu zaprto območje, in dejal, daje potrebno vsem, ki govore o neokrnjeni naravi na Kočevskem, jasno povedati, da so na Kočevskem tudi ljudje. Dr. Petrovič, ki se že dve leti vztrajno bori za dokončanje ceste, pa je menil, da bi lahko za dokončanje ceste poskrbela tudi vojska. Na ta način naj bi Kočevski plačala odškodnino za uporabo strelišča v Svetlem potoku.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PROTESTNA ZAPORA CESTE — S protestnimi napisi' »17 let gradite 10 km naše ceste, koliko še 5 km?«»280 milijonov tolarjev za volitve, za našo cesto pa nič!« in podobnimi, ki so razvidni s slike, so Poljanci minuli petek ob dveurni protestni zapori regionalne ceste Kočevje — Piedgrad utemeljevali upravičenost zahteve, da se cesta na odcepu medMozljem in Brezovico dokončna. (Foto: M. L.-S.)
Brezplačen tehnični pregled
»Da ljudi ne bo strah, se bo v prihodnje potrebno še bolje _________pripraviti« — Preventivna akcija
KOČEVJE — Takšna je bila zaključna ugotovitev, ki sojo minuli torek izoblikovali predstavniki vseh sodelujočih v nedavni akciji prometnopreven-tivnih pregledov vozil na področju občin Kočevje in Ribnica. Gre za akcijo, ki jo po republiških in občinskih programih sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, Združenja šofetjev in avtomehanikov in avto-moto društev organizirajo vsako leto bodisi v jesenskem ali spomladanskem času z namenom, da voznike opozorijo na spremenjene vozne razmere.
Akcijo so izvedli v soboto, 24. oktobra. V štirih urah, kolikor je trajala, so pri Itasu in Gradbenem materialu v Kočevju in pri Evrotransu v Ribnici pregledali skupno 230 vozil. Med pregledanimi so bili tovornjaki, traktorji, osebna in motorna vozila.
Ugotovitev ob zaključku akcije je bila, da so v povprečju vozila v boljšem stanju, kot so bila v preteklih letih. Le 2 odst. pregledanih vozil je imelo večje okvare, sicer pa so bile najpogostejše pomanjkljivosti na lučeh, gumah, zavorah in krmilih. Voznikom z vzorno vzdrževanimi vozili je zavarovalnica Ti-lia podelila kupončke za nagradno žrebanje, na sestanku minuli torek pa iz-
PRODAJALNA ČREV
SEVNICA - Nekdanji šef sevniške klavnice in nazadnje poslovodja Merkatorjcvc prodajalne Center pri sevniški pošti, Darko Trbovc, bo v soboto, 14. novembra, odprl na Prvomajski 20 (za Kopitarno) prodajalno črev. Gre za prvo specializirano tovrstno prodajalno daleč naokoli.
O NOVEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
SEVNICA - V petek, 13. novembra, ob 18. uri bo v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma okrogla miza “Zdravstveno zavarovanje v luči nove zakonodaje.” Gost okrogle mize, ki jo prireja občinska skupščina v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, je direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir.
PET ŠTIPENDIJ
SEVNICA - Občinski sekretariat za gospodarstvo in finance razpisuje pet štipendij za šolanje bodočih prevzemnikov kmetij na območju občine. Kandidati, ki bi radi pridobili štipendijo za šolanje na kmetijskih, veterinarskih in vrtnarskih šolah morajo oddati pisno vlogo kmetijskemu referatu na občini do 16. novembra.
med njih izžrebala tri nagrajence. Prvo nagrado in s tem bon v vrednosti 10 tisoč tolaijev, vnovčljiv za katerokoli vrsto zavarovanja, je prejela Majda Žagar; avtosesalec Andrej Kocjan in reklamne izdelke Tilie Nevenka Dolar, vsi trije iz Kočevja.
M. L.-S.
KORISTNA
GOSPODINJSKA
POMOČ
SEVNICA — Sevniška vlada je podprla predlog direktorja Centra za socialno in svetovalno delo Sevnica, Franca Kosa, da bi nadaljevali javna dela gospodinjske pomoči na domu, ki se je začela v jačetku maja letos in naj bi se po pogodbi z medicinsko sestro končala v začetku oktobra. Izvršni svet je javna dela podaljšal še za 6 mesecev, saj je bilo dosedanje delo medicinske sestre pri pomoči invalidski upokojenki, invalidu, očetu pri negi dojenčka in v zbirnem centru za begunce v Sevnici zelo koristno, potrebe pa so še celo večje.
Ministrico pričakali Itasovi delavci
Obisk Jožice Puhar
KOČEVJE — V soboto dopol-dan je bila ministrica za delo Jožica Puhar na napovedanem obisku v Kočevju. Po ogledu novozgrajene hale podjetja Prima v Konca vasi in pred načrtovanim razgovorom o problemih zaposlovanja in socialnih programih se je Puharjeva po-govaijala tudi s predstavniki Itaso-vih delavcev. Ministrico je namreč pred občinsko stavbo dočakala množica Itasovih delavcev, ki je z demonstrativnim shodom dokazovala svoje nestrinjanje z likvidacijo Itasa.
Predstavniki Itasovih delavcev, njihovega sindikata in sindikata kovinarjev Ljubljane in okolice so v navzočnosti stečajnega upravitelja Itasa Jožeta Babška Puharjevi pojasnili, kako si oni predstavljajo reševanje Itasa. Povedali soji, da se ne strinjajo z likvidacijo podjetja, saj želijo ohraniti delovna mesta in s tem zahtevna znanja, ki sojih v dolgih letih obstoja Itasa pridobili. Puharjeva jim je zatrdila, da ministrstvo za delo podpira njihova prizadevanja, ker je itas podjetje, ki je poznano ne le doma, ampak tudi v tujini. Dejala je, da je pri tem pomembno predvsem to, da ima Itas v tujini še vedno trge. Povedala je, da je stališče ministrstva, daje potrebno jedro znanja in s tem določeno število delovnih mest ohraniti.
Po razgovoru seje ministrica pogovarjala še z lastniki zasebnih in direktorji družbenih podjetij, ka-drovniki in člani kočevskega izvršnega sveta. Predstavila jim je prizadevanja vlade. Sodelujoči v razgovoru so menili, da je socialna politika za brezposelne predobra, češ da na zavodu za zaposlovanje ni dobiti delavcev, ki bi hoteli delati. Slednje so dokazovali tudi s slabim odzivom brezposelnih na programe prekvalifikacij.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Vsi Bikovi delavci naj bi šli na čakanje
Direktor Jančigaj predlagal spremembe
RIBNICA — Rjkovi delavci, ki so začeli stavkati prejšnji ponedeljek zaradi neizplačanih plač (razen delavcev Rikove družbe v Loškem Potoku, ki niso stavkali, in delavcev Riko Inda, ki naj bi po dgovoru menda pričeli delati v petek, so se po kolektivnem dopustu, ki so ga imeli v petek, v ponedeljek na zboru delavcev odločili, da bodo s stavko nadaljevali, dokler ne dobijo plač. Direktor Rika Mirko Jančigaj jim je povedal, da ima že zagotovljenega polovico potrebnega denarja za plače ter da predvideva, da bi plače lahko bile v sredo.
Na zboru delavcev je Jančigaj delavcem tudi predstavil svoj predlog sprememb, ki ga bo, dopolnjenega s pripombami, izrečenimi na zboru, posredoval upravnemu odboru in skupščini Hodlinga. Predlagane zahtevane spremembe so med delavci povzročile veliko vznemirjenje. O petih točkah, kijih je predstavil delavcem, je povedal, da jih je izoblikoval na podlagi dejstev in ugotovitev (med temi je tudi ugotovitev, da organizacija Rikostroja kot samostojna družba ni bila dobro zastavljena, in dejstvo, da lakirnice kot samostojne družbe ni več), ter usmeritve, da delavcev en bi odpuščala.
Jančigaj je predvsem zahteval, da se morajo začeti izvajati vsi Rikovi posli. Predlagal je, da se vsi delavci razporedijo na čakanje s 70-odst. plačami, ki bi jim jih Riko zagotavljal s prodajo počitniških zmogljivosti in vnovčevanjem teijatev in zalog. Rikove družbe naj bi poklicale na delo le toliko delavcev, kot jih potrebujejo za racionalno organizirano proizvodnjo. Delavci, ki bi delali, bi lahko prejemali tudi do 40-odst. večje plače kot sedaj. Za vse iniciativne družbe je predlagal, da prihodnjih šestih mesecih ne bi imele praktčno nobenih obveznosti do Holdinga, kije še vedno lastnik vseh družb. Za delavce, ki bi želeli, da bi jih opredelili kot tehnološke presežke, je dejal, da jim s tem lahko takoj ustrežejo.
ŠE PETI KRAJEVNI ODBOR SKD — Za Sevnico, Loko, Šentjanžem in Blanco so preteklo nedeljo krščanski demokrati v sevniški občini ustanovili še peti krajevni odbor, in sicer v Zabukovju nad Sevnico. Na zbor (na posnetku) sicer ni bilo niti Ivana Omana ne Iva Bizjaka, kot so sprva pričakovali in napovedovali organizatorji, a je bilo približno 30 vaščanov vseeno zadovoljnih s pojasnili sevniškega rojaka Igorja Umka, bivšega minstra za plan v Peterletovi vladi, in Branka Vodopivca, predsednika SLŠ Krško, ki so mu za prepričljiv govor, zlasti o položaju kmetov in pomenu zadružništva, spontano zaploskali Zabukovljanom seje predstavil tudi skupni kandidat SKD, SLS in ND Posavja za državni svet, strojni inženir Franc Glinšek iz Podbočja. (Foto: P. Perc)
Bo izmet lesa za pol manjši?
V sevniški Kopitarni naj bi to dosegli z računalniško krmiljeno sušilnico in pri-___________hranki od nabave surovin — Polovico izvozijo na Zahod
SEVNICA — »Ljudje morajo vedeti, v kakšnem položaju se nahaja Kopitarna. Izgubo jugoslovanskega trga, posebej podjetja Biohit v Beogradu, je zelo težko nadomestiti. Ko sem julija prišel v firmo, ni bilo lesa in so bile zaradi pomanjkanja preskrbe s surovinami velike težave z izpolnjevanjem dobavnih rokov,« je pretekli petek povedal novi direktor sevniške M—Kopitarne, diplomirani ekonomist Valentin Dvojmoč.
Ob njegovem prihodu v podjetje so bili precej skrhani tudi medsebojni odnosi, med delavci in vodstvom, posebej še njeno direktorico Marinko Pucelj-
Arandjelovič, ki so jo delavci tega najstarejšega, 248-članskega kolektiva v sevniški občini, z dolgotrajno stavko prisilili, daje odstopila.
Valentin Dvojmoč pravi, da so njegova vrata tako rekoč vedno odprta za delavce. To je tolikanj bolj pomembno, ker je treba sproti odpravljati nesporazume. V Kopitarni je bila septembra povprečna neto plača 27.560 tolaijev, najnižja plača za 36-umi delavnik pa je znašala 17.920 tolaijev. V marcu so se dogovorili, da bodo plače dosegale 80 odst. višine, določene v kolektivni pogodbi, septembrska plača je znašala 82 odst., v oktobru pa naj bi s 5-odstotnim povečanjem prišli že na 87 odst. kolektivne pogodbe. Težnja po višjih plačah in uravnilovki pa še zdaleč ni izgubila domovinske pravice.
V Kopitarni skušajo že pri nabavi surovin in seveda povsod proizvodnji čim
bolj'izkoristiti les in zmanjšati izmet. S posodobitvijo sušilnice s pomočjo računalniškega krmiljenja (letos bosta na vrsti dve od desetih komor, v vsako pa gre okrog 70 kubikov polizdelkov) naj bi prihranili petino časa in za polovico
zmanjšali izmet! Se letos naj bi obnovili lakirnico, da bi bili kos novemu programu izdelave stolov za italijanskega kupca. Od novega leta dalje naj bi izdelali mesečno tudi do 30.000 stolov. Na ta način je zagotovljeno delo za okrog 40 delavcev, zmanjšuje pa se teža sezonskega značaja proizvodnje pri obutvi. Tem naložbam bodo kos z lastno
• Lani je Kopitarna izgubila zaradi političnega tveganja kot posledici vojne tudi precej tujega trga. V zadnjih mesecih pa jim je uspelo povečati izvoz v zahodne države, ki se je povzpel iz prejšnje petine na približno polovico fakturirane realizacije. Usmerili so se predvsem v ZDA, kamor vsak mesec izvozijo kontejner nape-njačev in raztezačev, sledijo pa kupci v Angliji, Nemčiji in Italiji, katerim poleg že omenjenih izdelkov prodajajo tudi bio obutev, lesene podplate in kopita.
Valentin Dvojmoč
amortizacijo in posojilom Posavske banke. Dokupili bodo še nekaj šivalnih strojev za usnje, da bi našli še kakšen izdelek, morebiti biočevelj, ki bi zapolnil mrtvo sezono oz. omilil sezonska nihanja.
P. PERC
Drobne iz Kočevja
DEPONIJA ODPADKOV - Nova kočevska deponija odpadkov bo v Sahnu, oddaljena približno šest kilometrov iz Kočevja. Raziskave Geološkega zavoda iz Ljubljane so pokazale, da je nova lokacija deponije primerna, saj je zemljišče nepropustno, pa tudi tla so dovolj trda, da se pod težo odpadkov ne bodo posedala. Deponijo bodo predvidoma začeli urejati prihodnjo pomlad, denar zanjo pa bodo dali tudi Ribničani. V Šahen bodo namreč dovažali odpadke iz kočevske in ribniške občine, ne pa tudi iz črnomaljske, saj so Črnomaljci od prvotne zamisli, da bi vse tri občine imele skupno deponijo, že pred časom odstopili. Nova kočevsko-ribniška deponija sicer ne bo urejena za odlaganje posebnih odpadkov, bo pa na njej poseben prostor za bioodpadke, pa tudi druge odpadke bodo sortirali.
POŽARJEVA CVETLIČARNA -Nekateri Kočevci so aranžirano cvetje, ikebane, poročne šopke, tudi vence in podobno naročali raje v Ribnici kot v Kočevju. Pot v Ribnico jim bo poslej prihranjena. Požarjevi so namreč pred kratkim odprli novo cvetličarno tudi v Kočevju, na Ljubljanski cesti nasproti Kajuhovega naselja.
POLJE DISKRETNOSTI - V enoti Ljubljanske banke v Ribnici so pred približno tremi tedni uvedli novost, ki naj bi ljudem omogočila zaupen pogovor o denarnih zadevah brez radovednih pogledov s strani. Gre za “polje diskretnosti”, ki ga Ljubljanska banka uvaja v vseh svojih poslovalnicah, le da je v nekaterih označeno zgolj z zeleno črto, v nekaterih pa tudi s posebno opremo. V ribniški poslovalnici gre za zeleno črto, ki je zarisana na tleh v oddaljenosti nekaj več kot meter od bančnih okenc. Zasebnost pri denarih zadevah, pa čeprav samo tolišna, kot jo omogoča novost Ljubljanske banke, je zaželena tako pri tistih, ki imajo veliko, kot pri tistih, ki nimajo skoraj nič.
MINI MAX - Nova trgovina z jeans konfekcijo, Mini Max na Scškovi, je za Ribnico dobrodošla. Ribničani zato upajo, da se bo obdržale dlje, kot je to uspelo vsem njenim predhodnikom, ki so domovali v istem lokalu.
PRELOŽENA ODLOČITEV - O tem, kaj bo s sporno črno gradnjo Antona Andoljška v Opekarski ulici v Ribnici, še nekaj časa ne bo znano. Andoljšck je občinski sekretariat za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun zaprosil za legalizacijo začete gradnje in dograditev proizvodno-poslovno-stanovanjskega objekta. Občinski sekretariat je za soglasje k lokaciji in gradnji zaprosil občinsko sanitarno inšpekcijo, ta pa je za mnenje zaprosila republiško sanitarno inšpekcijo, tako da se bo ves postopek podaljšal za približna dva meseca.
( Sevniški paberki)
NEZAMENLJIVOST? - O tem, da bo šlo pri letošnjih volitvah hudo zares, da bo predvolilna kampanja neizprosna, dovolj jasno sporočajo le nekatere stranke. Po nedeljskem zboru slovenskih krščanskih demokratov v Zabukovju, kjer so ustanovili še peti krajevni odbor SKD v občini, ostaja vtis, da se SKD najbolj temeljito pripravlja, da bi se t.i. desnica na Miklavževo najbolje odrezala na volitvah. Tudi gostje iz Ljubljane in Krškega so opozorili svojo volilno bazo, naj vsekakor gredo na volitve, saj tisti, ki ne bo volil, menda dela za nasprotnika, se pravi za “levico”, ki je zdaj spet na oblasti. Zato so pozvali, da je treba tudi onemoglim volilcem, ki ne morejo brez palice, pomagati do volišč. Ni torej naključno, da je predsednik SKD Lojze Peterle zadnjič obiskal tudi sevniški dom upokojencev in oskrbovancev.
VOLUHARJI - Ker smo v nedeljo pač “prikrivali” dogodek v Zabukovju, žal nismo mogli hkrati poslušati predvolilnega nastopa predsedniškega kandidata Slovenske ljudske stranke (SLS), dr. Stanka Buserja na sevniškem radiu. So nam pa naši vrli bralci sporočili, da je bila oddaja “v živo” s prvakom SLS kar zanimiva. Za to naj bi že na začetku poskrbel predsednik Zelenih Sevnice, Alfred Železnik, ki se z dr. Buserjem pozna še iz časov, ko je bil ta gospod še v stranki zelenih. Odtistihmal, ko je stanovski kolega Fredi začel govoriti o “voluharjih”, bodisi tistih na občini ali onih na republiki, se tudi dr. Buser ni več izogibal tej besedi. In zato so sc oglasili poslušalci, ki so bili ogorčeni, ker je predsedniški kandidat zlorabljal ime škodljivca.
•	Oproščanje in pozabljanje pomenila, da mečemo skoz okno svoje najdragocenejše izkušnje. (Schopenhaur)
*	Največja zabloda zdravniškega poklica je, da se postavlja v položaj gospodarja nad življenjem in smrtjo. (A. Dolenc)
Krške novice
KDO JE TISTI TIČ? - Telefonski klic je iskal reporterja in ga vprašal, kdaj je imel kakšno bližnje srečanje z. dr. Odobašo, na katerem bi mu izšepetala, da streha krškega zdravstvenega doma pušča vodo. Odgovor je, da navedeni osebi nikoli v življenju nista imeli stikov, nikakršnih, in kdor o tem trdi kaj drugega, je šaljivec, čuden, da mu ni para. Zgodba o strehi je torej nastala drugače. Lahko bi jo izčivkali vrabci. Ti iz svoje ptičje perspektive prav razločno vidijo Krško pod seboj in bi lahko opazili tudi kakšen dogodek na kakšni strehi ali v bližini.
LJUBIMO SE - Lojzeta Peterleta so na obisku v Posavju sprejeli prijazno in navdušeno, tako kot običajno. Velja, da je Peterle priljubljen zaradi demokratičnih misli in da njegovo razmišljanje deluje na sedanje, bivše, nove in sploh komuniste kot deratizacija na podgane. Ampak vsaj nekateri, zlasti mlajšega rodu, ga mogoče prihajajo poslušat tudi zato, ker tako ljubeče zmeraj znova pove ljubim Slovencem in Slovenkam, naj slovenskemu narodu na ljubo vsaj od časa do časa zvečer le malce ugasnejo luč. Lahko bi tudi rekel, da je uporaba kondomov skrajno nemoralna in s tem nedopustna zadeva in učinek bi bil verjetno vsaj približno enak.
ČAS NEZAUPNIC - Šest delegatov zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine je 23. oktobra letos pismeno predlagalo posebno razpravo o odgovornosti posameznih članov predsedstva iz zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine. Deset delegatov družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine je 23. oktobra letos pismeno predlagalo razrešitev Vojka Omerzuja s funkcije predsednika občinske skupščine. Pred tem pa tak dolgčas, vse od 9. julija, ko je bilo zelo plodno. Tega dne so namreč predlagali kar dve nezaupnici, in to nezaupnico vladi in predsedniku skupščine. In še ne gre. Šta pa trdno v sedlu, predsednik vlade Franc Černelič in “župan” Vojko Omerzu.
OBVELJALO JE “VABILO”
KRŠKO - Predsedstvo krške občinske skupščine je nedavno obravnavalo odnose nted različnimi organi in ustanovami na ravni občine. Prevladala je filozofija, da je potrebno “čim tesnejše sodelovanje z vsemi strukturami”, kot se je izrazil Stanc Sunčič. Predsedstvo je ob koncu razprave o tem sklenilo, da bo v bodoče na svoje seje vabila predsednika občinske vlade Franca Černeliča. Vojko Omerzu, predsednik predsedstva, je menil, da naj bi Černeliča o seji predsedstva kvečjemu obveščali, češ da tudi predsednik vlade na predsedstvo pošilja samo obvestilo in ne vabilo na sejo izvršnega sveta.
( Novo v Brežicah
ALARM - Neki O.K. je pritisnil na pravi gumb oziroma zapisal pravo besedo. V brežiški športni in večkrat tudi nešportni javnosti je dvignil precej prahu. Zapis v znamenitih Slovenskih novicah je namreč nesramno obtožil občinske vrhove, da gradijo v neposredni bližini mesta športni stadion. Objekt bo, tako piše O.K., lahko sprejel do 3 tisoč gledalcev, vendar mu brežiški “športniki” že jadrno odgovarjajo, da jih bodo vanj strpali tudi do 12 tisoč. Stadiona se že veselijo domači atleti, nogometaši bi sploh vsi športniki v občini. Nekateri pa vedo povedati, da si najbolj manejo roke v nekaterih podjetjih. Stadion je namreč še pred gradnjo treba načrtovati.
PO LOVSKO - V hotelu Grad Mokrice je bil minulo soboto lovski ples in za povrh še maša v počastitev sv. Huberta, zaščitnika lovcev. Pela Sla lovska pevska zbora, igrali rogisti, odprli so razstavo in pokušali vina. Kdo je na tem lovskem piru plesal ■n kdo maševal (napovedana je bila maša sv. Huberta), v našem uredništvu ne vemo. Vabilo smo prejeli šele v ponedeljek, ko so si že tudi zadnji lovci otreznili glave. To, da nas niso uvrstili med lovce, je pravzaprav posebna čast. Vsaj glede na to, kako radi lovci lažejo.
PRESTRAŠENI - Zadnjič je neka upokojenka, tako kot mnogi drugi, po Pošti prejela lično kuverto, ki bi se je gotovo razveselila, če ne bi na njej na veliko pisalo Republiška uprava za javne prihodke. To jo je navedlo na misel o davkih in položnicah in lotila se je branja. Dolgo neprebavljivo pismo z zakonskimi utemeljitvami in izračuni, ki naj bi ji odmerilo dohodnino, je prebrala prvič, nato še enkrat in spet. Prestrašila sc je, da je že tako daleč - namreč, da izgublja razsodnost. Pa je bil to prazen strah. Popoldne je pismo brala vsa družina, u nihče ni znal povedati, ali je treba Sc plačati, je ravno prav ali bo dobila še kaj nazaj. Pomagala jim je nepismena soseda: “Če ni zraven položnice, potem je vse v redu.” In vsa družina si je oddahnila.
PSI
ll
IZ NKŠIH OBČIN
mi
IZ NtkŠIH OBČIN
Ul
Z otoka da, a ne iz Kostanjevice
Klavnica M-Agrokombinata v Kostanjevici ima odločbo o zapiranju in to kaže na selitev — M-Agrokombinat še ni rekel zadnje besede o novi lokaciji
KOSTANJEVICA — Tukajšnja klavnica v teh dneh še obratuje, vendar soji inšpektorji pred časom napisali odločbo, po kateri bi morala 30. oktobra letos prenehati delati. Kaže, da se bodo gledanja skozi prste kmalu naveličali tako v posavskem medobčinskem inšpektoratu kot tudi v sorodnih ustanovah v Ljubljani, in kostanjeviški kmetje se bojijo, da bo na ta način kraj za zmeraj ob klavnico.
Na otoku, kjer je zdaj, stavba za klanje živali in predelavo mesa ne bo mogla ostati. Zato so zanjo predvideli štiri možne nove lokacije, in sicer v industrijski coni v Kostanjevici, pri prašičji farmi, v industrijski coni v Krškem in v Žadovinku. Kot je pokazala nedeljska javna razprava v Kostanjevici, tukajšnji kmetje zahtevajo, da v primeru selitve klavnice z otoka objekt dobi mesto v kostanjeviški industrijski coni. Nikakor pa niso pripravljeni dopustiti, da bi Mercator—Agrokombinat kot sedanji
SKLADNO Z OBČINSKIMI PREDPISI
KRŠKO - Krška skupščinska normativno pravna komisija je ponovno pretehtala postopek, s katerim je skupina desetih delegatov družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine predlagala razpravo in glasovanje o nezaupnici občinski vladi. Večinsko mnenje, ki ga je oblikovala pri tej ponovni obravnavi postopka, je tako, kot ga je komisija posredovala najprej. To pomeni, da normativno pravna komisija ocenjuje, da je bil omenjeni postopek po veljavnih aktih skupščine občine Krško pravilen.
IZRAELSKA OPREMA ZA NAMAKANJE
BREŽICE - Prejšnji teden so se brežiški kmetijci seznanjali z izraelskimi napravami za namakanje in oro-ševanje. Ob predstavitvi so izračunali, da je oprema izraelskega podjetja dvakrat cenejša od tiste, ki se pri nas standardno uporablja. Tako bi oprema za namakanje hektaija površine stala 3 do 4 tisoč mark. “Ce bi država omogočila najemanje tujih kreditov, bi lahko brežiške sadovnjake in zelenjavne vrtove opremili s nama-kalno-orošcvalnimi napravami že v dveh letih,” je po obisku povedal predsednik občinskega odbora za kmetijstvo Jože Vovk.
Stranke se požvižgajo na domači kraj
Ko je bil izvoljen Bill Clinton, je dosedanji predsednik George Bush kljub nizkim udarcem v ostri predvolilni kampanji mimo dejal »Podpiram Clintona, saj je zdaj v prvi vrsti interes A me-rike.« Naši politiki se drža vi lojalnega obnašanja, pa čeprav samo v besedah, še niso naučili Tisti ki potegne kratko, hitro steče v tujino in toži nad razmerami doma. Še slabše je na lokalni ravni kjer so cilji strank marsikje prvi in edini interesi domače občine pa nekje daleč zadaj.
Tako je očitno tudi v Brežicah, kjer jim tudi na seji občinske skupščine v preteklem tednu ni uspelo imenovati poslanca za državni svet Ideja ni bila slaba. Nekateri so želeli da bi se poslanci z glasovanjem odločili za enega kandidata, ki bi ga skupščina predlagala za poslanca v državnem svetu. Ce bi se jim uspelo dogovoriti bi kandidat imel vsaj nekaj možnosti da bo zares izvoljen, občina bi, ob predpostavki da bi ga podprla večina brežiških volilcev, morda imela svojega zastopnika v Ljubljani
Skupščina po zaslugi lokalne politike ni bila sklepčna V razmerah, ko je seja vedno na robu sklepčnosti, je bilo dovolj, da samo eden izmed poslancev odide. Seje ni bilo, zato so bili zaman vsi prepiri ter neuspešno sestankovanje in dogovarjanje o skupnem poslancu. Vsaka stranka je namreč trmasto vztrajala pri svojem kandidatu, člane SKD, SKZ — I.S in NDS pa je k temu celo zavezoval strankarski dogovor na državni ravni. ,
Da bi prepreČjU morebitno izvolitev skupnega kandidata, se zato nekateri poslanci niso udeležili seje. Dosegli so svoje, kar znova potrjuje, da je tovrstna blokada dela v skupščini še vedno zelo uspešna. Stranke so tako javnost že zasule z množico kandidatov za tofukcijo, kar pa samo še zmanjšuje možnost, da bi bil poslanec Posavja v državnem svetu ravno Brežičan. Morda bo to šola za prihodnje volitve.
BREDA DUŠIČ-GORNIK
lastnik klavnice objekt preselil iz Kostanjevice v drug kraj.
Nedeljska javna razprava ni dala dokončnega odgovora o novi klavnici. Franc Černelič, predsednik krškega občinskega izvršnega sveta, je podprl zidavo novega objekta v kostanjeviški industrijski coni. Ko so Kostanjevičani hoteli slišati še zagotovilo M—Agrokombinata, da bo nova klavnica res na tej lokaciji, jim Stane Tomazin kot navzoči in pooblaščeni zastopnik M—Agrokombinata ni obljubil ničesar dokončnega. Rekel je, da »vam osebno danes ne morem dati stoodstotnega od-
ZDRUZENA LISTA SE PREDSTAVI
KRŠKO - V tukajšnjem kulturnem domu bo 17. novembra ob 17. uri večer s kandidati za volitve 92, ki ga pripravlja združena lista. V okviru prireditve bo kulturni program, v katerem bodo nastopili igralec Polde Bibič, pevka Stanka Macur, trio Tonija Sotoška, citrar Miran Kozole in big bend orkestra Videm. Gostje večera bodo dr. Ciril Ribičič, mag. Janez Kocijančič in kandidata združene liste: dr. Peter Zorčič kot kandidat za državni svet in Marjan Urbanč kot kandidat za državni zbor. Za uvod v celoten večer bodo v avli kulturnega doma odprli razstavo novejših del slikarja Jožeta Ciuhe.
govora. Direktor Kozole meje pooblastil, da grem na ta sestanek. A tudi od Kozoleta ni vse odvisno, odvisno je od časa, v katerem živimo, in še od marsičesa zraven.« Tomazin seje zavzel, da bi klavnico uvrstili v občinski plan in zanjo odkupili zemljišča. Čistilno napravo, ki jo bo potrebovala nova klavnica, bi bilo po njegovem smotrno združiti z mestno čistilno napravo. »Potem bo to cenejše in bo tudi Agrokombinat imel ve<yi interes za gradnjo klavnice v industrijski coni v Kostanjevici,« je opozoril Stane Tomazin iz M—Agrokombinata.
L. M.
ZVEZKI ZA MLADE BEGUNCE
KRŠKO - Tukajšnjemu begunskemu zbirnemu centru so učenci OŠ Jurij Dalmatin Krško in leskovške osnovne šole pred dnevi izročili šolske potrebščine, ki so jih zbrali v nedavni akciji. Na slovesnosti, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v centru, so pripravili kulturni program, v katerem so nastopili begunski otroci.
KUGA ZA ZDAJ SAMO PROTI CELJU
KRŠKO - Po podatkih tukajšnjega medobčinskega inšpektorata svinjska kuga še vedno ogroža. Potem ko so bolezen odkrili v občinah Šentjur in Šmaije, so jo nedavno ugotovili tudi na območju Celja in Žalca. Ker se kuga torej širi, je možno pričakovati, da bodo ustrezne ustanove omejile nakupe in prodajo necepljenih prašičev. Tako tudi ni izključeno, da bodo začasno zaprle tudi katerega od živinskih sejmov v Posavju.
»Slovenec
Slovencu
prijatelj!«
Lojze Peterle in Ivo Bizjak na predvolilnem obisku v Posavju
BREŽICE, KRŠKO — »Če je gospodarstvo v vaši občini oslabelo zaradi nastanka nove države, posledic vojne in zapletov z vojaškimi objekti, potem vam mora država posvetiti posebno pozornost,« je dejal predsednik SKD Lojze Peterle minuli četrtek, ko se je skupaj s predsedniškim kandidatom stranke Ivom Bizjakom mudil v teh dveh posavskih občinah. Najavil je svojo ponovno kandidaturo za predsednika vlade, ki bi morala imeti vsaj 4 leta miru, da bi si zagotovila zaupanje tujine. »Samo v avstrijskih koroških bankah je za 3 milijarde do-laijev slovenskega denaija. Največ gaje tja steklo ob procesu proti čet-
LOJZE PETERLE PO STAREM: »Večkrat moramo pogasiti luči, pa nas bo več!«
verici, zasedbi prostorov TO v Ljubljani in ob nezaupnici naši vladi,« je še dejal.
Lojze Peterle se je srečal z ženskami in s starejšimi občani, obiskal zasebno podjetje Kovis na Veliki Dolini, sodeloval na tiskovni konferenci na Malem Vrhu pri Globokem in na shodu članov in simpati-zeijev stranke pred brežiško blagovnico. Tu sta se predstavila še predsedniški kandidat Ivo Bizjak in domačin Tone Zevnik, kandidat brežiškega odbora SKD za posavskega poslanca v državnem svetu.
Obisk v Posavju sta visoka gosta iz SKD nadaljevala v krški občini. Osrednji dogodek tuje bil javni pogovor zvečer v krškem kulturnem domu. Po uvodu Lojzeta Peterleta je Ivo Bizjak pred številnimi navzočimi ponovil, za kaj se bo zavzemal, če bo izvoljen za predsednika Slovenije. Ponudil je — rečeno na kratko — bogatejše življenje, kot ga Slovenija živi zdaj in kot gaje preživljala nekaj preteklih desetletij, ko so vladali komunisti. Kakor spreminjamo predpise in strukture, je menil Bizjak, moramo spremeniti tudi miselnost. Potrebna je duhovna prenova in bolj se moramo odpreti drug drugemu, da bo postal »Slovenec Slovencu prijatelj«.
Pred prihodom v Krško sta se Peterle in Bizjak mudila drugod po občini, saj je bilo strankarsko življenje SKD tega dne zelo živahno. V Podbočju in Kostanjevici so ustanovili strankin krajevni odbor. Na Raki je tamkajšnji krajevni odbor SKD pripravil srečanje, v okviru katerega so obiskali tudi Bonove trojčke.
Na že omenjenem shodu v krškem je krški občinski odbor SKD povedal ime svojega kandidata za volitve v državni svet. Kandidat je Franc Černelič.
B.D.-G. in L.M.
Pamet v glavo, pa na Obrežje!
Kmetijstvo in občinska gospodarska politika sta si skočila v lase — Ob meji le _______najnujnejši objekti, gospodarska ploščad pa na Čatežu?
OBREŽJE — V obreškem gasilskem domu so se že dvakrat zbrali lastniki parcel, na katere posegajo občinski načrtovalci s svojo prostorsko dokumentacijo za ureditev obmejne gospodarske ploščadi. Obakrat je bil razgovor zelo vroč. Če priseljenci še lahko najdejo svoje interese v bodoči ploščadi, pa nekateri kmetje zemlje nočejo prodati za nobeno ceno. Dobro namreč vedo, da jim občina ne more priskrbeti ustreznih nadomestnih parcel.
Direktor brežiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje Dušan Blatnik razmišlja, da mogoče vendarle niso iz-
nje Odbora za kmetijsko dejavnost njegov predsednik Jože Vovk.
’ B. DUŠIČ-GORNIK
•	Hrvaška je naporna država, preobčutljiva in raztrgana med željami in možnostmi (Tomac)
•	Ne pozabite, da imate opra viti z državo, ki je prisiljena požirati žive žabe. (Tomac)
• Reka resnice teče po prekopih zmot (Tagore)
brali pravega prijema. Lastnike parcel bi morali pravočasno seznaniti z načrti in se z vsakim posebej pogovoriti. »Toda moja naloga je le, da načrtujem posege, o odkupu zemljišč pa bi se morali dogovaijati drugi,« pravi.
Ideji o megalomanski gospodarski ploščadi ob mejnem prehodu Obrežje, ki naj bi po nekaterih načrtih zahtevala kar čez 40 ha dobre kmetijske zemlje, nasprotujeta tudi občinski sekretariat in odbor za kmetijstvo. Oba predlagata, da bi ob meji zgradili le najnujnejše objekte, za katere bi smeli porabiti največ 4 ha površine. Člani obeh organov predlagajo, da se večja gospodarska ploščad zgradi pri motelu na Čatežu. Tam je naravna ploščad v dveh višinskih ravneh, ki bi nad in pod motelom omogočala izgradnjo tudi do 30 ha velike ploščadi. Zemljišča na tem mestu so manj primerna za kmetijstvo, poleg tega bi taka lokacija ploščadi prinesla razvoj motelu in mestu Brežice.
»Želimo, da bi prebivalci Velike Doline in Jesenic na Dolenjskem kaj imeli od vlaganj na meji, da bi prišli do telefonov in vode ter da bi se tam zaposlili
• Sicer pa odbor daje samo mnenje, več besede pa naj bi imel Sekretariat za kmetijstvo. Gotovo je, da bodo najnujnejše obmejne dejavnosti zahtevale nekaj kmetijske površine. Država si jo je do sedaj vzela brez kakršnegakoli vprašanja, vnaprej pa tako ne bo šlo. Odločitev o tem, kako velik bo poseg na Obrežju, je sedaj na občinskih možeh, ki se bodo morali pametno pogovoriti z lastniki in dobro premisliti o lokaciji in velikosti ploščadi.
domači ljudje, ne pa tuji, ki bi jih podjetja pripeljala s seboj. Na Obrežju bi po sedanjih načrtih trije kmetje morali prodati vse najboljše parcele. Kmetje so razočarani, ker jim država še ni dala •
•	Mi smo za to, da se Milan Kučan po vsem tem, kar je storil za Slovenijo, nekoliko oddahne. (Peterle)
•	Če ne bi šel gospod Kučan iz Beograda, bi moral iz Ljubljane. (Peterle)
nadomeostila za odvzeto zemljo pri izgradnji mejnega prehoda. Dobro gnojeno zemljo, ki sojo izkopavali, so namesto na njive vozili kar na dvorišča. Nekateri kmetje se zaradi tega sploh niso pripravljeni pogajati o prodaji. Lažje je s priseljenci, ki bi vendarle lahko našli interes v gospodarski ploščadi. V pospeševalni službi smo računali, da bi ravno na Obrežju zaradi bližine Zagreba začeli vzpodbujati intenzivno pridelovanje vrtnin,« utemeljuje mne-
BOGA TEJŠI — Pred tednom dni so na Bizeljskem odprli poslovalnico Posavske banke iz Krškega in zastopstvo Zavarovalnice Triglav, Območne enote Krško.
Zahtevajo maloobmejne prehode
Življenje na Bizeljskem bi bilo lažje, če bi smel prestopati mejo na več mestih — ________Gradijo vodovod in še vedno čakajo na telefon
BIZELJSKO — Krajevno skupnost Bizeljsko je nova državna meja odrezala od sosednjih hrvaških krajev in prekinila normalne življenjske tokove. Največje težave so se pojavile pri odkupu kmetijskih pridelkov in živine. Bizeljanci znajo povedati, da so nekdaj v času trgatve Hrvati kar s kamioni hodili kupovat grozdje. Tudi zaradi tega bo marsikdo letošnjo letino težko prodal.
Prekinjen je tudi nomalen pretok ljudi, ki hodijo po nujnih opravkih ali na delo čez mejo. Krajevna skupnost Bizeljsko je razvlečena po veliki površini, zato ni čudno, daje na pristojna mesta že pred časom poslala zahtevo po ureditivi maloobmejnih prehodov. Opozarjajo na tri obmejne točke: Rakovec, Figarjev most in Nova vas. Slednja je še posebej pomembna, saj povezuje Bizeljance z najbližjo železniško postajo v Drašah.
»V zadnjem času krajani opažamo, da se je zelo povečal promet po cesti Brežice-Bizeljsko-Rogaška Slatina. Mnogo gostejši je postal tudi tovorni promet, saj tu redno prevažajo kremenčev pesek iz krške v rogaško občino. Nujno bi bilo čimprej usposobiti cesto, da bi bila ustrezna prometu,« pravi predsednik krajevne skupščine Rok Kržan. Cesta na Bizeljsko je že dalj časa v slabem stanju, ob pomanjkanju denarja za redno vzdrževanje in ob povečanem prometu pa lahko kaj kmalu jx>-stane neprevozna.
Bizeljsko gasilsko društvo se že pripravlja na 100-letnico, ki jo bo praznovalo v naslednjem letu. Upajo, da bodo do takrat zgradili dve novi garaži pri zadružnem domu, saj predvidevajo, da bodo morali stari gasilski dom zaradi obnove ceste porušiti. Z obnovo ceste in
regulacijo potoka Sušice je tesno povezana tudi ureditev krajevnega centra, v katerem naj bi v naslednjem letu zgradili pločnike ter poskrbeli za javno razsvetljavo in kanalizacijo.
Napredujejo tudi dela pri razširitvi vodovodnega omrežja do vasi Bukovje in Orešje, ki doslej še nista imeli vodovoda. Se vedno ni zaključena stara telefonska zgodba, čeprav bi po zadnjih dogovorih že moralo zvoniti 223 novih priključkov na Bizeljskem in še okrog
130 v Pišecah. Nova avtomatska centrala v Brežicah že obratuje, optični kabel so pred kratkim napeljali vse do Bizeljskega in tudi krajevna telefonska centrala je menda že kupljena. Njena zmogljivost je 572 številk in ima še možnost razširitve za 200 priključkov. Tokrat pa se je zataknilo pri stavbi za centralo. Po pogodbi bi jo moralo zgraditi podjetje PTT, vendar se je občina odločila, dajo zgradi sama in jo potem da v najem peteteju. Zaenkrat je ostalo le pri odločitvi. Stavbe še ni od nikoder, čeprav nekateri prebivalci na obrobju Orlice že celo desetletje čakajo in plačujejo »svoje« telefone.
B. DUŠIČ-GORNIK
/IHR
AVTO HIŠA BREŽICE
d.o.o
C. bratov Cerjakov 11 68250 Brežice
Telefon• 0608 61-000. 61-633, Telefax 0608 61-634
Ugodna prodaja vozil Renault
Kratki dobavni roki
Razne ugodnosti brez plačila
V račun vzamemo vaše vozilo
Možnost deviznega vplačila
Vleka vozil — dostava vozila na dom
Komisijska prodaja vozil po vaših cenah
Vse vrste avtomehanskih, kleparskih in ličarskih popravil vozil
Renault, VW, Audi po konkurenčnih cenah
Ročno pranje in vulkanizerska dela
Pri popravilih nad 10.000,00 SIT dajemo 5% popust.
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Egoizem je bil tudi tokrat
v «v •
močnejši
Nedeljska javna tribuna oziroma zbor krajanov v Višnji Gori je spominjala na Jurčičevo kozlovsko sodbo. Le da tokrat Višnjanov ni razburil požrešni kozel, ampak predlog, da bo v neposredni bližini Višnje Gore v gradu Podsmreka odprli sanatorij za zdravljenje narkomanov po zgledu don Pieri-novih komun. Na javno tribuno je vabila demokratska stranka, vendar so se bili krajani pripravljeni pogovarjati o tej temi le pod pogojem, da to ne bo strankarsko obarvan dogodek. Tudi potem, ko so jim to ugodili, niso želeli podrobneje prisluhniti strokovnjakom. Razburjali so se, da so za to pobudo izvedeli iz časopisov in iz govoric in da ne dovolijo, da pride v Višnjo Goro vse najslabše, da imajo že dovolj problemov z begunci in dekliškim domom, sedaj pa naj bi dobili še narkomane. Slišati je bilo precej predsodkov, vendar bi VLšnjanom naredili krivico, če ne bi priznali, da je nasploh o narkomaniji pri nas veliko predsodkov. To so pokazali že krajani prejšnjih dveh predvidenih lokacij za zdravljenje narkomanov: v Krogu pri Sečovljah in na Planini.
• “Srčno upam, da bodo slovenski odvisniki - tisti, ki se želijo ozdraviti, čimprej dobili možnost za zdravljenje, kot sem jo dobila tudi sama. Sicer ne doma, medse so me sprejeli sosedi v Italiji, kjer komuna za zdravljenje že dolgo ni več problem.” - Razmišljanje bivše narkomanke.
V Sloveniji število uživalcev mamil v zadnjih dveh letih skokovito narašča. Predvsem skrbi podatek, da sta kar dve tretjini naših uživalcev mlajših od 25 let, mamila pa se selijo celo v osnovnošolske klopi. Točnih podatkov o tem, koliko imamo v Sloveniji uživalcev mamil, ni in jih tudi ne bomo imeli, vendar je opaziti, da narkomanija v Sloveniji skokovito narašča. Najbolj učinkovito sredstvo zoper zasvojenost z mamili je preventiva: narediti vse, da bi mlade prepričali, da ne bi segali po drogi, hkrati pa poskrbeti tudi za tiste, ki jih je droga že zasvojila, da se pozdravijo in rešijo začaranega kroga pekla.
Centri don Pierina kot terapevtske skupnosti za odvisnike so že našli svoj prostor domala povsod po svetu, le pri nas se jih otepamo, kot da bi bili kužni. Med ljudmi je polno predsodkov, ker so o narkomaniji, kot tudi o zdravljenju, premalo poučeni. Zasvojenost z drogo je bolezen. Prav tako je bolezen modeme dobe tiuli AIDS. In mogoče bomo že jutri odločali o odprtju bolnišnic za bolnike z AlDS-om. Bomo takrat zopet rekli ne?
Zelo neodgovorno do sebe in do drugih bi bilo ravnati tako, kot da nas ta problem ne zadeva, češ saj narkomanije skorajda ni med
nami. Kaj pa, če se to jutri zgodi mojemu ali vašemu otroku? Ali je sploh potrebno, da o ustanovitvi komune odločajo ljudje iz okolice? Ni morda takrat življenje teh otrok pomembnejše od egoizma ljudi, ki zaradi komune ne bodo za nič prikrajšani? Očitno je egoizem slovenskih ljudi danes močnejši od želje pomagati, spet poiskati tem mladim ljudem pot v življenje. Smo Slovenci res tako trdosrčni? Slabo bi bilo, če pri tem ne bi imeli vsaj malce slabe vesti.
J. DORNIŽ
O pošti in o ničvrednem papirju
Zgodbe o telefonskih zdrahah so se vedno začele z obljubami, nadaljevale s pogodbami, z zbiranjem denarja in z delovni akcijami ter končale s prepiri, kdo bo dobil prve telefonske priključke, če jih bo sploh dobil. Večina takih zgodb, vsaj podeželskih, si je enakih kot jajce jajcu.
V brežiški občini je kar nekaj takih krajev, kjer je malodane bogokletno omeniti telefon. Mnoge krajane beseda tako žuli, da znajo vzkipeti že ob prvi črki. Medtem pa minevajo leta, menjajo se kraji, toda način dela ostaja petetejevski. In tako bo vse dotlej, dokler temu monopolistu nekdo ne bo stopil na rep. Vsako pojasnilo poste v telefonskih zdrahah nima pravega smisla, saj je vsem jasno, da se tako obnaša, ker mu pač država to dovoli.
Primer lahko najdemo v katerikoli občini, kjer so se v nekem kraju odločili za telefone. Krajevne skupnosti so prevzele investitorstvo in so bile kljub požrtvovalnosti v boju' s PTT podjetji večinoma nemočne. Podpisale so pogodbe, krajani so zbirali denar, kupovali poceni kable in kopali jarke. Ko so izpolnili vse obveznosti iz pogodbe in je bila na vrsti druga stran, je nenadoma zmanjkalo denarja. Treba je bilo doplačati, včasih tudi večkrat. Marsikje so celo desetletje čakali na priključek, čeprav so ga pravočasno in po pogodbi plačali. Mnogi bodoči naročniki imajo v predalih celo

I
•
!
s
Ni pravil igre
Boj za glasove volilcev v ZDA se je končal in svetovna velesila ima novega predsednika, ki bo štiri leta krojil usodo ameriških državljanov, v precejšnji meri pa seveda tudi usodo sveta. Razumljivo je, da so zaradi pomena, ki ga imajo volitve v Ameriki za svetovno politiko, v svetu pozorno spremljali predvolilni boj in same volitve. Slovenci na svetovno politiko nimamo vpliva, vsaj neposrednega ne, bodo pa predvolilni boj in same volitve kljub temu deležne nekaj svetovne pozornosti. Z njimi bomo namreč položili še enega od potrebnih izpitov pred evropsko javnostjo, od tega pa je nekoliko odvisno tudi to, s kako hitrimi koraki se bomo lahko vključevali v Evropo, kamor si tako zelo želimo in kamor tudi moramo priti, če naj si zagotovimo trdno prihodnost.
Oh tem vsekakor čudi, da se je slovenska volilna scena tklpria brez dogovorjenih in določenih pravil obnašanja. Parlament ni zmogel toliko moči in enotne volje, da bi sprejel ustrezna
določila in tako je zdaj predvolilni boj prepuščen zgolj politični modrosti in politični kulturi posameznih strank, kar pa je, kot nas uči dosedanje dogajanje, slabo zagotovilo, da bo potegovanje za glasove volilcev potekalo brez nizkih udarcev in umazanih trikov, da bo dostojno in demokratično v pravem pomenu te besede in da si bo z njim Slovenija priborila nekaj ugleda v Evropi. Presenetljivo je, da se je še najbolj "profesionalno" odzvala slovenska Cerkev. Slovenska škofovska konferenca je oblikovala smernice duhovnikom ob volitvah, v katerih je zelo jasno začrtala pravila obnašanja. Med drugim je iz cerkve izgnala kakršnokoli politično ali volilno propagando, duhovnikom pa priporočila, da si kljub pravici, ki jo kot enakopravni državljani imajo, ne udeležujejo javnih zborovanj in prireditev različnih strank ter se ne oglašajo k besedi, ker je pač velika možnost zlorab. Ce ni nekaj te modrosti doma še kje drugje, potem si lahko obetamo "ne boj, mesarsko klanjeF'
M. MARKELJ
:
potrdila, da so izpolnili vse svoje obveznosti do pošte, a ker niso hoteli še doplačati, so ostali brez vloženega denarja in brez priključkov.
Pošta še naprej pobira denar in zahteva maksimalna vlaganja, da bi si nato brezobzirno prisvojila na tujih žuljih zgrajeno telefonsko mrežo, za nameček pa zanjo celo pobirala najemnine. Naj jo ob takem ravnanju spomnimo, da bodočih naročnikov ne zanima, če za njihove že plačane priključke ni mesta na glavni centrali. To bi morali pravočasno preračunati strokovnjaki pošte in ne prodajati tudi tistega, česar še ni. Ali se ne bi morali krepko zamisliti nad državo, v kateri je pogodba še vedno le ničvreden papir?
B. DUS1C-GORNIK
Zločin nad tistimi,
Id stanovanje potrebujejo
V Kočevju so potrebe po stanovanjih zelo velike, stanovanj pa, kakor pravijo, praktično ni. In menda je res tako, zato pa je dejstvo, da so v samem središču mesta, na Trgu zbora odposlancev 12 - 18, kar štiri stanovanja že kako leto in pol prazna, pravi zločin nad vsem tistimi, ki nimajo stanovanj ali pa imajo neprimerna stanovanja.
Kdo naj bi bil kriv za to, da so stanovanja še vedno nezasedena? Po mnenju nekaterih skupščinskih poslancev naj bi bil to kočevski izvršni svet, češ da ni znal in ni hotel pripraviti takšnega pravilnika o oadaji stanovanj, ki bi bil v skladu z zahtevami poslancev. Pri tem naj bi, po njihovem mnenju, imel izvršni svet svoje interese, ki naj bi mejili že na zlorabo položaja. Izvršni svet z navajanjem mnenj različnih občinskih in republiških organov o pravilnosti njihovega ravnanja take obtožbe zavrača. S tem kot krivca izpostavlja občinsko skupščino, ki da se je v reševanje stanovanjske problematike “vtaknila ” kot popolnoma nepristojna za te zadeve.
Krivca je, jx> tem sodeč, nemogoče ugotoviti, se vedno prazna stanovanja pa pričajo o tem, da mora biti v ozadju omenjenega spora med skiipščino in izvršnim svetom kaj več kot samo nestrinjanje poslancev s pravilnikom o razdelitvi stanovanj. Da je tako, se je pokazalo tudi na zadnjem zasedanju občinske skupščine, na katerem so poslanci glasovali o nezaupnici izvršnemu svetu.
Lahko sklepamo, da se za razlogom, zakaj so stanovanja še vedno prazna, skrivajo politični interesi. V potrditev tega govori tudi najnovejši predlog posebne komisije, ki jo je z namenom, da bi pripravila pravilnik o oddajanju službenih stanovanj, imenovala kočevska skupščina. Komisija še ni pripravila pravilnika, skupščini pa je že predlagala, naj vsaj tri od omenjenih nezasedenih stanovanj odda v najem kot profitna stanovanja. Pri tem je bila omenjena mesečna najemnina v višini tudi do tisoč mark
V to, da bi pod takšnimi pogoji stanovanja lahko oddali, menda ne verjamejo niti predlagatelji prav tako nihče resno ne računa, aa bi stanovanja lahko prodali. V čem je torej smisel takšnega predloga? Logičen zaključek je, aa je ves smisel samo v tem, da se pridobi na času. Ta pa je pomemben, ker še vedno ni znano, ali je kočevska občinska vlada padla ali ni.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Gre tudi brez občinske
f	vv«
skupščine
Člani sedanje krške politične garniture, vštevši vlado, vodstvo skupščine in predsedstvo ter strankarske veljake, se bodo verjetno vpisali med svojevrstne pionirje na Slovenskem, če bodo le nadaljevali svoje politično delo v sedanjem slogu.
Kar zadeva stil njihovega dela, veliko pove dejstvo, da od 9. julija letos še ni zasedal krški parlament v polnem sestavu. Tega dne je bilo skupno zasedanje vseli treh zborov, kjer so obravnavali predlog, s katerim je deset delegatov DPZ predlagalo
glasovanje o nezaupnici občinski vladi. Menili so se tudi o zaupnici predsedniku občinske skupščine; to glasovanje je predlagal župan sam, kar se je pozneje pokazalo za modro potezo. Prehitet je namreč svoje politične nasprotnike, saj so ti nezaupnico in županov odstop predlagali približno dva meseca pozneje kot on sam.
Slog dela v parlamentu združenih krških politikov se po nekaj mesecih zdaj odraža najbolj v tem, da dlje od zahtev po nezaupnicah in odstopih, naprej od kavarniškega spletkarjenja in dlje od strankarskega slepomišenja ne pridejo ne levica ne desnica ne sredina. In da skupščina občine zavoljo tega sploh ne deluje, kot bi se od nje pričakovalo.
In za kakšno pionirstvo, omenjeno uvodoma, naj bi šlo? Morda je v tem, da krški politiki kljub razpadli občinski skupščini med prvimi na svetu zagotavljajo povsem nemoteno delovanje političnega sistema, tako, kot ga morajo po črki zakona in abecedi demokracije. Seveda, če krški politični sistem deluje tako.
M. LUZAR
Trn v peti črnomaljske občinske vlade
Odkar so se begunci iz Bosne in Hercegovine dobro namestili v nekaj poslopij nekdanje črnomaljske vojašnice, so v občinski vladi sprejemali sklepe z zahtevami, ki so bili naperjeni proti ravnanju v begunskem centru. Pa naj je šlo za število beguncev, ki je bilo pred meseci skoraj dvakrat večje, kot so jih bili v občini pripravljeni sprejeti. Ali pa zlasti v zadnjem času za sanacijo poslopij, v katerih so begunci, ki jo opravljajo brez upoštevanja stališč občinskih strokovnih služb in celo ne da bi jih o tem sploh obvestili, kar je po mnenju vlade nedopustno.
Gre namreč za to, da je črnomaljska oblast prav v tej vojašnici predvidela poslovno-obrtno cono. Prepričana je bila, da bo imela tokrat pri urejanju prostorov za te namene več sreče, kot je je imela doslej na drugih koncih mesta in občine nasploh. Toda, glej ga zlomka! Potem ko so že sklenili pogodbe z obrtniki, poslovneži in podjetniki, je ministrstvo za obrambo namenilo uradu za begunce pri slovenski vladi štiri poslopja. To pa je Črnomaljcem onemogočilo, da bi lahko po načrtih uredili edino obrtno cono v občini Njihov protest je bil torej zopet tu.
Pretekli teden so v največji stavbi kjer živi na okrog 3.000 kv. metrih 400 beguncev, začeli z ogrevanjem prostorov s centralno kurjavo. Medtem ko si v centru žele, da bi bilo ogrevanja deležnih še okrog 200 begiincev v ostalih stavbah, so v občinskem izvršnem svetu znova povzdignili glas. Zahtevajo, naj se število beguncev zmanjša na toliko, da bodo živeli v največji stavbi, medtem ko naj bi ostale tri izpraznili. Zdi se jim namreč nerazumljivo in celo nemogoče, da bi bili begunci, podjetniki in obrtniki skupaj, samo en vhod, ki sedaj vodi v nekdanjo vojašnico, pa, če so begunci v štirih stavbah, ne omogoča, da bi bili prišleki in podjetniki narazen. In medtem ko na občini še vedno upajo, da bodo tri, sedaj zasedene stavbe, namenjene podjetnikom, v begunskem centru načrtujejo, kako bo v eni od njih jrotekal pouk za 128 šoloobveznih beguncev. Prav gotovo bi celo že stekel, če bi imeli učbenike.
V črnomaljski vladi so prepričani, da bi bilo prav, če bi jim kdo dal vedeti, kaj se dogaja pred njihovim nosom. A tega, vsaj kar se tiče begunskega centra, zlasti od odgovornih z republike ne stori nihče. Celo partnerja, s katerim bi se pogovorili o stvareh, ki se ne nazadnje tičejo tudi ali morda predvsem črnomaljske občine, ne morejo najti. Ker so pač po belokranjsko popustljivi, bodo še enkrat postali sporočila s svojimi zahtevami republiškemu uradu za begunec ter podpredsednikoma slovenske vlade dr. Pučniku in mag. Rigelniku. In če ne bo šlo drugače, se bodo, tako sedaj grozijo, primorani poslužiti tudi tako nepriljubljenega ukrepa, kot je zapora begunskega centra. Takšne grožnje je bilo iz občinske vlade slisati že pred meseci. Morda jra samo zato, ker zgolj grozijo, nihče več nič ne vpraša, ko se z orodjem odpravi v begunski center.
M BEZEK-JAKŠE
Vzgoja ustvarjalne osebnosti
Interesni oddelki, ki so v novomeških vrtcih zrasli iz interesnih delavnic, dajejo rezultate
NOVO MESTO — Naši vrtci, nastali iz potrebe zaradi velike obojestranske zaposlenosti staršev, že dolgo niso, kolikor so kdaj sploh bili, le mesto za čuvanje otrok, odloženih na varno v času materine in očetove odsotnosti. V skladu s spoznanji, da se posebno po tretjem letu starosti otrokov duh naglo razvija in je silno sprejemljiv za vse, zamujeno pa se ne da nikdar več nadomestiti, so nastajali vedno novi programi strokovne predšolske vzgoje. Tovrstna ustvarjalnost se je zadnja leta še bolj razcvetela v nove vzgojne vsebine in nove prijeme z jasnimi cilji: primeren duševni, socialni, telesni in moralni, skratka vsestranski razvoj v odločilnih predšolskih letih ter vzgajanje sproščenih in ustvaijalnih osebnosti.
Z razvijanjem vedno novih programov z namenom, da bi bilo bivanje otrok v vrtcu čimbolj prijetno, poučno in ustvaijalno, se trudijo tudi v novomeških vrtcih. Že dobro utečene so interesne dejavnosti oz. delavnice, v katerih malčki na kar se da sproščen način prihajajo do novih spoznanj in razvijajo svoje sposobnosti. Navdušujoči rezultati so vzgojiteljice in vodstvo vrtcev opogumili, da so se letos odločili tudi za prave interesne oddelke. Njihov namen ni, da bi na primer naučili otroke čimveč pesmic ali pravega plesanja, vzornega risanja ali vrtnarjenja, ampak da bi jih prek glasbe, plesa, risanja, obdelovanja vrtička in še česa spodbujali k ustvarjalnosti in k razvijanju lastnih nagnjenj in sposobnosti, k sproščenosti v izražanju in komuniciranju, k iskanju rešitev in odgovorov na vprašanja, ki se tudi najmlajšim porajajo znova in znova itd. Glasba, ples, risanje in podobno so v teh interesnih vrtcih, v katerih je sodelovanje s starši v prid otrok še bolj poudarjeno kot v drugih, skratka metoda za prav tako celostno vzgojo otrok kot v drugih vrtcih oz. oddelkih.
V vrtcu Labod v Ločni vzgojiteljica Tončka Rozman vodi glasbeni vrtec, v katerega so vključeni petletniki in šestletniki. Da je malo drugačen od drugih, se vidi že ob vstopu v igralnico. V njej imajo pravi pravcati klavir, bobne, glasbeni stolp, police z raznimi inštrumenti, med katerimi je tudi veliko »naravnih«. Rozmanova pravi, da je prav neverjetno, v čem vse otroci slišijo zvok, glasbo, č* se jih spodbuja k raziskovanju sveta prek glasbe. Na policah se znajdejo orehove lupine, listi, trave in še vse mogoče. Otroci veliko pojejo, vendar le toliko, kolikor sami hočejo, saj jih v to nihče ne sili. Stvar jim mora očitno biti kar všeč, saj nekateri tudi doma »samo še prepevajo«, s čemer pa vplivajo tudi na starše, ki so kar preveč pozabili, kako je petje ali pa samo brundanje sebi v brado lahko sproščujoče, pa tudi k delu spodbujajoče. Glasba, različne glasbene de-
Tončka Rozman
javnosti so v glasbenem vrtcu tiste, ki služijo za čim bolj sproščeno in nevsiljivo vzgojo in učenje, spoznavanje sveta, razvijanje otrokove sproščene in ustvarjalne osebnosti. Za tiste, ki so glasbeno nadarjeni, pa je v glasbenem vrtcu poskrbljeno, da se ne utapljajo v povprečju, ampak spet na neprisiljen način razvijajo svoj talent.
Marija Črv v vrtcu Pedenjped na Drski vodi plesni oddelek. Vanj so vključeni štiriletniki in petletniki, ugotavlja pa, da bi bili lahko še mlajši, ki v sebi še nimajo zavor, ko se je treba pokazati, kar starši prav neverjetno znamo prenašati na otroke. Poleg tega ne gre tu za učenje vrhunskega plesa, ampak za gibanje, ki ga današnjim »TV—video—avto—blok« generacijam, miselno in govorno sicer mnogo bolj-razvitim, močno primanjkuje. »Začne se s tem, da otrok sploh spozna svoje telo, da se zna sprostiti. Spoznavamo, daje ples tudi gib roke, ki ponazori padanje dežne kaplje, gibanje vsega telesa, ki ponazarja to kapljo, ki se na tleh razleze pa potem staplja z drugimi v luže. S plesom oz. gibanjem telesa ponazarjamo gibanje trave in cvetlic v vetru, gibanje orumenelega lista, ki v jeseni pada z drevesa. Vse vsebine, ki v mojem vrtcu niso nič zapostavljene, pač poskušamo izraziti z gibanjem, ki ga spremlja glasba in beseda. Veliko dam na ustvarjalnost, otroci si sami izmišljajo vedno nove in nove gibe,« z navdušenjem razlaga Marija Črv. V delo vključuje tudi elemente joge, seveda prirejene za otroke te starosti, ki so dodatna pomoč za sproščenost otrok, ta pa je veliko pomaga k ustvarjalnosti. Obe vzgojiteljici opažata še nekaj zanimivega. Otroci so bolj umirjeni, naučijo se poslušati zvoke, svet okrog sebe, kar je s kakršnokoli drugo aktivnostjo sicer zelo težko doseči. Tudi k opoldanskemu počitku se jih da s glasbo in spremljajočo besedo brez težav popeljati. Seveda to ne sme biti prepogosto. Rutina pač že v rosnih letih lahko vodi do naveličanosti, ta pa daje povsem nasprotne učinke od že-ljenih.
Ko so zbirali prijave za vključitev otrok v interesne oddelke, so bili sicer kar malo žalostni. Ker gre za novost, kije bila za povrh večinoma povezana s premestitvijo otroka v drug vrtec ali vsaj v drugo skupino, prijav ni bilo posebno veliko, ampak za vsak interesni oddelek le nekaj. Zapolnili sojih z drugimi otroki. Prvi rezultati vzgojiteljicam, vodstvom posameznih vrtcev in Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto potijujejo pravilnost njihove odločitve o oblikovanju takšnih oddelkov. Otrokom, ki imajo določena nagnjenja, bi se brez tega dogajala škoda in krivica, koristi pa imajo tudi drugi malčki, ki so deležni takšnega načina vzgoje v dopoldanskem nadomestnem domu.
Z. LIND1Č-DRAGAS
Marija Črv
IJiiimMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiim
0
VELEMA
trgovina in storitve, d.o.o. 68000 Novo mesto
C. komandanta Staneta 10 tel. (068) 24-780, 24-781
e razpisuje delovno mesto
| - PRODAJALKA
n	za prodajo v trgovini s konfekcijo	§
=	22
| POGOJI:
I — poklic — srednja trgovska šola
§j	— eno leto ustreznih delovnih izkušenj	i
|	|
s	Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen i
=	čas.	=
| Poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
| Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat- | s ke pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa.
iiiiiiimiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiHimiiiiiiuiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii^
Do pekla (in še naprej)
O knjigi dr. Antona Prijatelja »Pijem, torej sem«, ki je izšla te dni pri Dolenjski založbi
Pogosto, malone vsak dan videvamo ljudi, ki radi globoko pogledajo v kozarec. O posledicah njihovega »blaženega stanja« beremo v časopisih. Posledice so mnogokrat prav dramatične in celo zelo tragične. Opisane so že v naslovih časopisnih sestavnkov. Npr.: Pijan povzročil prometno nesrečo, A Ikohol razdrl družino, Vinjen omahnil z gradbenega odra, Zaradi alkohola ob delo, S slavja v smrt. Itd
Po mnenju mnogih strokovnjakov je v dvemilijonski Sloveniji 35 do 80 tisoč kroničnih alkoholikov. Sodijo, da je alkoholizem ena izmed najbolj razširjenih oblik loksikomanije — bolezni odvisnosti pri nas. Statistika ga u vršča na tretje mesto najpomembnejših obolenj — za boleznimi srca in rakavimi obolenji Med tako imenovanimi socialnimi boleznimi pa je alkoholizem prav zaradi svoje silne razkrojevalne moči krepko na prvem mestu.
O alkoholizmu je napisanih na kupe člankov, razprav, študij, analiz. Dolg je tudi seznam knjig, ki sojih o tej temi napisali različni strokovnjaki Na tem seznamu pa knjig, ki bi bralcu spregovorile o alkoholizmu manj učeno oziroma v njegovem jeziku, skoroda ni. Najbrž smo takšno knjigo dobilišele zdaj, z delom novogoriškega zdravnika dr. Antona Prijatelja, ki je pod našlo vom »Pijem, torej sem«izšlo pred kratkim pri Dolenjski založbi v No vem mestu kot prva knjiga letošnjega letnika Seidlove zbirke.
Kot je v Predgovoru zapisal dr. Jože Felc, zdravnik in prijatelj, pomeni Prijateljeva knjiga dragocen prispevek k vsesplošnemu obveščanju, kaj alkohol je in kaj iz človeka ta sicer žlahtna vsebina lahko napravi Knjiga je bogat informator o stanju alkohologije v različnih čašo vnih obdobjih, kar je njena posebna odlika, je pa tudi, pravi dr. Felc, didaktičen pripomoček za človeka, ki zaradi alkoholizma trpi bolj, kot si okolica misli
V knjigi »Pijem, torej sem«je veliko podatkov o tem, kako so se ljudje že v starih časih otepali j problemom zasvojenosti Marsikaj povedo ljudski pre-go vori in reki o pitju in pijači. Dr. Prijatelj je zbral in obja vil nekaj domačih in tujih reko v. Slo venci pra vimo: Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. A li Pijača vleče denar iz žepa in pamet iz gla ve. A li Pijanec se ne spreobrne, dokler se v grob ne zvrne. Judje vedo: Hudič tja, kamor ne more sam, pošlje vino. Italijani Voda razbija mostove, vino pa glave. Portugalci Ko vino vstopa, besede izstopajo. V vinu je resnica, pa je latinski pregovor.
Iz knjige veje nerazumljiva dvojnost, ki jo v naše sociokultumo okolje prinaša alkohol, ko po eni strani »utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«, kakor je zapel Prešeren, po drugi strani pa človeka duhovno in telesno tako izpridi, da se odtuji sam sebi naposled pa ga izloči tudi družba.
Dr. Prijatelj nekje v svoji knjigi pravi, da je za to, da nekdo pregloboko zabrede v alkoholizem, velikokra krivo nrenevedanje ok tja. Tudi ljudi, ki hi morali po poklicni dolžnosti videti, kajsedogaja Kot član invalidske komisije ima še posebej bridke izkušnje. »Še najbolj me boli,« je zapisal na koncu knjige, »kadar pride pred invalidsko komisijo alkoholik, listi v zadnji fazi, tisti, za katerega do takrat niso skoraj nič naredili, ko pa je postal, razvalina življenja’, lakratpa vsi zahtevajo, naj ga upokojimo in mu s tem damo vstopnico za oni svet. Znano je namreč, da naši alkoholiki po upokojitvi sila hitro umirajo.«
In komu je Prijateljeva knjiga namenjena? Vsem, alkoholikom in nealkoholikom, svojcem doma in v službi, sodelavcem alkoholikov, socialnim delavcem, skratka, vsem tistim, ki se kakorkoli in kjerkoli srečujejo z alkoholizmom, to boleznijo zasvojenosti, in ki bi lahko kaj naredili za alkoholike in za zmanjšanje alkoholizma. Knjiga je napisana poljudno, lahkotno in zanimivo, predvsem pa prepričljivo, tako, da seže do srca
I. ZORAN
Dom Impoljca te dni kot galerija
V tem domu upokojencev in oskrbovancev sta na ogled pregledna razstava del posavskih likovnikov in razstava del z letošnjega ekstempora Impoljca 92
SEVNICA — Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je te dni tudi galerija. V ponedeljek, 9. novembra, popoldne so v njem hkrati odprli dve likovni razstavi. Na prvi, ki sojo pripravile Zveze kulturnih organizacij občin Brežice, Krško in Sevnica, se pod naslovom Likovni trenutek v Posavju predstavlja s svojimi novejšimi ali najnovejšimi deli 22 slikarjev in kiparjev iz omenjenih občin, na drugi pa je izbor del 13 likovnikov, udeležencev poletnega ekstempora Impoljca 92, s katerim so počastili 40-letnico delovanja Doma upokojencev in oskrbovancev.
Likovni trenutek v Posavju, ponuja na ogled 43 likovnih del, tako daje vsak sodelujoči avtor zastopan povprečno z dvema. Razstavljajo naslednji likovni ustvarjalci — iz občine Brežice: Nada Halambek, Bojan Horvatič, Karmen Jazbec, Andreja Komočar, Tugo Lebič in Ljudmila Narobe; iz občine Krško: Stane Fabjančič, Slavica Jesenko, Leopold Petan, Alojz Pirc, Pavle Predanič, Lučka Rojec in Zvone Skalicki; iz občine Sevnica pa: Mirko Bogovič, Janja Flisek, Tadeja Gabrič, Alojz Konec, Lado Leben, Silvo Mirt, Rudi Stopar, Jerica Šantelj in Peter Vene. Razstavljena dela se med seboj zelo razlikujejo
JAKAC V »GOSPODIČNI«
NOVO MESTO — V novomeški galeriji Gospodična bo še slaba dva tedna, do torka, 24. novembra, odprta prodajna razstava likovnih del Božidarja Jakca. Od minulega petka je v Gospodični na ogled petnajst del, ki jih je Jakac ustvaril med letoma 1924 in 1964. To so večinoma krajinske slike, nastale na Jakčevih popotovanjih po svetu, nekaj pa jih je iz Novega mesta in okolice. Gre za enajst pastelov, dve rdeči kredi, barvni lesorez in jedkanico.
KULTURNA TRIBUNA V HOTELU METROPOL
NOVO MESTO — Novomeška podružnica Hrvatskega kulturnega doma, kulturnega društva v Sloveniji živečih Hrvatov, je uvedla tribuno Sreda ob osemnajstih, ki bo vsako prvo sredo v mesecu. Na prvi tribuni, kije bila v sredo, 4. novembra, v modri dvorani hotela Metropol, je predaval prof. Alojz Jembrih o slovensko-hrvaških književnih vezeh.
Fizika postaja privlačen predmet
Zasluge za to ima učbenik, katerega soavtor je Črnomaljec Vincenc Petruna
ČRNOMELJ — Malo je Belokranjcev, ki se lahko pohvalijo, da so soavtorji katerega od šolskih učbenikov. Eden teh je prof. Vincenc Petruna, ki na črnomaljski gimnaziji poučuje matematiko, fiziko in računalništvo. Skupaj s še devetimi strokovnjaki, ki delajo v ožji projektni skupini za prenovo fizike v srednjih šolah, je napisal učbenik Fizika-Mehanika za L letnik srednjih šol, ki je nedavno izšel pri založbi Di-dakta iz Radovljice.
Projekt, v katerem sodeluje prof. P«-truna, teče v okviru Zavoda za šolstvo RS že peto leto, njegov cilj pa je veliko več kot le izdajanje učbenikov. Predvsem naj bi opredelili učne cilje Fizike in poučevanje fizike na drugačen način, kjer naj bi bil poudarek na razumevanju te vede. Razvili in izdelali naj bi opremo za demonstracijo učiteljev in laboratorijske vaje učencev, pripravili katalog znanj in enotne teste za preverjanje znanja ter napisali učbenike za vse štiri razrede srednje šole. »Pri nekaterih nalogah smo bili bolj, pri drugih pa zaradi Pomanjkanja denaija manj uspešni. Eden vidnejših uspehov naše skupine pa je prav učbenik, katerega priprava je Potekala zelo načrtno in prav nič stihijsko. Najprej smo namreč pripravili le delovno gradivo, ki smo ga dopolnjeva-
Lovstvo in kultura
V gradu Mokrice oživlja tradicija lovskih navad
MOKRICE — V gradu Mokrice so se odločili oživiti stare lovske navade in kulturo, kot sojih gojili predvsem v obdobju grofov von Gagern, ki sta svoja loška doživetja in takratni način življenja prikazala v knjigah in obsežnem slikarskem opusu. V soboto, 7. novembra, so imeli mašo sv. Huberta v grajski kapeli in lovski ples, bogat pa je bil tudi kulturni program. Nastopili so pevci lovskega zbora iz Globokega, lovski oktet iz Mežice in rogisti iz Litije, v grajskem salonu pa so odprli dve likovni razstavi. Na prvi razstavi so na ogled deta iz zbirke Hansa von Gagern. Druga razstava pa je prodajna, s slikarskimi in kiparskimi deli z lovsko tematiko, ki so jih ustvarili: Janez Boljka, Peter Černe, Užurdža Debogovič, Alojz Konec, Katarina Krvarič, Jure Ladaš, Boris Leskovic, Jurij Mikuletič in Peter Vene.
li in tudi omenjeni učbenik je še vedno poskusni, kar pomeni, da ga bomo še izpilili. Sicer pa ga že četrto leto preizkušamo v petnajstih slovenskih srednjih šolah, tudi na črnomaljski gimnaziji,« pravi Petruna. Pripravili pa so že skripta za 2. letnik srednje šole.
Dosedanji rezultati so zelo spodbudni, saj je po mnenju učiteljev fizike postal za učence ta predmet veliko privlačnejši, zlasti zaradi drugačnega pristopa. Pri tem so se zgledovali pri
Vincenc Petruna
Angležih in Avstrijcih. »Otroci so z navdušenjem sprejeli nov učbenik in zatrjujejo, da je najbolj privlačen od vseh učnih knjig. Ni namreč belo-sivo-čm kot stari, ampak je snov predstavljena na zelo dostopen način. Za bolj nazorno predstavitev smo si pomagali s številnimi predvsem barvnimi fotografijami, pretežno iz sodobnih tujih fizikalnih revij,« pravi Vincenc Petruna, ki ob vsej privlačnosti učbenika ne pozabi omeniti tudi njegove cene. Medtem ko je danes težko dobiti novo šolsko knjigo za manj kot dva tisočaka, je fizikalna knjiga prvošolce veljala le 890 tolarjev.
M.B.-J.
KONCERT
GAUDEAMUSA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Danes, 12. novembra, bo ob 20. uri v spodnji restavraciji Zdravilišča v Šmarjeških Toplicah koncert pevskega zbora Gaudcamus iz Ljubljane, ki poje vse od klasične glasbe do evergreenov. Vabljeni! Ob tem si lahko v avli Zdravilišča ogledate še prodajno razstavo del slikarja Staneta Petroviča, ki bo na ogled do konca novembra.
Za preboj novih tokov
Pred posvetom o izobraževanju učiteljev — Novo-stim napoti tradicija in stare ideološke ovire
LJUBLJANA — V začetku decembra bo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani strokovni posvet o problemih in perspektivah izobraževanja učiteljev v Sloveniji. Posvet bo potekal tri dni, namenjen pa bo vsem, ki se teoretično ali raziskovalno ukvarjajo z izobraževanjem osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev ali pa sodelujejo v procesu njihovega usposabljanja. Glede na program oziroma tematiko, ki jo nameravajo obravnavati, bo posvet zanimiv tudi za ravnatelje in učitelje osnovnih in srednjih šol.
V izobraževanju učiteljev so v zadnjem obdobju ubrali veliko novih, sodobnih prijemov, še posebno pa so razvili sistem strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Ugotavljajo pa, da do premikov naprej ne prihaja zlahka in da si novi, bolj sveži strokovni tokovi le s težavo prebijejo pot skozi stare
ideološke okvire. »V Evropo želimo tudi z usposabljanjem učiteljev, pa nas pri tem ovirajo s tradicijo pogojena in doslej še ne povsem razrešena in dorečena temeljna vprašanja na tem področju«, so med drugim zapisali na vabilo za decembrski posvet.
Posvet bo pod naslovom Kaj hočemo in kaj zmoremo. To ne bo samo priložnost za predstavitev razmišljanj in zamisli posameznikov v zvezi s pedagoškim šolstvom, temveč tudi priložnost za soočanje novih tokov s tradicionalnimi odgovori in stereotipi, za reševanje dilem ter za dogovaijanje o poteh in prihodnjih usmeritvah. Zato mu organizatorji pripisujejo izjemen pomen, predvsem pa pričakujejo, da se bo po njem na podlagi stališč in sklepov res premaknilo na boljše.
I. Z.
tako po motivih in slogih kot po kakovosti, vendar je čar razstave prav v tej raznolikosti. Škoda je le, da organizatorjem ni uspelo za ta, sicer že peti poskus posavskega likovnega pregleda pridobiti še druge ustvarjalce, ki živijo in ustvarjajo v Posavju, saj so tudi tokrat izostali predvsem nekateri akademski slikarji. Z njihovim sodelovanjem bi bil ta pregled ne le bolj popoln, temveč bi se ob njihovem prispevku na takšni kolektivni predstavitvi tudi bolje videlo, kaj je pravzaprav tisto, kar daje posavski likovni ustvarjalnosti pečat in odmevnost.
Na razstavi ekstempora, ki so se ga
ANTOLOGIJA PROZE NAŠIH EMIGRANTOV
NOVO MESTO —. V Študijski knjižnici Mirana Jarca je bila minuli četrtek zvečer predstavitev knjige Pod južnim križem, antologije emigrantske proze za obdobje 1945 —1991, ki jo je uredila tržaška profesorica Zora Tavčar, izdala pa Mohorjeva družba. O knjigi sta govorila urednica in prof. France Pibernik, avtor antologije naših prezrtih, pozabljenih in dolgo prepovedanih pesnikov, kije pri isti založbi izšla lani pod naslovom Jutro pozabljenih. Antologija emigrantske proze je prva celovita informacija o tistih slovenskih pisateljih, ki so ustvarjali ali še ustvarjajo v tujini, v domovini pa se o njih ni smelo slišati dolga desetletja.
poleg domačih likovnikov udeležili tudi člani trboveljske likovne skupine Relik, je na ogled 27 izbranih del udeležencev. Le-ti so za izbor ponudili krajinske slike, portrete in druge likovne zapise iz vsakdanjega življenja oskrbovancev doma Impoljca. Dela za razstavo sta izbrala Franc Kosi in Alojz Konec, na njun predlog pa so podelili tudi tri nagrade. Nagrade so prejeli: Tadeja Gabrič za Zenski portret. Matija Škrbec za Starčev mlin in Ervin Matešič za delo Im-poljca, ostali razstavljala pa so: Ivan Zgalin^ Helca Kresnik, Iztok Perme, Lovro Šumberger, Roman Vodep, Ivanka Uršič, Stane Fabjančič, Zvone Skalicki, Emil Škrbec in Pavel Predanič.
Ob razstavah, ki bosta na ogled do vključno nedelje, 15. novembra, sta izšli zloženki z vsemi podatki o razstavah in razstavljenih delih.
I. Z.
KITARIST BO IGRAL PAPEŽU
TREBNJE — Kitarist Martin Strel, glasbeni učitelj iz Trebnjega, širši javnosti znan tudi kot plavalni maratonec, odhaja te dni z New swing quartetom v Rim, kjer bodo ti in še nekateri drugi slovenski glasbeniki med drugim nastopili za veleposlanike iz vsega sveta, na zaključku pa še pri papežu Janezu Pavlu II., in sicer v njegovi kapeli. Strel bo s kitaro spremljal pevce New swing quar-teta; pred odhodom je povedal, da se bodo v papeški kapeli predstavili z nekaterimi novostmi, ki jih bo papež slišal kot prvi.
V PESNIKOV SPOMIN
NOVO MESTO — V knjižnici Frančiškanskega samostana v Novem mestu so minulo soboto odprli razstavo v spomin na nedavno preminulega pesnika, prevajalca in urednika Severina Sali-ja. Obenem so odprli tudi razstavo ob 25-letnici delovanja župnije sv. Lenarta v Novem mestu. V samostanski cerkvi je nastopil župnijski pevski zbor. Razstavi bosta odprti do 29. novembra, in to vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 18. ure.
Z novim imenom
Boštanjski fantje so se preimenovali v Oktet Jurija Dalmatina
BOŠTANJ — V tem kraju pri Sevnici delujoči oktet je dolgo nosil ime Boštanjski fantje. Pred časom pa so se pevci odločili, da svoj sestav preimenujejo. Najprej so si nadeli ime Oktet Valvasor, a so kmalu ugotovili, da oktet s takim imenom že obstaja v litijski občini. Tam je namreč Valvasor bolj doma, grad Bogenšperk je bil njegov dom in v njem je ta slavni mož tudi tiskal svoje knjige. Boštanjski oktetovci so zato omenjeno ime opustili in si poiskali novo iz vrst zaslužnih slovenskih protestantskih piscev. Zdaj se že nekaj časa imenujejo Oktet Jurija Dalmatina. V oktetu pa ni novo samo ime, ampak tudi program. Z novim koncertnim sporedom se bo Oktet Jurija Dalmatina predstavil na prednovoletnih nastopih. Z va-majmi so začeli še pred septembrom.
Nastopajo tri plesne skupine iz Novega mesta
Na republiški reviji, ki bo danes v Tolminu
TOLMIN — Danes bo tu republiška revija otroških in mladinskih plesnih skupin pod naslovom Sredi prostora 92. Prireditev bo potekala v kino gledališču, kjer bo ob 16. uri plesno popoldne, ob 18. uri pa še plesni večer. Na plesnem popoldnevu bodo skupine iz Tolmina, Celja, Maribora, Ptuja, Kranja, Peker in Novega mesta predstavile sedemnajst plesov ali odlomkov iz plesnih predstav, medtem ko bo na plesnem večeru nastopil Plesni forum iz Celja s predstavo Freddyjeve nočne more.
Na plesnem popoldnevu bodo nastopile tri plesne skupine iz Novega mesta. Skupini Roza pirueta in Gral bosta ob Offenbachovi oziroma Brumnovi glasbi predstavili: prva ples Can can in druga Slike iz norosti, obe pa plesali v koreografiji Sonje Rostan. Skupina Terpsihora pa bo nastopila s plesom Klepetulje, ki gaje koreografsko zasnovala Marta Štembergar, izvajajo pa ga ob glasbi Steva Reicha.
“NOC GOSTOV”
SEVNICA - Sevniška zveza kulturnih organizacij priredi drevi, 12. novembra, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Ljubljančani bodo na sevniškem odru uprizorili priljubljeno predstavo Noč gostov v režiji Vena Tauferja. Vstopnine ne bo. Predstavo namreč podarja svojim občanom sevniška občinska skupščina ob občinskem prazniku.
FRANKFURT PO FRANKFURTU
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu se danes izteka tradicionalna, že šesta prodajna knjižna razstava Frankfurt po Frankfurtu. Na njej je 8.000 novih inozemskih knjig, ki so bile razstavljene na nedavnem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Prodajno razstavo je pripravila ena od ljubljanskih knjigarn Mladinske knjige, odprta pa je bila teden dni.
O RAZVOJU SPOMINSKEGA PARKA
PODSREDA - Jutri dopoldne sc bodo na sedežu Zavoda “Spominski park Trebče” na prvi seji sestali člani sveta tega zavoda, ki bodo obravnavali strategijo razvoja spominskega parka do leta 1995, program dela v naslednjem letu in predstavitveni nastop Kozjanskega parka na velikem slovenskem tednu v nemškem Regensburgu prihodnjega oktobra. Predstavitev parka bo sodila v skupen projekt Slovenska kulturna in naravna dediščina.
DOBRODELNI KONCERT
NOVO MESTO — Družinski trio Novina pripravlja pod naslovom »Samo življenje za druge je vredno življenja« dobrodelni koncert, ki bo v soboto, 14. novembra, ob 18. uri v gasilskem domu v Selih Šumberku. Zbran denar bo namenjen otrokom, obolelim za rakom.
Izšla je Rast št. 4 —5
Revija Rast ima v kolofonu zapisano, da izhaja marca, junija septembra in decembra a zaradi finančnih in drugih težav, s katerimi se otepa tako rekoč od začetka ne pride vselej na svetlo ob napovedanem času. Naročniki so zato tudi zadnjo (spet dvojno) številko, ki bi morala iziti, kot rečeno, septembra, dobili šele konec oktobra oziroma večina po prvem novembra Revija je bržčas morala tudi tokrat čakati na finančno pokritje natisa in si je niso upali spustiti skoz tiskarske stroje, dokler niso zbrali denarja Izšla je s pomočjo prispevkov ministrstva za kulturo, treh občinskih skupščin (črnomaljske, novomeške in trebanjske) ter šestnajstih delovnih organizacij iz novomeške občine. Njen obstoj je čedalje bolj odvisen od pomoči tako imenovanih sponzorjev in bo najbrž tudi še v prihodnje, saj ni pričakovati, da bi si ga v razmerah, kakršne so, lahko zagotovila kako drugače. Toliko v pojasnilo in vednost, da bo jasno, zakaj prihaja do zamudništva, in da ne bo pri bralcih, sodelavcih in naročnikih slabe volje ob morebitni zakasnitvi naslednje in drugih številk, kiji bodo sledile.
Zdaj pa še nekaj o vsebini zadnje (oktobrske) številke, Revijo je s svojimi prispevki napolnilo 36 sodelavcev; med njimi jih je spet nekaj, ki se v Rasti oglašajo prvič. Spodbudno je tudi, da se v družino sodelavcev vključuje čedalje več avtorjev iz drugih slovenskih pokrajin. Tako revija še bolj utrjuje svojo vlogo in poslanstvo tudi v širšem slovenskem kulturnem prosto-
ru. Izvirno poezijo objavljajo: Ivo Stropnik, Rudi Robič, Dominique Reščič, Barbara Mavrin in Nika Lovšin. Prozaisti pričujoče številke pa so: Milan Markelj, Lidija Gačnik-Gom-bač in David Terčon, medlem ko Tone Pavček popisuje svoja otroška leta na Dolenjskem, v pokrajini, kije tako zelo zaznamovala njegovo poezijo.
Sledi razprava o človeku kot umetniku izpod peresa Jureta Čeha, tej pa študija Darje Povše Winkler o freskah na Vihru pri Šentrupertu. David Bizovičar, Tine Kurent in Aleksander Vidmar v skupnem prispevku predstavljajo Le Brunove slike Marijino obiskovanje v cerkvi v Slapah pri Šmarjeti v obliki merske analize in gematričnih sporočil Janko Jarc je prispeval obširen in na vojne spomine Jožeta Marjetiča naslonjen zapis o pesniku in slikarju Jožetu Cvelbarju iz Prekope pri Kostanjevici, ki je leta 1916 kot enaindvajsetleten fant v uniformi avstrijskega vojaka padel v tirolskih Dolomitih. O Franku Lausc-hetu (Francu Lovšetu), sinu izseljenca iz Suhe krajine, ki se je v A merikipovzpel do položaja guvernerja zvezne države Ohio, piše Mihael Glavan. Milka Bobnar predstavlja Novomeš-čana Ivana Marinčka, znanega filmskega snemalca in montažerja, ki je stal za filmsko kamero pri snemanju 56 kratkih in 18 celovečernih filmov (npr. Na svoji zemlji) ter dveh tv nadaljevank. Svoje športne in olimpijske kariere se v pogovoru s Slavkom Doklom spominja 94-letni Leon Štukelj,
najstarejši še živeči olimpionik, Novo meščan, ki živi v Mariboru. Svoje poglede na šolo, problematiko na področju vzgoje in izobraževanja ter na razreševanje perečih zadev razgrinja v pogovoru s Francijem Šalijem in Ivanom Kraškom šolski minister dr. Slavko Gaber. O strankah, procesu nastajanja in nagibih vključevanja piše Alfonz Šlerbenc, o tuberkulozi, bolezni, ki na Slovenskem zlagoma izginja, dr. Peter Kapš, o suburbanizacij-skih težnjah in pomenu za prostorsko planiranje pa mag. Marjan Ravbar.
Zadnji del revije se spet vrača na ožje področje kulture s spisi, ki so jih napisali: Branko Šuster o novomeški likovni delavnici mladih, Tone Goš-nik o naivi včeraj in danes, in to v luči trebanjskega tabora likovnih samorastnikov, Milan Markelj o Robarjevem poskusu dokončanja vojne s filmom. Matjan Brezovar ocenjuje pesniško zbirko Francija Šalija, Pivke, France Režun pa odgovarja na kritiko svoje knjige Naši kraji Kot običajno so tudi v tej številki na kratko predstavljene nekatere knjižne novosti Dolenjske založbe, nakar se številka (zares) konča s pismom na Japonskem udomljene belokranjske rojakinje.
Takšna je zadnja Rast, če jo na hitro preletimo. Mnenje o njej, o posameznih avtorjih in njihovih prispevkih naj si ustvari vsakdo sam — po branju. Vsakdo bo našel kaj zase. Slikovno bogata in ilustrirana revija zasluži vso dolžno pozornost. Že zato, ker je najprej in predvsem naša, dolenjska
I. ZORAN
1>0TA
in sm?
dežurni
poročajo
TAT V STANOVANJU - Na 1. novembra dan je prišel v stanovanje Črnomaljčana Ljuba N. neznanec in zmaknil trinajst čekovnih blanketov ter okoli sto let staro pištolo. Škode je vsaj za 60.000 tolarjev.
KDO JE SEKAL? - Minuli mesec je nekdo v gozdu pri Gornjih Radencih posekal pet bukovih dreves in tako domačina Jožeta K. prikrajšal vsaj za 20 tisočakov. Nekaj podobnega se je tiste tedne pripetilo tudi Bojanu B. iz. Butoraja, ki je v Gornjih Radencih ob drevesa v vrednosti
60.000	tolarjev.
ZASEGLI PIŠTOLO - 6. novembra so črnomaljski policisti Janezu K. z Lokev pri Črnomlju zasegli pištolo znamke CZ, kalibra 7,65 mm, z okvirjem in nabojem. Janez ni imel dovoljenja za orožje.
PRIJAVI ŠOLNIKOV - 6. novembra je bil tat na delovnem obisku v novomeškem Zavodu za šolstvo in tam Marjeti B. zmaknil denarnico s 4.500 tolarji, 630 markami, osebnimi dokumenti in čeki. Štiri dni kasneje pa je tat iz gimnazijske garderobe odnesel 32.000 tolarjev, last razredne skupnosti 4. f.
VNELA SE JE OMARA - 2. novembra je 4-letna hči Edvarda K. iz Črnomlja v stanovanju, ko je bila sama, z vžigalnikom prižigala svečo, pri tem pa se je vnela omara. Na srečo so ogenj pravi čas opazili sosedje in ga pogasili, še predno so prišli gasilci.
OSUMLJEN ČRNE SEČNJE - 31-letni Jože B. z Zilj je utemeljeno osumljen, da je v septembru v gozdu pod domačo vasjo na črno posekal in odpeljal preko 4 kubike jelševega lesa in tako GG Črnomelj oškodoval za
12.000	tolarjev. Ni pa znan sekač, ki je minule dni v gozdu pri Dolenjih Ponikvah podrl in odpeljal tri hrastova drevesa ter tako Staneta R. iz Martinjc vasi oškodoval za 15 tisočakov.
NA BANKO S PONAREJENIM NALOGOM
NOVO MESTO - 7. novembra je neznanec pristopil k okencu Ljubljanske banke v Kettejevem drevoredu in skušal s ponarejenim virmanskim nalogom brez kritja dvigniti 2.300.000 tolar]ev. Bančni uslužbenec je ponaredek še pravi čas prepoznal, o tem takoj obvestil policijo, možje postave pa so neznanca prijeli na metliškem mejnem prehodu. Ugotovili so, da gre za 26-letnega Hamdijo D. iz Cazina, ki se je že spoznal z novomeškim preiskovalnim sodnikom.
OSTAL BREZ GOLFA
BREŽICE - Tatvine osebnih avtomobilov po Posavju se nadaljujejo. 8. novembra med eno uro ponoči in osmo zjutraj je bil na parkirišču v Prežihovi ulici v Brežicah ukraden osebni avto golf JX z registrsko oznako NM 176-277. Golf, čigar lastnik je Brežičan Andrija Delja, je sivočrne kovinske barve, vreden pa vsaj 1,400.000 tolarjev.
ZGORELO OSTREŠJE
VELIKI TRN - 7. novembra okoli 16. ure je prišlo na gospodarskem "rcan
poslopju Krčana Janeza Cerovška pri Velikem Trnu do požara, za katerega vzrok še ugotavljajo. Ogenj je uničil polovico ostrešja in krmo, skupne škode pa je vsaj za 60.000 tolarjev.
ZABODEL BRATA
PIŠECE - 8. novembra popoldne je prišlo blizu Pišec do bratovskega prepira, ki ni bil nič kaj nežen. Sprla sta se Anton in Jože T.; prvi je med besednim obračunavanjem iz žepa potegnil nož in z njim Jožeta zabodel v predel ledvic. Ranjenca so hudo poškodovanega prepeljali v brežiško bolnišnico, zoper Antona T. pa bo spisana kazenska ovadba in predana tožilcu.
LIKALNIK ZANETIL POŽAR
METLIKA - 6. novembra je prišlo do požara v stanovanjski hiši Metličanke Ivanke M. Tega dne je Ivanka likala perilo v podstrešni sobi. Prižgan likalnik je pustila na likalni deski in odšla iz sobe. Deska se je kmalu vžgala, z njo pa je zagorelo podstrešje. Skupne škode je kar za 1,800.000 tolarjev.
MAMILO NA MEJNEM PREHODU
METLIKA - 31. oktobra sta se iz Hrvaške na metliški mejni prehod z osebnim avtom pripeljala 33-letni Željko K. in 38-letni Bratislav D., oba doma iz Karlovca. Med pregledom vozila so mejni policisti v njem našli 737 gramov marihuane in 6 pivnikov z LSD.
VLOM V HIŠO
BLATNO - Med 22. septembrom in 1. novembrom je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Blatnem, last Olge Molan iz Bukoška. Molanova je bila ob bojler Tiki, mikser Gorenje in polovico zamrznjenega piščanca. Vse skupaj je ocenjeno na kakih 15 tisoč tolarjev.
TATOVI V PRIKOLICAH
ČATEŽ - Med 20. septembrom in 7. novembrom je iz počitniške prikolice v čateških Termah izginil hladilnik in 15 metrov električnega kabla. Lastniki, ljubljanski tiskarji, so ob 30.000 tolarjev, nekaj manjša pa je škoda v prikolici Zagrebčana Branka Antiča, ki je pogrešil le stensko uro.
MINER OBLEŽAL HUDO RANJEN
PODTURN - 4. novembra ob 8.15 sc je v Fabrovem križu v gozdu oddelka 12, Podturn, med miniranjem trase gozdne ceste hudo ponesrečil 37-letni miner GG Podturn Ivan M. Do nesreče je prišlo, ko je Ivan ostanke vrviz zažigal in jih metal vstran, pri tem pa je goreča vrvica padla v vrtino, napolnjeno z eksplozivom. Močna eksplozija je Ivana M. vrgla štiri metre daleč od mesta nesreče, kjer je obležal hudo ranjen.
PRESTRELIL SIJE NADLAKET
ČRNOMELJ - 51-letni Zdravko T. iz Črnomlja si je v podjetju Belt, kjer je zaposlen, izdelal strelno napravo, sestavljeno iz cevi, vzmeti in udarne igle. 4. novembra okrli 16. ure je doma v cev vtaknil naboj kalibra 7,65 mm in potegnil vzmet udarne igle. Pri tem mu je pištola padla na tla, se sprožila, naboj pa mu je poškodoval nadlaket desne roke. Zdravko je sedaj v novomeški bolnišnici, strelno napravo pa imajo policisti.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• V casinu Kazensko-poboljše-valnega doma Dob pri Mimi sla se 3. novembra otcoli ene ure zjutraj hudo sporekla 60-letni Švetislav M. iz Crikvenice in 31-letni Štefan L. iz Maribora. Spor je nastal med igranjem pokra za tolarčke, možakarja pa nikakor nista mogla ugotoviti, kdo je zmagovalec. Pograbila sta vsak svojo berglo in se pričela tolči, dokler
o m se pi priskočili
na pomoč krupjeji v uniformah paznikov.
•	Crmo.inji.iki gozdarji bodo morali prodati kak meter drv več, da bodo na novo prebelili fasado svoje stavbe, v katero je nekdo v noči na I. november zmetal nekaj stotov gnilih jabolk in zelja.
•	Belokranjski policisti so 6. novembra nekaj pred polnočjo v Metliki ustavili 31-letnega Josipa R. iz sosednje Hrvaške in mu zaradi očitne alkoholiziranosti prepovedali nadaljnjo vožnjo. Možakar je mislil drugače; ko mu policistov ni uspelo prepričati, da je trezen, jim je zagrozil, kako bo podminiral stavbe po Metliki. Rečeno - storjeno. Le kako uro kasneje se je Josip R. na mejni prehod v Metliki pripeljal otovorjen z vojaško puško M 48, 14 naboji, 20 dag eksploziva TNT in detonatorsko vrvico z vžigalnikom. Miner Josip je prespal med metliškimi policisti. Od kod mu veselje do minerskega poklica, pa je zanimalo tudi sodnike za prekrške.
Z OSEMNAJSTICO V TOVORNJAK - 3. novembra ob 17.40 se je 60-letni Maijan Recelj iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom R-18 TL po cesti od Šentjerneja proti domu. V blagem desnem ovinku v Žabji vasi je brez pravega razloga zapeljal na levo polovico ceste, po njej pa je takrat nasproti s tovornjakom pripeljal 37-letni Dušan Povšc iz Drganjih sel. Slednji se je sicer umikal, vendar trčenja ni uspel
preprečiti. Hudo ranjen je bil v nezgodi voznik Recelj, ki se zdravi v novomeški bolnišnici, materialno škodo pa so ocenili na 300.000 tolarjev.
S TRAKTORJEM POVOZIL MAMO - 7. novembra je 27-letni Silvo Etjavee iz Gorenjega Suhadola med vožnjo s traktorjem povozil svojo 45-lctno mamo, ki je sedela na travniku. Hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Nova poglavja kriminalke iz Avtohiše
Kopica kazenskih ovadb zoper odgovorni osebi Pionirjeve Avtohiše Slavka S. in Zdravka V. — Avti po polovičnih cenah — Kje sta petici in denar zanju? — Lažni potni stroški in še kaj
NOVO MESTO — Vse kaže, da je bil pred tedni objavljeni zapis o vsebini kazenskih ovadb zoper odgovorno osebo Pionirjeve Avtohiše v Ločni Marjeto P. le skromen uvod v naslednja poglavja zgodbe, ki postaja obsežnejša, kot je nemara sprva kazalo. Tožilčeva mapa o dogajanjih v družbenem podjetju A vtohišaje postala pred dnevi zajetnejša za nekaj novih kazenskih ovadb, glavni osebi v njih pa sta odgovorni osebi A vtohiše Slavko S. in Zdravko V. Če je soditi po vsebini ovadb in če bo kasnejši postopek navržene sume tudi potrdil, potem je bilo v Pionirju nemara celo več ognja kot dima; slednjega so — kot je bržkone že znano — prvi zaznali člani tamkajšnje sindikalne organizacije.
Kar štirih kaznivih dejanj je po rezultatih preiskave, ki sojo opravili uslužbenci gospodarskega oddelka urada kriminalistične službe na novomeški UNZ, utemeljeno osumljen Slavko S. Prvo govori o tem, da naj bi zlorabil položaj ali pravice odgovorne osebe in tako Milanu P., kije v Avtohiši kupoval osebni avto Renault 21 TL Bicorps, na podlagi po lastni presoji oblikovane cene vozila protipravno pridobil premoženjsko korist v znesku 110.836 tolarjev. Dogajanje naj bi potekalo takole:
ENAINDVAJSETICA PO PRIJATELJSKI CENI
Pionirjeva Avtohišaje 3. junija 1991 plačala Renaultu predračun številka 30050038 v znesku 332.010 tolaijev za nakup osebnega vozila znamke Renault 21 TL Bicorps s številko motoija 0024147 in šasije 07186512. Omenjeno vozilo je bilo Pioniiju dostavljeno 19. julija, štiri dni kasneje pa je Renault Avtohiši poslal še fakturo do končne cene avtomobila; slednja je znašala 349.205,70 tolarja. Lani 18. septembra seje v ločenski Avtohiši oglasil Milan P. in dal oceniti svoje staro vozilo z namenom, da ga Pionirju proda in kupi novega. Rečeno, storjeno. Na podlagi fakture števila 30—01132—2/NV in na podlagi cenika, kije veljal med 5. marcem in 26. aprilom, je vplačal razliko med ocenjeno vrednostjo starega avtomobila in nabavno vrednostjo novega. Šlo je za preje navedeni R 21 TL Bicorps s ceno 349.205,70 tolarja; da gre za isto vozilo, potrjujeta tudi obe fakturi in v njih ujemajoče se številke motoija in šasije. Taisti fakturi pa pokažeta še nekaj. Tista, ki jo je prejel Milan P., kaže na to, da je za novo vozilo doplačal 64.780 tolaijev; in če k tej številki prištejemo še znesek 181.388 tolaijev, na kolikor je bilo ocenjeno staro vozilo, pridemo do seštevka 246.164 SIT. Ker pa druga faktura — tista, ki jo je Pionirju izstavil Renault — kaže, daje prava cena avtomobila 349.205,70 tolarja, obstaja utemeljen sum, daje Slavko S. s svojim ravnanjem Milanu P. omogočil natanko za 110.836 SIT nižjo ceno, čemur v pravniškem žargonu pravijo protipravna premoženjska korist.
LAŽNI POTNI STROŠKI?
Naslednje kaznivo dejanje govori o tem, da naj bi Slavko S. znova zlorabil svoj položaj, tokrat z namenom, da protipravno premoženjsko korist pridobi sodelavki M. P. Odobril naj bi ji izplačilo nepripadajočih potnih stroškov za čas, ko je bila v bolniškem staležu. Po podatkih kriminalistov seje adminstra-tivna delavka Pionirja M. P. letošnjega januarja poškodovala pri delu in 22.ja-nuaija nastopila bolniški stalež, kije trajal do 7. februarja. Pri pregledu dokumentacije pa so preiskovalci prišli do dokumentov, ki kažejo na to, da naj bi Slavko S. omenjeni sodelavki za obdobje, ko je bila na bolniški, vedoma omogočil izplačilo potnih stroškov v višini 11.231 tolaijev. Šlo naj bi za stroške, ki pripadajo oddaljenejšim delavcem za prihod do službenega mesta, kriminalisti pa razpolagajo s podatkom, daje bila M. P. v času staleža le trikrat videna na delovnem mestu po nekaj ur.
NEOBSTOJEČA SLUŽBENA POTOVANJA
Precej sorodne vsebine je tudi tretje očitano kaznivo dejanje, po katerem naj bi Slavko S. znova zlorabil položaj in pravice odgovorne osebe, tokrat naj bi sebi sestavil več fiktivnih obračunov nalogov za službena potovanja in se temu primerno seveda okoristil. Le nekaj primerov. Slavko S. naj bi lanskega decembra izdal nalog za službeno potovanje finančne referentke Stanke P. na seminar v Radence. Slavkova tajnica naj bi po njegovem nalogu sestavila obračun potnih stroškov in ga dala administrativni delavki M. P., ki naj bi v omenjene dokumente po predhodnem dogovoru z osumljencem vstavila lažne podatke in jih s svojim podpisom potrdila za obračun. Denar v znesku 5.659
tolarjev naj bi na blagajni dvignila M. P. in ga predala Slavku S. Stanka P., na čigar ime je nalog bil, o kakem seminaiju v Radencih in potnih stroških zanj bojda ni vedela nič. Tudi o denaiju ne. Nekaj podobnega se je dogajalo 23. decembra. Na seminaiju v Ljubljani naj bi bila Marjeta M., nalog za njeno službeno potovanje je znova po nalogu Slavka S. sestavila njegova tajnica, vse ostalo naj bi po poprejšnjem dogovoru opravila M. P. Potrdila naj bi obračun, na blagajni dvignila denar in ga predala Slavku S. Dokazi kriminalistov kažejo, daje bila Marjeta M. tistega dne na delovnem mestu v Avtohiši, ki je od Ljubljane oddaljena vsaj 70 kilometrov. Ali pa primer, ki sega že v letošnji februar. Na službenem potovanju v Ljubljano, Domžale in Kranj naj bi bil delavec Milan P., potni nalog zanj naj bi ubral enaka pota kot prejšnja dva. T udi denar naj bi znova pristal v istem žepu: M. P. naj bi ga izročila Slavku S.
PETICA IN KATRCA PO POLOVIČNI CENI
O sklenitvi škodljive pogodbe, ponarejanju poslovnih listin in še čem pa govori četrta kazenska ovadba zoper Slavka S., Pionirjeva Avtohiša naj bi bila s tem oškodovana za lepe kupčke tolarjev. Dva primera v potrdilo temu. Letošnjega 22. aprila je delavec servisa v Pionirjevi Avtohiši Jože V. v svoji delovni organizacijio sklenil kupoprodajno pogodbo št. 0452/92 o nakupu osebnega avtomobila R 5 campus. Na
• Zelo veijetno je, da tudi današnji zapis še ne zaokroža podobe tistega, kar naj bi se nezakonitega zadnje mesece in leta dogajalo v Pionirjevi Avtohiši v Ločni. Krminalisti mozaik dogajanj še zmeraj sestavljajo, z drugimi besedami je to najava, da število doslej vloženih kazenskih ovadb še ni dokončno.
pogodbi oz. predračunu navedena cena je brez prometnega davka znašala 592.670 tolaijev. Pogled na predračun številka 302030072 kaže, daje Jože V. 30. marca ta znesek poravnal, 7. maja pa sedel za volan nove petice s petimi vrati, ne da bi poravnal prometni davek v višini 118.534 tolaijev. Vozilo mu je bilo dobavljeno na podlagi fakture s številko 30—00293—2, kjer je moč prebrati, da je bil prometni davek za vozilo plačan. Takšno lažno fakturo naj bi podpisal Slavko S., kljub temu da je vedel za resnico. Temu na rob velja dodati še nekaj. Kriminalisti so ob pregledu poslovne dokumentacije našli pismeno izjavo Jožeta V., s katero seje ta zavezal Slavku S. poravnati dolg (beri: prometni davek) najkasneje do 30. julija. Seveda je tudi neupravičeno kreditiranje mimo poslovnikov Avtohiše in pooblastil kaznivo dejanje. Le mimogrede: bančne obresti na takšno posojilo bi znašale natanko 18.092 tolaijev.
Letošnjega 12. marca pa je delavec Avtohiše Milan P. v svoji firmi kupoval rabljen osebni avto R 4. Predračun zanj je bil izdan istega dne, cena vozila brez prometnega davka pa je znašala 224.400 tolaijev. Očitno so dogovori o nakupu tega vozila tekli že poprej, saj naj bi Milan P. nekaj avansa za katrco položil že 4. februarja — šlo je za
39.000	tolarjev — nekaj avansa v višini
41.000	tolaijev pa 11. februaija. Skupaj torej 80.000 tolarjev in, ne glede na to, da muje do polne cene manjkalo še blizu 150.000 tolarjev (brez davka, seveda — op.p.), naj bi Milan P. odšel k Slavku S., rezultat pogovora pa je bil očitno nadvse koristen. Milan naj bi katrco prejel navzlic neporavnani fakturi, manjkajoči denar pa naj bi prinesel, ko ga bo pač imel. Slavko S. naj bi tako izdal fiktivno fakturo številka 30—00148—2/SV na ime Milana P., vanjo lažno zapisal, daje bil znesek poravnan na blagajni, svoj podpis na lak dokument pa je kasneje pristavil še srečni kupec, kije do avta prišel ne glede na to, da je Avtohiši dolgoval še 145.620 tolaijev. Resnici na ljubo velja zapisati, da je Milan P. potem, ko ga je
Slavko S. obvestil, da po poslovni dokumentaciji v Avtohiši brskajo kriminalisti, dolg 7. maja letos tudi poravnal. In če bi tudi dogovor med Milanom in Slavkom vzeli zgolj kot brezobrestno kreditiranje — seveda neupravičeno in nezakonito — bi bančne obresti za dolgovani znesek 145.620 tolaijev znašale vsaj 26.944,50 tolarja.
GREŠIL TUDI VODJA PRODAJE?
Toliko torej o očitanih dejanjih Slavku S. Ne dosti krajše je poglavje, v katerem nastopa vodja prodaje v Pionirjevi Avtohiši Zdravko V. Njemu kriminalisti očitajo več kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe, zneski, s katerimi naj bi bila oškodovana Avtohiša, pa gredo v sto in stotisoče tolaijev. Poglejmo najprej, kako naj bi Zdravko V. delal za svoj žep.
25. marca letos naj bi Zdravko V. kupil v Pioniijevi Avtohiši rabljeno osebno vozilo R 21 GTS Bicorps, vredno 816.000 tolaijev. Predračun št 0333/92 je kot rok plačila določal 26. marec letos. Na taistem predračunu pa so se znašli še dodatno napisani pogoji plačila, med drugim tudi o 30-odstot-nem pologu in o tem, da se ostali znesek poravna kasneje, pač po dogovoru. Vse •to naj bi bilo v nasprotju z 10. členom poslovnika podjetja, navsezadnje teh dodatnih pogojev plačila ni s podpisom potrdila odgovorna oseba Avtohiše. In na osnovi takega neveljavnega predračuna naj bi osumljeni Zdravko V. 25. marca za omenjeno vozilo vplačal le
150.000	tolaijev, vozilo znamke R 21 GTS Bicorps pa je potem odpeljal iz trgovine. Dokazi pravijo, naj bi lažno fakturo po direktivi osumljenca napisala administratorka v prodajalni Avtohiše. Do 16. aprila letos je nato Zdravko V. plačal dodatnih 495.000 tolaijev kupnine za avtomobil, še zmeraj pa je Avtohiši dolžan 211.800 tolaijev. To je tudi tisti znesek, ki mu ga kot protipravno premoženjsko korist očitajo kriminalisti. Drugi podoben primer sega v 21. maj letos, ko je Zdravko V. v Avtohiši kupil rabljeno osebno vozilo R 5 Ekspress, katerega vrednost je bila
117.000	tolaijev. Zdravko V. naj bi za vozilo vplačal le 83.000 tolaijev avansa, na osnovi fakture številka 30—00767—2, ki jo je podpisal sam tako v vlogi prodajalca kot v vlogi kupca, pa vozilo tudi odpeljal. Preostali znesek je na fakturi naveden kot kredit, o čemer pa bojda ni bila sklenjena nikakršna kreditna pogodba; za nameček naj bi navedbo o tem v fakturo napisal sam Zdravko V. Da gre le za fiktiven kredit, naj bi potrjevala tudi neobstoječa dokumentacija. Skratka: s ponarejeno fakturo naj bi Zdravko V. premotil skladiščnika Filipa K., da muje predal neplačano osebno vozilo, s čimer naj bi se osumljeni okoristil z dodatnimi
34.000	tolarji.
TUDI ŽENI OMOGOČIL »UGODEN« NAKUP?
Zdravko V. pa naj bi delal tudi za druge, zbrani podatki kažejo, da naj bi različnim fizičnim in pravnim osebam omogočil, da so se okoristile skupaj kar za 1,369.859 tolaijev. Kako?
Zdravko V. naj bi letošnjega 20. januarja omogočil svoji ženi, daje iz Avtohiše odpeljala osebni avto Clio RT 1,4, ne da bi vozilo v celoti plačala. Zanj je na osnovi predračuna številka 0027/92 vplačala le 101.000 tolaijev avansa, vendar je lahko na podlagi fakture št. 30—00072—2, ki naj bi jo podpisal Zdravko V., avto odpeljala, čeprav je dolgovala še 180.300 tolaijev. Ta znesek po spoznanjih kriminalistov Avtohiši do danes še ni poravnan.
Zasebno podjetje iz Ljubljane se lahko baje le Zdravku V. zahvali, daje prišlo tako poceni do vozila tip Traffic T2B3. Zanj je na podlagi pogodbe številka 523/91 in fakture številka 30—592—2 plačalo le 228.000 tolarjev, še danes pa Avtohiši dolguje 188.260 tolaijev. Očitno, daje Zdravko V. nekaterim izbrancem nudil neobičajno ugodne prodajne pogoje, pri tem pa baje sploh ni poskrbel, da bi se sporni pogoji plačila primerno zavarovali. Ali z drugimi besedami: na račun Avtohiše naj bi drugim pomagal k znatnim prihrankom.
AVTOM SAMOVOLJNO POSTAVLJAL CENO?
Nakup Renaultovih vozil novomeškega Revoza prek Pioniijeve Avtohiše je potekal tako, da so v Avtohiši priznavali ceno avtomobila, kije veljala v Revozu, slednji pa jim je v zameno kot zaslužek priznaval 2 do 15 odst. stroškov maloprodaje, odvisno pač od vrste vozila. Tak način oblikovanja ceneje opredeljen tudi v splošnem aktu Avtohiše, očitno pa seje dogajalo, daje Zdravko V. te pristojnosti tu in tam prevzel tudi v svoje roke. Tako naj bi pri prodaji osebnega vozila tipa R 21 GTV Manag letošnjega 7. aprila prekoračil svoja pooblastila in nabavno ceno vozila oblikoval sam. Kupcu, trgovskemu podjetju iz Celja, naj bi zasolil kar za 255.629 tolaijev višjo ceno od tiste, kije veljala v Revozu. Podobno naj bi se zgodilo pri prodaji dveh, v Revozu nabavljenih vozilih R 19 TXE Chamade, ki soju v Av-tohišo prejeli 4. februaija letos po ceni
909.000	tolaijev. Zdravko V. naj bi »oblikoval« kar za 260.335 tolaijev višjo ceno in tako kupca oškodoval skupaj za 520.670 tolaijev. Tudi ceno osebnega avta R 21 GTX Manag, kije bil 17. januarja letos prodan novomeški pravni osebi, naj bi lastnoročno postavil kar Zdravko V. Od dejanske je bila višja natanko za 225.000 tolaijev. Ali je šlo za dogovor in delitev dobička, ni znano.
KJE JE KUPNINA ZA PETICI?
Če velja, da pride smetana na koncu, se je to v tem zapisu zgodilo povsem naključno. Zdravko V. je namreč med drugim osumljen tudi, daje v času med 28. avgustom in 4. septembrom lani, torej v pičlih sedmih dneh, brezplačno »prodal« nekaj osebnih vozil, njihova takratna vrednost je 458.690 tolaijev.
28. avgusta je Pionirjevo Avtohišo v Ločni obiskal Slobodan M. iz Niša in se z Zdravkom V. zapletel v pogovor o nakupu osebnega vozila R 5. Razgovor je bil očitno ploden, po njem naj bi Zdravko V., čeprav vozilo ni bilo plačano, enostavno naročil administrativni delavki, da napiše fakturo za R 5 campus s petimi vrati na ime Slobodana M. Cena vozila je znašala 217.000 tolaijev. Fakturo (njena številka je 30—01077—2) naj bi potem Zdravko V. predal skladiščniku ob ustnem zagotovilu, da je kupnina poravnana, da jo naj torej še sam podpiše in kupcu preda vozilo. Rečeno — storjeno. Slobodan M. se je iz Novega mesta, ne da bi zapravil en sam tolar, odpeljal v novi petici. Pregled poslovne dokumentacije v Avtohiši je pokazal, daje faktura edini dokument o omenjenem vozilu, finančna kartica podjetja nesporno kaže, da vozilo ni plačano. O tem so delavke v računovodstvu Zdravka V. večkrat opozaijale, ta pa jim je baje trdil, daje zadeva urejena. Nemara je denar končal v Zdravkovem žepu, kot nekaj dni kasneje, ko seje v Pioniiju pojavil Petar M. iz Gosti vaija. Slednji je 4. septembra lani prejel osebno vozilo R 5 campus s petimi vrati, cena avta je takrat znašala 246.960 tolaijev. Zanimivo je to, da naj bi tudi do tega nakupa prišlo po pogovoru med Zdravkom V. in kupcem, nakar je bil postopek enak kot v prejšnjem primeru. Fakturo številka 30—01096—2 je podpisal skladiščnik, čeprav za to seveda ni imel pooblastila, petica pa je odšla iz Avtohiše, ne da bi slednja zanjo dobila en sam tolar. Tudi pogled na finančno kartico podjetja kaže, da omenjeno vozilo ni bilo plačano. Vsaj Avtohiši ne.
Približno takšna je podoba tistega, kar naj bi se zadnje mesece dogajalo v Pioniijevi hiši. Že podatek, da naj bi Zdravko V. s svojimi zlorabami položaja odgovorne osebe sebi in drugim pridobil kar za 1,839.308 tolarjev nevalo-rizirane protipravne premoženjske koristi, je dovolj zgovoren komentar vsemu napisanemu. Nemara bomo lahko na kopico vprašanj, ki se ob vseh teh ugotovitvah bržkone ne postavljajo le avtorju teh vrstic, odgovorili kasneje, ko bodo svoje rekli še tožilec in sodniki, dobro pa bi bilo, ko bi svoj del odgovora poiskali tudi v Pionirju. Navsezadnje gre za njihov ugled, njihovo čast, Avtohiša ni prek noči postala Hiša zlorab, poneverb in ponarejanj.
BOJAN BUDJA
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
Slovenci se s tujo delovno silo ne srečujemo prvič. Vsa povojna leta so prihajali k nam delavci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije, predvsem fizični delavci, le tu in tam tudi kakšen izobraženec. Zdaj prihaja iz tujine drugačen kader, tak z lastno vizijo uspešnosti in z zahtevami, da se ji podredimo, če se hočemo uveljaviti. In ni čudno, če v še vedno samoupravno razmišljajočih glavah zbuja močne pomisleke.
Z gospodom Rolfom Normanom, ki je letos poleti na predlog Ljubljanske banke prevzel krmilo krškega Vidma, se o teh stvareh odkrito pogovaijava. Prihaja iz Sundsvalla v severni Švedski, dežele, bogate z gozdovi in papirno industrijo. Doma je delal na vodilnih mestih v več podjetjih, nato je bil v osemdesetih letih v ZDA, po vrnitvi v Evropo pa se je preko Ljubljanske banke in papirnice Vevče seznanil tudi s Slovenijo. Švedska papirna industrija je ena od največjih in tehnološko najbolj razvitih na svetu, a tudi ta se nenehno bori z rentabilnostjo. Pestijo jo visoke cene lesa, energije in delovne sile. A s presenečenjem gospod Norman ugotavlja, da so vhodne surovine pri nas prav tako drage. Drag je les, draga je energija, na nek način pa tudi delovna sila, saj je je preveč in je nesmotrno izkoriščena. Poleg tega je Videm tehnološko na ravni, na kateri se je švedska papirna industrija nahajala leta 1975. Ta je imela dovolj časa, da se je prilagajala vse ostrejšim zahtevam po varovanju okolja. Videm bo moral zdaj marsikaj v kratkem času nadoknaditi. Je imel gospod Norman res pravo predstavo o tem, v kako težko situcijo se podaja, ko je prevzel vodenje tega krškega giganta?
"Da, to sem imel ves čas," pripoveduje gospod Norman, ki je z Vidmom podpisal triletno pogodbo. "Prvo, kar sem vedel, da bo treba uvesti, je drugačen način vodenja, predvsem v organizacijskem smislu, kot pa ste ga vajeni v Sloveniji in v Vidmu. Drugo pa je seveda pomanjkanje kapitala, zaradi česar Vidma ni moč držati v pogonu na učinkovit način. Proizvodnje brez pravočasnega dostopa do rezervnih delov in surovin ni moč utrditi, pri tem pa je treba vedeti, da je ta industrija zelo občutljiva in da daje prave rezultate le pri polni izkoriščenosti, ne dopušča pa nikakršnih napak, kajti vsaka najmanjša se v nadaljnjih proizvodnih procesih hitro pomnoži. V tem času smo organizacijsko precej napravili. Postavili smo nove kontrolne sisteme za kvaliteto in ekonomičnost, razvijamo nove kvalitete, toda rezultate tega dela ne bo moč videti prej, predno ne bomo dobili dovolj kapitala, da bomo industrijo v polno zagnali."
Rešitev je v skladu za razvoj
Morda so nekateri pričakovali, da bo gospod Norman s svojo ekipo napravil čudež v kratkem času. A čas čudodelnikov je že zdavnaj minil. Cela Evropa je v gospodarski krizi in po mnenju gospoda Normana je dokaz, da je Slovenija v bistvu že integrirana z njo, tudi to, da je v tej krizi polno udeležena. Prejšnje recesije so bile Vidmu pri 15- do 25-odstot-
nem izvozu na'zahodni trg prihranjene, pri zdajšnjem 60 do 70 odstotnem izvozu pa mednarodna gospodarska nihanja zelo močno občuti. Gospod Norman je hitro spoznal, kako enostavno je bilo njegovim predhodnikom, ki jim je tako rekoč pred nogami ležal ves sorazmerno zaprt jugoslovanski trg. A ta konj je zdaj žalostno poginil in vpreči bo treba takega, ki bo vlekel voz skozi labirinte tujega trga, kjer je konkurenca neizprosna.
"Če hočemo v tej tekmi sodelovati, se moramo prav organizirati in imeti moramo kapital. Zdaj potekajo razgovori med Vidmom, Ljubljansko banko in republiškim skladom za razvoj. Videm potrebuje homogeno pomoč in moja ocena je, da bi morali tukaj sodelovati obe: država in Ljubljanska banka. Sklad je najboljši način in načelno soglasje je bilo z njim že doseženo, zdaj pa je odprto še vprašanje nadaljnjih korakov, ki jih bo treba v kratkem napraviti. Med drugim se bodo morali zaposleni v Vidmu odločati o tem, ali so pripravljeni prenesti družbeni kapital v sklad. Moje mnenje je, da je treba to nujno storiti," pripoveduje gospod Norman.
Čas, v katerem se je gospod Norman pojavil za krmilom Vidma, je še posebej občutljiv. Slovensko gospodarsko se nahaja v vročičnem stanju predprivatizacije, v katerem se dogaja tudi, da nekateri že prehitevajo in kanalizirajo družbeni kapital v razne firme bolj ali manj privatnega značaja. Nezaupanje zaposlenih do vodilnih v podjetjih je torej še toliko bolj na trhlih nogah. A gospod Norman ima kljub temu občutek, da 50 njega in ekipo, ki jo je pripeljal s sabo iz Švedske, trenutno jih je pet, kmalu pa bodo spet le štirje, zaposleni v veliki večini sprejeli. Seveda ne vsi, so nasprotovanja, o katerih pa tukaj noče govoriti. Zdi se mu povsem normalno, da tudi v vodstvu slovenskega podjetja lahko sedi tujec.
"Na Švedskem je precej podjetij, ki jih vodijo tujci, imamo pa tudi precej internacionalnih družb. Vi tega še niste vajeni, a čas bo prinesel svoje. Ta pobuda Ljubljanske banke je dober in poceni način, da se Slovenci naučite, kako se vodijo zahodnoevropska podjetja, saj bi vodstvo nekega podjetja sicer rabilo precej več časa za prilagajanje konkurenčnim zahtevam zahodnega trga. To je tudi način za vzgojo domačega menedžmenta na hiter način in z manj napakami. Jaz imam tu dve nalogi: da pomagam Vidmu k rentabilnosti in da lokalni menedžment naučim konkurenčnega razmišljanja. Zelo malo zaenkrat vem o pripravah na privatizacijo, kajti to ni več moje delo. Moja naloga je, da
Videm usposobim za privatiziranje, da bodočemu kupcu ali partnerju dokažem, da je sposoben doseči dobre rezultate, se pravi, da na nek način pripravljam nevesto na poroko. Nikoli pa nisem bil in ne nameravam postati lastnik kake tovarne. Moje delo je vodenje."
Slovencem manjka zaupanje
Gospod Norman je pripeljal s sabo ekipo strokovnjakov, ki mu pri delu pomagajo. Pravi, da je izrednega pomena medsebojna usklajenost take ekipe, pri čemer pa je predvsem pomembna strokovnost. S tem tudi odgovaija na očitek, češ da sta si dva člana v njegovi ekipi v tesnem sorodstvu, in ugotavlja, da je tudi sicer v Vidmu veijetno precej zaposlenih v sorodstvu, pa se nihče ne zgraža. Kar pri nas precej pogreša, pa je zaupanje med ljudmi. Meni, da je nezaupanja vse preveč, kar je verjetno posledica starih medsebojnih odnosov. A bi morali graditi prav na zaupanju, tako med sabo kot do predpostavljenih. Pozitivno vzdušje je predpogoj za dobro delo. Seveda razume, da so ljudje zaradi negotovosti tudi vznemirjeni, a je prepričan, da se jih večina dobro zaveda usode Vidma, ki mora postati učinkovit, če hoče obstati. Količina denarja, ki jo bo Videm dobil za oživitev in to, koliko strojev bo lahko v pogonu, pa bo odločalo o tem, koliko zaposlenih bo Videm lahko imel. O slovenskih delavcih pa ima dobro mnenje, saj pravi, da so na skandinavskem nivoju, le organizacija dela še marsikje šepa, kar je posledica starega načina razmišljanja, ko planiranje ni bilo dovolj koordinirano, niti sproti kontrolirano.
"Ljudje so že spoznali, da živijo v bolj odprti družbi, zato upajo povedati in kritizirati tudi stvari, ki so jih zapazili prej, pa se takrat niso upali oglasiti, zlasti glede neenakosti, krivic in korupcije. Je pa tudi tako, da vzorce, kakršne so si ustvarili nekdaj, radi
akupunktura
prenašajo na sedanje stanje in ljudi. Tako smo veijetno danes deležni nezaupanja in očitkov, ki bi morali biti izraženi že zdavnaj prej. Tudi okoli plač je tako, a bi morali vedeti, da je plačilni razpon še vedno manjši kot v drugih državah. Prepričan sem, da se bo celotna raven osebnih dohodkov v Sloveniji zelo hitro dvignila, seveda pa bomo morali biti bolj učinkoviti," opisuje svoja zapažanja gospod Norman, ki tudi meni, da bi morali imeti v podjetjih močne sindikate, kar bi bilo dobro tako za delavce kot za vodstvo. Ti bi se lahko na Zahodu marsičesa naučili, a bi laho poiskali boljše rešitve, saj vse evropsko za Slovenijo tudi ni najboljše..
Varovanje okolja ima na Švedskem že bogato in opazno tradicijo. Gospod Norman nima občutka, da bi bila Slovenija bolj onesnažena, kot so nekatere druge evropske industrijske države, se pa močno zavzema za to, da bi Videm čimprej dosegel evropske standarde. A to ne bo slo čez noč. "šami ne moremo v petih letih narediti tistega, kar je švedska industrija z močno državno podporo naredila v petnajstih. Zmanjševanje onesnaževanja bo vzelo čas, ki ga bo dovoljevala ekonomija, da bi pa ta čas skrajšali, si bomo prizadevali odbiti za to namenska sredstva, tudi iz mednarodnih virov. Zavedamo se, da nismo lastniki narave, temveč jo le upravljamo za bodoče rodove," meni gospod Norman, ki je, kot pravi severnjak, tudi pravi ljubitelj narave. Po družinski tradiciji je tudi lovec na lose, ki jih švedski kmetje še danes streljajo predvsem zaradi mesa. Pravi, da lovstvo na Švedskem ni statusni simbol kot v nekaterih drugih evropskih državah, ampak predvsem šport in hobi kmetov in delavcev. Tukaj pa prostega časa skorajda nima, saj dela oo jutra do večera. Na lovu je bil vsega trikrat in bi bil zelo vesel, če bi ga kaka lovska družina jrovabila v svoje vrste, da bi bolje spoznal nase lovske običaje.
vsakogar
Direktor Vidma g. Rolf Norman
Gospod Norman je sicer navdušen nad Slovenijo in pravi, da se mu bo, čim bo mogla, tukaj pridružila tudi žena, ki je sedaj na švedskem učiteljica, njegova strnjena opažanja o Sloveniji pa so takale: "Slovenci morajo spoznati, da je Slovenija danes del evropskih problemov, a se morajo zavedati, da notranji problemi v Sloveniji niso del evropskih problemov, ampak jih morajo Slovenci sami rešiti. Dva problema sta, s katerimi se morajo sedaj spopadati: evropska recesija in lastni problemi. Neki evropski minister je dejal, da Evropa na tleh nekdanje Vzhodne Evrope potrebuje zgodbo uspeha, in mnogi, med njimi tudi jaz, mislijo, da ima Slovenija velike možnosti za to. Mi v Vidmu pa smo tudi prepričani, da taka uspešna zgodba znotraj uspešne Slovenije postane tudi Videm. To pa postavlja pred politike in vodstva podjetij velike zahteve, kajti sprejeti bo potrebno tudi nepopularne ukrepe, da bi sedanje neugodno stanje presegli."
TONE JAKŠE
Na slovenskem trgu je aku stimulator, vrhunski kitajski elektronski izdelek za akupunkturno terapijo. Avtomatično deluje na akupunkturne točke v ušesu ali na podplatu. Dosedanje izkušnje s preprosto napravo, ki je ni težko uporabljati, so odlične.
Naša uradna medicina o akupunkturi kot alternativni medicini dolgo ni hotela nič slišati. Še danes, ko jo priznava tudi svetovna zdravstvena organizacija, na razvitem Zahodu pa jo sistematično proučujejo in s pridom uporabljajo kot dopolnilno metodo zdravljenja, mnogi zdravniki prisegajo le na klasične metode zdravljenja, ne pa vsi. Posebno v naših zdraviliščih je alternativna medicina sprejeta kot normalno dopolnilo zdravljenja s kopelmi, kombinacije klasičnega in alternativnega načina zdravljenja pa se poslužuje vse več zdravnikov. Rezultati so odlični, čeprav smo Evropejci zaradi načina življenja in prehrane manj dojemljivi za akupunkturo od Kitajcev.
Pripomočki za akupunkturno terapijo so različni. Igla, ki se je zaradi bolečine marsikdo boji, ni več edina. Na 38. mednarodni razstavi inovacij Eureka v Bruslju leta 1989 je svetovno priznani kitajski strokovnjak Xiong Xiaowei predstavil vrhunsko serijo elektronskih izdelkov za elektroakupunkturo pod imenom magična igla. Izdelek so v Bruslju poimenovali kar izum 21. stoletja in ga nagradili s štirimi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo, avtorju pa je bilo podeljeno tudi priznanje Marconi, najvišje svetovno priznanje za inovacije na področju radiotehnike. Magično iglo že nekaj let uporablja pri svojem delu specialist fiziater, akupunkturolog dr. Lojze Medved iz Zdravilišča Atomske Toplice, in je z njim nadvse zadovoljen. Pa ne le on, temveč tudi vsi tisti, ki jim je naprava pomagala olajšati zdravstvene težave.
Pod imenom aku stimulator prihaja magična igla sedaj tudi v prosto prodajo na slovenskem trgu. Ekskluzivno zastopništvo v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem si je
pridobilo novomeško podjetje Vitalis, ki ga vodi Stanislava Žabkar. "Vitalis je precej usmerjen v iskanje in posredovanje pripomočkov s področja alternativne medicine. Začelo se je slučajno. Ob prvem obisku na Kitajskem sem iskala izdelke, ki bi bili zanimivi za naše tržišče in najzanimivejši se mi je zdel prav aku stimulator. Upam, da bo še letos priznan kot pomožni zdravilni pripomoček, saj imamo zanj žev tudi klinične teste naših zdravnikov." pravi Žabkarjeva.
Aku stimulator je namenjen odkrivanju in zdravljenju najrazličnejših bolezni in lajšanju bolečin. Naprava je malo večja od škatle cigaret, na voljo pa je v zahtevnejši izvedbi za odkrivanje in zdravljenje bolezni ter v
"laični" za zdravljenje. Ustvaija električne signale s spremenljivo frekvenco, ki se prek dveh elektrod prenašajo na akupunkturne točke v ušesu ali preko copat na takšne točke na stopalu. Deluje povsem avtomatično, zato poznavanje akupunkture ni potrebno in jo lahko uporabljamo sami. Mnogi jo imenujejo kar "žepni zdravnik".
Ko si namestimo ušesni elektrodi ali obujemo aku copate, aku stimulator povsem samostojno poišče tiste akupunkturne točke, ki so povezane s patofiziološkimi spremembami v telesu in jih tudi stimulira, kar občutimo kot dražljaj. Vse druge akupunkturne točke se na električne dražljaje ne odzivajo. S stimulacijo akupunkturnih točk aku stimulator zagotavlja takojšnje učinke pri lajšanju bolečin in tudi pri zdravljenju posameznih bolezni. Dr. Emil Lučev, novomeški specialist nevrolog in akupunkturolog, potrjuje dobre zdravilne učinke akupunkture pri glavobolu, zobobolu, menstrualnih težavah, vnetju žolčnika itd. Bolečine lahko popustijo že v nekaj minutah, zdravilni učinki pa se pokažejo po nekaj dneh redne uporabe aku stimulatoija. Aku stimulator je po izkušnjah učinkovit pri boleznih, povezanih s prebavo, pri boleznih dihalnih organov, pri nespečnosti, nervozi, visokem krvnem pritisku, pri revmatičnih obolenjih, pri išiasu, pri nezmožnosti zadrževanja vode, pri vnetjih in poškodbah sklepov, pri povečevanju energije človeka, pri hujšanju oziroma ohranjanju vitkosti itd., itd. Na temelju kliničnih opazovanj so ugotovili, da je učinkovitost zdravljenja z aku stimulatorjem 90-, učinkovitost lajšanja bolečin pa 92-odstotna. Stranski učinki niso bili opaženi. Z redno uporabo aku stimulatoija pa se tudi ves čas ohranja strežno telesno ravnovesje, ki preprečuje izbruh raznih bolezenskih stanj. Za tiste, ki jim alternativna medicina ni nekaj, čemur se je bolje izogniti, bo aku stimulator, ki ima za povrh dokaj sprejemljivo ceno, gotovo izziv za dopolnitev klasičnega medicinskega zdravljenja, za lajšanje bolečin in preprosto za znosnejše življenje.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
U) priloga dolenjskega lista 1 1
Slovensko društvo poslovodnih delavcev Manager je za leto 1992 podelilo tri enakovredne nagrade "Menedžer leta" posebej uspešnim slovenskim direktorjem. Dobil jo je tudi direktor novomeške tovarne zdravil Krka Miloš Kovačič, la slovi po smislu za posle, po hitrem odločanju in po skrbi za razvoj strokovnih in menedžerskih kadrov. V Krki je že 30 let, pred osmimi leti pa prišel na čelo tega uspešnega podjetja.
Krka je vse spremembe zadnjih let z razpadom jugoslovanskega in vzhodnoevropskega trga vred zaenkrat dobro zvozila. Podjetje z blizu 3.500 zaposlenimi je s preko 120 milijoni dolarji izvoza na leto eden največjih slovenskih izvoznikov. Samo lani je dala na trg 45 novih izdelkov, saj le tako lahko sledi hitremu razvoju te industrije. V Krki ima znanje veliko težo. Vzpostavljen je širok sistem internega izobraževanja, posebna skrb pa je posvečena razvoju strokovnjakov in menedžerjev. Taka ali še boljša naj bi bila Krka tudi v prihodnje. Pogovor o tem je tekel z mag. Milošem Kovačičem, Krkinim "generalnim”.
-	Ste eden od treh menedžerjev leta 1992. Kaj vam ta naziv pomeni?
'To je priznanje za tridesetletno delo, ki sem ga vsega posvetil Krki, v kateri sem bil vseskozi nek menedžer. Na začetku sem bil menedžer za področje izvoza, potem komercialni, pa eksport-import, marketing in sedaj že deveto leto generalni menedžer. Drugič je to priznanje za Krko. Jasno, da me je nagrada razveselila, posebno, ker je bila konkurenca močna."
-	V Krki ste trideset let. Če bo sprejet predlagani zakon o lastninjenju, boste dobili kar precej njenih delnic.
To bo priznanje za minulo delo. Nič še ni rečeno, da bo šlo za kak velik znesek. Jasno je, da bo treba kupiti nekaj delnic še iz lastnega žepa. Mislim, da bi morali imeti predvsem vodilni ljudje večje delničarske zneske, saj bi bili potem še bolj zainteresirani za boljše rezultate. Povsod po svetu lastniki zahtevajo, da njihovi menedžerji kupijo delnice, saj jih s tem osebno zainteresirajo za boljše rezultate. Poleg tega del plače, okrog 30 odstotkov, izplačujejo v obliki delnic. Večji dobiček ustvarijo, več so vredne delnice, ki jih imajo menedžerji vsak mesec več. Mislim, da je tudi pri nas tak cilj, vendar bo v začetku bolj težko, ker ljudje nimajo denarja, da bi kar tako kupovali delnice po normalni tržni vrednosti. Delničarstvo bi se bolj razvijalo, če bi del zaslužka izplačevali v obliki delnic. V enem najuspešnejših kalifornijskih farmacevtskih podjetij je vseh 4.000 zaposlenih delničarjev. Kdor delnic noče kupiti, ga niti ne zaposlijo. Vrealsocializmu smo si obetali, da se bomo kot samoupravljalci obnašali kot lastniki, pa ni šlo."
- Krka je bila dobra že takrat. Ste se vendarle čutili lastnike?
To je bila privrženost podjetju. Naše konkurenčne firme v večjih mestih, na primer
Pliva, Lek, takšne niso poznale. Čeprav smo bili slabo nagrajevani, Krkini ljudje iz menedžmenta nismo nikoli delali le 8 ur, ampak najmanj 12 ur in čez vikende. Krka je naš drugi dom."
-	V bistvu je imela Krka srečo z menedžerji tudi v časih, ko se o njih ni smelo govoriti?
"Mislim, da smo imeli dober izbor menedžmenta, vse pa se je začelo z Borisom Andrijaničem, ki je bil rojen menedžer. Bil je pravi vodja, hitro se je odločal, dobro je znal organizirati in stimulativno vplivati na okolico za delo. Okrog sebe je zbiral dobre menedžerje, za to je imel pač nos. Mislim, da je skrivnost Krkine hitre rasti in napredka v tem, da vodenje ni bilo razbito po tozdih in samoupravni birokraciji kot drugje."
-	Tudi vi zbirate okrog sebe dobre menedžerje?
"Da. Oblast v Krki sem zelo decentraliziral, menedžerji, ki delajo pod mojim vodstvom, imajo veliko samostojnosti pri odločanju, zahtevam pa čim boljše rezultate. To je prispevalo, da smo v zadnjih šestih letih naredili izjemen korak naprej: iz srednje uspešnega slovenskega podjetja smo prišli v sam vrh. V njem smo zadnja tri leta po dohodku, po izvozu, po devizni bilanci, po razvoju. So pa tudi težave. Zadnje dve leti smo 'spremljali' 150 mlajših ljudi, ki so prišli v Krko. Vsi so izobraženi, strokovnjaki na svojih področjih, govorijo po štiri, pet jezikov, a menedžerjev bo od teh manj kot desetina. Ali nimajo za to žilice ali pa niso pripravljeni za posel toliko žrtvovati, kot je pravemu menedžerju treba."
-	V vrh najboljših podjetij ste se prebili v drugačnih časih, v razmerah 22-milijon-skega domačega trga, ki je bilo manj kruto
od tujih. Kako Krka ostaja uspešna?
"Krka je bilo vedno maksimalno usmerjena v izvoz, kar nas rešuje tudi v zdajšnjih razmerah. V začetku smo bili uspešnejši v državah v razvoju. Ta izvoz je država v določenem obdobju tudi močno stimulirala in takrat je bila Krka izredno aktivna v Afriki in Aziji. Aktivni pa smo bili tudi v Vzhodni Evropi, čeprav ta izvoz devizno ni bil zanimiv. Z izvozom v države bivšega SEV smo zaslužili toliko, da smo zgradili celo Ločno in še marsikaj za dobro naših delavcev, Novega mesta in Dolenjske. Se sedaj smo na teh trgih tako močni, da z njimi računamo kot z nadomestilom za izgubljene trge nekdanje Jugoslavije. Na Zahodu je finalne izdelke težko prodajati, v poštev pa pridejo kakovostne surovine. Krka jih dela, zato je prisotna tudi na ameriškem, japonskem, zahodnoevropskem trgu."
-	V Vzhodno Evropo prihajajo tudi firme iz razvitega sveta, ki lahko ponudijo denar, kredite. Vi tega ne morete. Se vam to pozna?
"Ja, res je, konkurentni lahko ponudijo razne finančne aranžmaje. To je naša šibka točka, zato pa iščemo druge poti, ki zahodnjakov ne zanimajo, na primer možnosti blagovne izmenjave. V novih državah nekdanjega SEV poiščemo kakovostne proizvode (aluminij, goveje kože, naftne derivate, žveplo, premog itd.), ki jih plačujemo z zdravili, vitamini, kozmetiko, veterino in otroško hrano, našim novim programom mlečnih izdelkov, narejenim v sodelovanju z ABC Pomurko. Zaradi tega pa je treba imeti več ljudi, ki poznajo tržišča in cene, ki se znajo hitro odločati, ki so zelo mobilni, ki veliko potujejo."
-	Sami pravite, da je avion vaš dom...
"Ljudi, ki bi prosili, da bi še kam šli, v
Krki ni veliko. Treba jih je motivirati in stimulirati. Menedžer ne more več sedeti
naše korenine

Večerna zarja že barva nebo nad Golob-injkom in Mirna Peč je tiha m mirna, prava podoba svojega imena, vsaj njegovega prvega dela. Le na sredi trga trije fantje preko Hlice obešajo ogromen transparent, na katerem krajevna skupnost oznanja, da se 6. novembra pričenja v tem kraju gradnja kanalizacije in čistilne naprave. Velik dogodek je to za Mimo Peč, prestop v novo ero razmišljanja in delovanja: spreobrnitev človeka iz onesnaževalca v človeka očiščevalca. Kratka je bila doba, komaj nekaj desetletij dolga, ko sc je iztrgal iz zamozadostnosti in sožitja z naravo, prestopil mejo in pričel proizvajati in trošiti prekomerno, v škodo narave in samega sebe. In za vsak njegov prehitri korak k napredku je morala narava plačevati hud davek.
Fantje, ki obešajo transparent, se tega veijetno niti prav ne zavedajo. Mladi so še, rojeni v tej potrošniški družbi in le slutijo lahko, da je včasih bilo drugače. A slab lučaj od kraja, kjer imajo prislonjeno lestev, stoji hišica, v kateri živi ženička, ki je videla iti mimo kar nekaj rodov in imela priložnost spoznati, kaj so počeli z zemljo, ki so jo podedovali od svojih prednikov. Tiho in mimo preživlja zdaj Slakova Francka starost v tej hišici. Triindevetdeset jih je dopolnila poleti in verjetno je najstarejša prebivalka kraja. Sama skrbi zase, sama si skuha in opravi najnujnejše opravke v hiši in zunaj nje, le pri večjih opravilih, ko ic treba napraviti in nasekati drva ali kaj podobnega, ji priskočijo na pomoč sorodniki in sosedje.
V Franckini izbi je prijetno toplo. Ogenj plapola v štedilniku in električna svetilka z rumeno svetlobo zariše mehak krog na stene, ko gospodinja zastre okenca in sede za mizo, obloženo s časopisi. Tudi Dolenjec Je med njimi. "Se vedno rada berem," pravi Francka, "a zadnje čase bolj slabo vidim. Naslove in kar je napisano z velikimi črkami, še preberem, drugo pa gre bolj s težavo." Pa zato še ne misli odpovedati časopisa, ki je že dolga leta reden gost pri hiši. "Pregledam ga, potem ga dam na še sorodnikom, da ga preberejo," pripoveduje, medtem ko ji časopisni papir šelesti med koščenimi rokami, katerim se vidi, da jih je vse življenje negovalo le delo.
Kako lepo se s temi rokami sklada napis na stenskem prtu poleg štedilnika: “Delo pridnih rok blagoslovi bog!"
Ali pa je imelo delo Franckinih rok res blagoslov? No, v teh devetdesetih letih življenja si res ni prigarala bogastva, prislužila pa si je polovičko te hišice. Presenečen sem, ko nič ne jadikuje za dobrimi starimi časi, ampak pravi: "Mladi ne vedo, koliko revščine je bilo včasih, koliko lakote in bolezni. Jaz, ki sem vse to videla, pravim, da še nikoli ni bilo ljudem tako lepo, kot je sedaj, da imamo toliko hrane in denarja za preživetje. Če bi le bil še mir, pa bo vse dobro."
Francka se je rodila na Golobinjku, hribu nad Mimo Pečjo. Čisto na koncu prejšnjega stoletja je bilo to. Kako oddaljeni se nam zdijo tisti časi, saj je tačas samo v naših krajih propadlo in se rodilo kar nekaj državnih tvorb. Ko se je Francka rodila, je bila tu še stara Avstrija. Deset otrok je bilo pri hiši in na začetku pravzaprav ni bilo tako hudo, saj je dajalo posestvo z vinogradi kruha za vse. A se je kmalu hudo obrnilo. Oče Janez je bil dober po srcu, imel je veliko prijateljev m znancev. Prav to pa ga je drago stalo. Sel je, dobričina, za pričo, ko so se znanci zadolževali. Posojilniške družbe so dajale kmetom posojila, a pogoji so bili taki, da so z leti potegnili v propad lepe in močne grunte. In ko so šli grunti na boben in izkupiček ni zadostoval za poravnavo dolgov, so se upniki lotili še porokov. In nekaj takih tragedij je potegnilo na dno tudi Slakovo posestvo na Golobinjku. Družina z desetimi otroki se je znašla brez strehe. Le dobrim sorodnikom se imajo zahvaliti, da so bili rešeni beraške palice. Čim so toliko odrasli, da so si lahko
sami pomagali, pa so se otroci raztepli po svetu drug za drugim. S petnajstimi je odšla tudi Francka. Prva njena služba je bila v mimopeškem farovžu, kamor je šla za deklo. Medtem se je razsplamtela tudi prva svetovna vojna, ki je vzela najstarejšega Franckinega brata Janeza. Obležal je na soški fronti.
Polovico hiše, v kateri stanuje, si je Francka prislužila z desetletnim delom v mimopeškem Konzumu, kjer je bila prodajalka in šivilja. Ko je po desetih letih službovanja odhajala, so ji ponudili hišo ali denar. Odločila se je za hišo in še danes ji ni žal. "Denar hitro skopni, hiša pa ostane," modruje Francka, ki so jo je življenje naučilo marsikaj. Iz Mirne Peči se je potem za nekaj desetletij preselila na Rako, kjer je bila pri župniku za gospodinjo. To ni bilo lahko delo, saj je bilo treba skrbeti za gospodinjstvo, za kmetijo in vinograde. Vse to je Francka zmagovala z lastnimi rokami. Med drugo svetovno vojno, ko so Nemci župnika izgnali v Slavonijo, večino faranov pa v Nemčijo, je Francka zbežala domov, a se je po vojni spet vrnila v staro službo, kjer je ostala, dokler stari župnik ni umrl. Takrat se je upokojila tudi ona in se naselila v svoji hišici. Tistih povojnih časov se Francka nerada spominja. Marsikatero grenko preizkušnjo je morala prestati, marsikatero krivico pretrpeti. Delati pa težko bolj kot kdajkoli prej. A je vse minilo. Časi so se spremenili in zdaj, ko je že krepko presegla devetdeset let, Francka pravi, da ji tako lepo ni bilo še nikoli. Če bo le mir in če ji bo zdravje služilo. Za čisto okolje naj pa skrbijo tisti, ki ga onesnažujejo. Francka ga s svojim skromnim življenjem ni nikoli.
TONE JAKŠE
doma. S faksi in telefoni se ne da nič narediti, ljudi je treba srečevati. Samo osebni kontakti zagotavljajo uspešen biznis."
-	Pravzaprav vi odpirate vrata slovenski državi v svet in ne obratno?
"Ne moremo čakati. Nobena vlada nam ni nikoli kaj dosti pomagala v biznisu. Sedaj še nobenih izvoznih stimulacij ni, pri čemer niti ne govorim o tečaju. Imeti bi morali vzvode, ki nas bodo stimulirali k izvozu. Ne zavedajo se, da bo zelo težko priti nazaj na zunanje trge, če izvoz pade. Druga zadeva so državni aranžmaji. Lažje je delati, če so okviri gospodarskega sodelovanja s posameznimi državami dogovorjeni na vladni ravni. Tako odprtih vrat za nas je še bolj malo."
-	Kako je s slovensko konkurenco, doma in na teh novih trgih?
"Na tem malem slovenskem prostoru delujeta dva zelo močna, uspešna in agresivna farmacevtska proizvajalca. Ta konkurenca verjetno prispeva k boljšim rezultatom, čeprav bi bilo mogoče bolje, da bi sodelovali, saj bi porabili manj denarja za razvoj, marketing ipd. Mislim, da bo privatizacija pripeljala do tega, da bo tudi branžno sodelovanje v Sloveniji uspešno. Premajhna država smo, da bi bili med sabo vsi skregani. V farmacevtski industriji po svetu so nekdanji največji konkurenti povezani med sabo, ker jih je finančni račun prisilil v to. Zakaj bi metali stran denar za enake programe? Danes govorimo o komar-ketingu, o skupnih nastopih na trgu, o kopromociji, kar je pri nas še neznanka."
• Od lastninjenja očitno ogromno pričakujete?
"Pričakujemo večji angažma pri nas, večji dodatni kapital, večje povezovanje s partnerji. Ne nazadnje bomo potem lahko pritisnili na poslance v parlamentu, naj sc resneje pogovarjajo, ker se bodo za naš denar. Zdaj mislijo, da se za ne vem čigavega."
-	Krka je z lastninjenjem pravzaprav že začela. Imate tri samostojne družbe, od katerih je ena večinsko že prodana tujcem. Ali to drobljenje Krke ne bo oslabilo?
"Ne gre za drobljenje. Vse je še zmeraj v Krkini lasti, le vodenje je decentralizirano. To je na Zahodu normalen proces. Ne more
Mag. Miloš Kovačič
biti na enem računu zmešano vse od turizma do steklarne, veterine, kemije in kozmetike. Morali bomo iti še dlje, da bodo Šmarješke Toplice svoje podjetje, prav tako Dolenjske Toplice itd. Neomejene solidarnostne odgovornosti ne more biti več. Če je naša komerciala naredila super posel v Rusiji, so imeli naslednji mesec vsi v Krki boljšo plačo, tudi natakar na Otočcu in maser v Strunjanu, ki s tem nista imela čisto nič. Tako ne more biti. Vsakemu naj gre tako, kakor dela. Kar se tiče prodaje, mislim, da je bila prodaja večinskega deleža steklarne nemškemu partnerju ena najuspešnejših ekonomskih potez.
S tem smo dobili svež kapital, ki ga bomo vložili v farmacevtsko-kemijske programe, ki so veliko bolj profitabilni in hitreje obračajo denar. Petinski delež nam še vedno zagotavlja toliko prisotnosti, da ne bomo imeli manjšega profita. Partner zagotavlja tehnološki razvoj, povečanje kapacitet, ekologijo, delo, še boljše plače, evropski trg. Za Slovenijo so zanimivi takšni partnerji, ne pa tujci, ki bi radi izkoristili naše tržišče za povečanje svoje prodaje."
-	Imate tudi z drugimi družbami in Krko takšne načrte?
Tudi na drugih področjih se bomo pripravljeni pogovaijati o sovlaganju tujcev, vendar moramo najprej videti zakonske pogoje in to, kje je tuj kapital potreben. Tujcem ne bomo šli prodajat Ljutomera, saj ta vitaminska tovarna dela zelo donosno. Tudi Kozmetike veijetno ne bomo prodajali, ker je majhna in bogata. V kemiji, ki veliko stane in potrebuje ogromne vložke, pa bi se bili pripravljeni pogovarjati s tujimi partnerji na podoben način kot v Izolacijah. Tudi v turizmu bi bil zanimiv kakšen partner, ki bi bil pripravljen pomagati razvijati naš zdraviliški turizem, saj sam nima in ne bo imel dovolj akumulacije, da bi to lahko še uspešneje počel sam.”
-	Ob proglasitvi za menedžerja leta vam je javno čestitala Demokratska stranka. Zdaj se ve, da ste strankarsko opredeljeni. Vam to ne bi utegnilo oslabiti neodvisnega menedžerskega položaja?
Te nevarnosti ne vidim. Posebej nisem angažiran, sem se pa vpisal v stranko. Zdelo sc mi je prav, da se opredelim, v vsej tej druščini pa mi je bila Demokratska stranka' najbolj simpatična. Po sporazumu z vodstvom stranke sem sc tudi odločil kandidirati za svetnika v državnem svetu za dolenjsko regijo, na katero sem tesno vezan 30 let. Mislim, da je to v redu. Tudi moji kolegi po svetu so podobno dodatno angažirani, čebom izbran, pa bo treba malo izpreči predvsem s potovanji. Tega je bilo sedaj preveč, a bilo je tako obdobje, da je bilo treba po razpadu jugoslovanskega trga vse na novo organizirati."
• Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je nedavno dejal, da vasje spoznal v Moskvi, kjer je bil očaran od vašega suverenega obvladovanja poslovnežev in ministrov in šušljalo se je o vaši diplomatski karieri. Vam je predlog dal misliti?
"Diplomacija vsekakor je izziv, vendar se za to nisem odločil. Po 30 letih Krke ni tako enostavno pustiti. Zdelo se mi je najbolje, da do penzije, ki tudi ni več tako daleč, ostanem, kar sem in tu še kaj naredim."
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
1 2 priloga dolenjskega lista
NAGRADA V ŠENTJERNEJ IN ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 43. nagradne križanke izbral ALOJZA KRANJČIČA iz Hmeljčiča in FRANCA PENCO iz Dol. Mokrega Polja. Kranjčiču je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Penca pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 23.novcmbra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 45! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore.
REŠITEV 43. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 43. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: NOGOMET, IG, PRDULJICA, LAVRA, NIL, ANO, BANKA STUDIO D, AN, KAL, ORAN, SARI, ORNAMENT, TRIREMA, CIVIL, ROBOT, FRITEZA, IME, ALKAJ, RAK, GAZ, TRO-LA, AMA.
prgišče misli
Umetnost ne more biti, ne da bi bila drušbi
nevarr,a-	T. KERMAUNER
Najstarejši starec in najmlajši mladec s smrtjo neako mah izgubila; zakaj samo pričujoči trenutek je, ki jima uide, ker pač samo njega v resnici imata, a česar kdo nima, tega ne more izgubiti
M. AVRELIJ
Boljša je modra gibkost kot negibna modrost.
SOLON
Celo najboljši človek vedno nekaj skriva pred drugim in zmaolčuje.
F.M. DOSTOJEVSKI
nagradna križanka	41													5
mmnw^ ■ & J k	4 - BK j Bi	iPSpHPF. j jfl				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	AKT JUG. VLADE O PREPOVEDI KPJ LETA 1920	ZBORNICA	SKELET	PIHANJE VETRA	AVTOR: JOŽE UDIR	IME TREH PERGAM-SKIH VLADARJEV	OBDOBJE NOVE VERE	HERETIK	REKA V ITALIJI (FIRENCE)
				VRSTA VOJAŠKE UTRDBE					PO MAČE ŽENSKO IME				
				DEL TELESA RIMSKA ENA					MERSKA ENOTA ZA MAJHNE TLAKE GLAS				
							b 9 K						«=n
				DEL OBRAZA NAJDALJiA TEKAŠKA DtSCIPUNA				RUOARSKO MESTO V SREDNJI BOSNI MALIK					V
				0									PRESTOLNICA TURČIJE
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	ŽENSKA, KI LOVI	STRUP	IND. PISATELJ (MOLK RADŽ) HRIB PRI BEOGRADU						SETEV POSUŠENA KOKOSO-VI NA				
NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA						JOKANJE NASLOV S. AFR PLEMENSKIH POGLAVAR.				EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH EVROPSKIH VELETOKOV			
DIVJA RACA					SUKANEC					SRKLJAJ LATINSKO ZRAK			
PODBOJ								IND. MESTO OB GANGESU BENO ZUPANČIČ					
KLEJASTA SNOV							LATINSKI MOLITVENIK KATOL. DUHOVNIKOV						
GLASILO ITALIJANSKE SOCIALISTI- ČNE PARTUE							SPORAZUM O NAMERAVANI SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE						
zdravnik razlaga	4
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda:
Hoja pa nas opremi s kondicijo, ne da bi tvegali poškodbe. Kajti poškodbe pri hoji so redkost, niso pa neznane. Pri hoji je ena noga ves čas v opori na tleh, včasih sta celo obe. Zato še zdaleč ni tako nevarna za padce kot tek, pri katerem je človek v določenem trenutku ves v zraku. Redna vadba lahko starejšim celo pomaga, da se zavarujejo pred poškodbami. Zivčno-mišične starostne spremembe namreč slabšajo občutek za ravnotežje in s tem zvečajo tveganje padcev in poškodb. Redna hoja pa izboljšuje ravnotežje in tako starejše ščiti pred padci.
Telesne spremembe ki spremljajo staranje, lahko človeka potrejo. Pešajo mišice in kosti, da sklepi otrdijo, že ob najmanjšem naporu se starejši močno upehajo. Možno je, da so mnoge od teh sprememb posledica nedejavnosti, v katero starejši radi zabredejo. Vendar pa tisti, ki redno vadijo, dajejo videz in se počutijo mnogo mlajše, kot sicer so! Redna aerobna vadba (hoja!) tudi zavre usihanje vzdržljivosti starejših, pomaga krepiti kosti in ščiti pred značilno zgrbljeno držo, ki je povezana s starostjo. Raziskave so tudi potrdile, da zmerna aktivnost zmanjšuje smrtnost. Redna hoja pa ne doda le nekaj let življenja, ampak stori več.
Duševne dobrobiti
Gibalna zmogljivost in aktivno zdravje nista edino plačilo za razumno odločitev, da
boste začeli s hojo in ji ostali zvesti vse življenje. Hoja izboljšuje tudi duševno zdravje: človeku vliva moči, sprošča napetost in stiske, odganja potrtost, zaskrbljenost in lajša spanec. Veliko ljudi se pritožuje nad kronično utrujenostjo, ki je ne povzroča bolezen. Podnevi namreč prenašajo vsakdanje nesmisle, ponoči pa sc premetavajo po postelji in sc naslednje jutro zbudijo omotični in izčrpani. Pokazalo se je, da hoja ne povečuje le vzdržljivosti, ampak tudi odločnost. Izboljša celo koncentracijo in poveča zmožnost za duševno delo. Z vadbo sc namreč izboljša krvni obtok in ta prinaša možganom več kisika. Med hojo in po njej postane živahnejša tudi presnova. Poleg tega se sproščajo v kri razne kemikalije, med njimi adrenalin, ki povečuje budnost oziroma vznemirjenost.
Hoja pripomore k daljšemu in trdnejšemu spancu in s tem poskrbi za kopičenje podnevi potrošne energije. Zato mnogi živahno hodijo prav zgodaj zvečer. Nasprotno pa počasen sprehod človeka sprosti in mu prevetri utrujeno duševnost ter mu tako pomaga zaspati. Hoja spelje misli stran od vsakodnevnih stisk, človeku vlije samozaupanje in zmožnost za soočanje s težavami. S hojo prebudimo občutke ugodja, miru in dobrega počutja. Pomaga ublažiti bolečine, kajti telo pri dejavnosti proizvaja naravna pomirjevala. Hoja človeka, ki trpi za depresivnostjo, zmoti pri njegovem premlevanju lastne nesrečnosti.
zanimivosti iz sveta
Manj strupa
Vsako leto nastane pri delovanju jedrskih elektrarn po vsem svetu okrog 9 tisoč ton visoko radioaktivnih odpadkov. Drobec v tej ogromni količini prispeva tudi naša nuklearka v Krškem, ki ima seveda z nevarnimi odpadki enako velike težave kot drugi. Nikjer v svetu niso problema zaenkrat rešili na zadovoljiv način. Količine visoko strupenih odpadkov so preprosto prevelike.
Ž univerze A&M v Teksasu in iz Nacionalnega laboratorija Sandia v Novi Mehiki prihajajo v tem pogledu zelo dobre novice. Tamkajšnje skupine raziskovalcev sporočajo, da so odkrili način, kako količino nevarnih visoko radioaktivnih odpadkov zmanjšati za tisočkrat(!). K odkritju jih je vodil preprost premislek: v strupenih odpadkih je nevarnih snovi dejansko malo, treba jih je le izločiti od ostalih neškodljivih, podobno, kot je morje slano, a je soli v njem v primerjavi z ostalimi snovmi le malo. Izdelali so kompozit iz silicija, titana in kisika, ki pritegne radioaktivni cezij iz jedrskih odpadkov. Po nekajkratni obdelavi radioaktivnih odpadkov s to snovjo izločijo ves cezij. Podobno izločijo še stroncij in druge radioaktivne elemente iz odpadkov. Na koncu ostane od tone samo kilogram strupa. Za toliko manjše odpadke bo lažje poskrbeti, da bodo varno spravljeni za naslednja tisočletja.
Proti ponarejanju
Barvni kopirni stroji so dandanes že tako tehnično izpopolnjeni, da je z njimi mogoče zvesto preslikati tudi barvno najzahtevnejše stvari, tako ni nobenih težav za ponarejevalce denarja, ki si z njimi pomagajo pri svojem nečednem poslu in veselo tiskajo ponarejen denar. Bankirji so seveda na to nevarnost opozarjali od samega začetka, vendar niso mogli zavreti tehnološkega razvoja kopirnih strojev. A ker je zadeva prišla že tako daleč, da nova tehnologija resno ogroža varnost nacionalnih valut, so sc zganili tudi strokovnjaki za kopimc stroje. Sklenili so, da bodo onemogočili zlorabo izvrstnih elektronskih naprav za ponarejanje denarja.
Novi barvni kopirni stroji, ki zdaj prihajajo na trg, imajo vgrajene varnostne prepreke zoper ponarejanje. V Canonovih kopirnih strojih je, denimo, vgrajen poseben čip, ki prepozna večino svetovnih valut. Cc kdo poskuša kopirati katero od njih, naprava namerno skazi kopijo tako, da ni uporabna za goljufijo. Poleg tega je v napravah vgrajen še poseben sistem označevanje kopij. Vsaka kopija je ne glede na to, kaj je na nji, tajno označena z nevidno oznako, ki jo kriminalisti lahko preberejo in iz nje je razvidno, na katerem kopirnem stroju je bila narejena. Potem je seveda treba še najti lastnika kopitnega stroja in zlorab je konce. Za varstvo našega tolarja zaenkrat še ni poskrbljeno na ta način, ima pa naš denar dovolj
drugih varnostnih elementov, da ne bo zanimiv za ponarejevalce.
Preveč jih pojedo
Atlantska tuna ne spada samo med največje prave ribe na svetu, velja tudi za eno najbolj slastnih rib, vsaj za Japonec to drži kot pribito. Tunino pripravljajo na različne načine, še najraje pa jo jedo v surovem stanju, pripravljeno na način sašimi in suši, se pravi začinjeno in narezano na tanke lističe. Vsako leto izgine v japonskih želodcih kakih 20 tisoč ton tunine, kar je zares veličastna številka. Japonci pospravijo kar polovico svetovnega ulova tune.
Posledice so že opazne. Kot zatrjujejo strokovnjaki posebnega združenja za ohranitev atlantske tune, sc je število odraslih rib v zahodnem Atlantiku, kjer lovijo tako japonski kot ameriški in kanadski ribiči, v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za 90 odstotkov. Že lani so zato predlagali omejitev ulova te ribe za najmanj 10 odstotkov. Japonci in Američani se s tem strinjajo, Kanadčani pa opozarjajo, da je to premalo, če naj ohranimo atlantsko tuno v zadostnih količinah.
"Če lov ne bo bolj omejen,'' pravi Carl Saflna, direktor kanadskega združenja Audubon, "bomo zahtevali začasno prepoved mednarodnega lova na tuno v Atlantiku. Kar sc zdaj dogaja, je podobno lovu na zadnje bizone. Ne dopuščamo, da bi mlade živali odrasle in sc razplodile."
Starodavne slike
Lani so bili francoski potapljači, ki so raziskovali jamo v obalnem skalovju rta Morgiou blizu Marseilla, krepko presenečeni. Na stenah jame, do katere se da priti le pod vodo, in to po izredno težkem dostopu, so odkrili preproste slikarije in gravure. Seveda so sc za odkritje začeli zanimati tudi strokovnjaki za prazgodovino, saj je vse kazalo, da gre za slikarije iz kamene dobe.
Letos so strokovnjaki opravili natančna mcijcnja starosti slik s pomočjo radioaktivnega ogljika. Presenečenje je bilo še večje, saj sc je izkazalo, da so slikarije iz te skoraj nedostopne jame starejše celo od slavnih kamenodobnih jamskih slik iz Lascuaxa. Najstarejše med njimi so nastale pred več kot 15 tisoč leti.
Zgodovinarji menijo, da je jama, katere vhod je bil tiste čase nad morsko gladino in tako dostopen, služila za kultne obrede. V ta namen so nastale tudi slikarije in bili vrezani liki živali. To so prve kamenodobne upodobitve morskih živali. Med njimi je posebno pozornost zbudil lik velike njorke. Pingvinu podobna ptica je živela v Sredozemlju med ledeno dobo, nato pa sc je naselila v severnejših moljih. Danes je izumrla, iztrebili pa so jo kitolovci v 19. stoletju.

Krzneni dodatki
Hit letošnje modne sezone jesen-zima je tudi krzno. Katera poskuša vsaj malo slediti modnim smernicam, sc mu ne bo mogla izogniti. Pri tem ni treba takoj pomisliti na dolge plašče iz prekrasega krzna raznih živalic. Modi je vseeno, ali je krzno pravo ali umetno, glavno je, da je mehko, toplo in da lepo. Prav tako ne zahteva, da ste odete v krzno od glave do pet. Dovolj bo že prijazna krznena kapa, ki je letos ukrojena s ščitnikom, ali nova krznena obroba na rokavih starega plašča ali krznen ovratnik. Vrača se tudi "muf, včasih nepogrešljiv kos garderobe uglednih dam. Koliko se bo "prijel", je vprašanje, saj se naše dame redko sprehajajo po svetu praznih rok. Vsekakor pa boste z njim ujele marsikakšen pogled, posebno če bo "muf ukrojen iz tigrastega krzna in pritijcn na udoben širok šal iz istega materiala.
A
£0
Vodovodne pipe
Čiščenje vodovodnih pip nam nemalokrat povzroča precej težav. Pri čiščenju nerodno oblikovanih pip in težko dosegljivih mest na koritu si pomagajte s ščetko za pomivanje posode, ki je pritrjena na zavit ročaj. Vodnega kamna sc lotite s staro zobno ščetko, na katero ste dali malo kremastega čistila. Lahko pa sc odločite tudi za ekološko manj oporečno odstranjevanje vodnega kamna na vodovodni pipi. Lahko ga zdrgnete s kisom ali s pol limone. Polovico limone položite na madež ter jo pritisnete in obračate sem in tja. Debelih oblog kotlovca pri izhodu iz pipe pa sc znebite tako, da majhno plastično vrečko napolnite z razredčenim mehčalcem vode in jo privežete na pipo. Tam jo pustite približno dve uri. Po potrebi postopek ponovite.
Piščančje prsi s sirom
Potrebujemo 400 g kisle smetane, 200 g šampinjonov, 20 g margarine ali masla, sol, poper, 500 g belega piščančjega mesa brez kosti, maščobo za pekač, 150 g nastrganega cmcn-talca. Pečico segrejemo na 250 stopinj. V kozico nalijemo kislo smetano, kuhamo toliko časa, da povre in se zgosti. V drugi kozici segrejemo maslo ali margarino. Na maščobo damo narezane sveže gobe. Pražimo toliko časa, da povre tekočina, ki jo izpustijo gobe, solimo in popopramo. Piščančje prša natremo s soljo in poprom. Popečemo jih v ponvi, da svetlo zarumenijo z obeh strani. Zložimo jih v namaščeno, ncprc-gomo posodo. Potresemo jih z gobami. V kislo smetano zamešamo dve tretjini nastrganega sira, prelijemo čez piščančje meso in gobe. Potresemo s preostalim sirom. Pečemo v pečici 10 - 15 minut, da sc na vrhu zapeče rjava skorjica. Ponudimo z zeleno solato.
^ 'Jf	Poskrbimo
Wl	za vrtnice!
Ker se bližajo mrzli časi, je prav, da zdaj poskrbimo tudi za naše okrasne rastline na prostem. Tem rastlinam so nevarne predvsem mrzle zime brez snega. V takih zimah trpe predvsem zimzelene rastline ter gomoljnicc in čebulnice, ki ostanejo čez zimo zunaj, še zlasti pa vrtnice. Ravno te moramo še posebej zaščititi. Najbolje je, če tla prekrijemo s preperelim hlevskim gnojem ali suho šoto, za silo pa je dobro tudi listje. Na to zastirko pride še odeja iz smrečja. Vrtnice predtem še osipljemo s kompostno zemljo in to približno 10 cm žlahtnega dela. Previsoke vrtnice jeseni le mata prikrajšamo, nikakor pa jih ne smemo obrezati pregloboko, ker bi ob morebitni veliki pozebi spomladi od njih ne ostalo nič.
Čas za pripravo
Mokri in temačni oktobrski dnevi so nas bolj kot vsak druga opozorila o vami vožnji morali spomniti na to, da je poletne lagodnosti konce. Prilagoditi sc moramo novim razmeram na cestišču. Mrak in megla terjata od nas, da so vsa svetila in svetlobna telesa na vozilu brazhibna, terjata pa od nas tudi njihovo pravilno uporabo, saj moramo paziti, da bodo vsa posebna svetila, na primer dodatne meglenke, prižgane le takrat, ko jih zares rabimo. Da sc moramo še enkrat prepričati, če imamo s sabo vse potrebne rezervne žarnice, pač ni potrebno posebej opozarjati. Prvi mraz in vlaga sta nas opozorila tudi na to, da je zdaj čas za obisk pri avtolelektrikarju, snežne kape na vrhovih gora pa na to, da je čas pobrskati za zimskimi gumami in snežnimi verigami.
priloga dolenjskega lista

BESEDA VINOPIVCEM - Čas okrog martinovega je in iz mošta se je naredilo vino, ki ga ljudje v tem delu naše domovine zelo cenijo. A z vinom je treba znati, zato ne bo odveč ponoviti staro vinsko modrost, ki jo je zapisal dr. Josip Vošnjak v knjigi Umno kletarstvo, ki je izšla v Celovcu leta 1873. "Vino je božji dar. Kdor ga o pravem času, v pravi smeri vžije, čutil se bo po njem krepkejšega, veselejšega. Alkohol ima posebno moč do čutnic in možganov; po njem postane domišljija živahnejša, pamet bistrejša, volja jakejša. Če je človek spehan in truden, po vinu na novo oživi in okrepčan je za trud in delo. Vse to pa le, dokler se vino zmerno zavžije. Le tedaj je vino krepčalo za mlade in stare, je zdravilo za slabe in bolehne. Strup pa je za človeka, kdor ga nezmerno v sebe vliva, da omoten od lakohola - pijan - zgubi svojo zavest, zgubi, če se vda strašni slabosti pijančevanja, svoje duševne in telesno zdravje in navadno žalosten konec stori." (Pripravila: kustodinja Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj)
Gnus življenja, dobrotljivost smrti - Sitost življenja javlja se v vseh stanovih, zato ne boje se cvetoči fantje vojske! Ko se je bližala nalezljiva bolezen proti mestu, niso se ljudje kar nič tresli, govore, če umrjemo bo saj trpljenja konec. Iz ust meščanov, ki veljajo za veseljake, slišijo se dostikrat besede, da jih nič več ne veseli, na življenje da jih nobena reč več ne veže. Tudi otroci in žena smatrajo se sploh za nesrečo in naj hujo nadlego. Bogatini, ki imajo vsega dosti, razodevajo na isti način gnjus življenja in dobrotljivost smrti. In kaj še le ubogi uradniki! Ko bi se mogli osvoboditi strašne birokratske butare, prestopili bi gotovo precej k izlamu in noben usmiljen človek ne bi jim mogel tega zameriti.
Bahačev kar mrgoli - Bahačev vsake baže, "kjunštovih ljudi, modrijanov, ki zaničljivo presojajo vse kar dela sosed in le sebi pripisujejo pravi razum, tudi po Dolenjskem vse mrgoli. Naj smešneje je, kedar se snidejo taki možje med sabo in začno eden druzega pikati in se iz domišljene modrosti norce delati. Včasih se uname tudi tak grd prepir, kakor da se koljejo hrovaški prešiči. Ti kjunštovi kmetje so večidel lenuhi in postopači in glede praktičnosti in prave pameti naj veči bedaki v vasi, v nravnosti pa naj zadnji.
v A 2Q6%BA
%
9
Z razbeljenega tlaka stopim v knjigarno na konec vrste čakajočih. Po šolske knjige sem prišla za svoji vnukinji. Komaj se je šola končala, je že spet pred vrati. Ah, šola, ta naša večna nadloga in blagoslov!
Po polžje gre naprej. Zagledam svojo dobro znanko, zgovorno in vedro. Skočim k njej, spet sem na repu, ampak dober pogovor je kot zdravilo. Stakneva glavi in pritajeno gostoliva, obe babici, iz srca v srce. Čakanje postane uživanje blaženega brezdelja. Pogovor steče in že se moja sogovornica prestavi daleč nazaj, ko se je na Bloški planoti še držala mame za krilo.
"Ob pripravah na šolo me spomin kar zanese domov. Med vojno je nismo imeli, vseeno sem se hitro toliko priučila, da me je mama, vdova po vojni, poslala k svoji sestri v Ljubljano. Punca je odprte glave, pomaga naj ji v šolo in do bojšega kmha, si je mislila. In teta, tudi vdova, me je vpisala v gimnazijo. Pri sprejemnem izpitu sem imela več sreče kot pameti. Pri naštevanju glavnih mest Jugoslavije sem dodala še Grosuplje. Komisija se je spogledala, skomignila z rameni, in če bi me takrat vprašali, kje leži ta kraj, bi tudi jaz skomignila. 0 stavčnih členih, ki so jih hoteli zvedeti od mene, nisem imela pojma. Spet so se spogledali, se nekaj pomenili in eden me je vprašal, če bi rada hodila v gimnazijo. 'Oooo, pa še kakuuu!’ sem zapela po bloško in jokala kot dež. Po tisti ceremoniji me je glavni poklical predse in mi dopovedoval da ne znam dovolj, a me bodo vseeno sprejeli le učiti se bom morala veliko več kot drugi.
Darja:
Bom zdržala in uspela? Strahoma sem ga gledala."
Rep se krajša, že imava v dosegu celo kopo knjig iz vsemogočih založb. Ampak midve bereva naprej iz knjige spominov.
"Prave težave so se začele v razredu, med gosposkimi sošolci," nadaljuje znanka. "Oponašali so mojo govorico; nisem zamerila. Ko pa me je profesorica zemljepisa zmerjala s kmečko butaro in mi očitala če mislim, da sem na gmajni pri kravah, na koncu pa me še nagnala v kot, ker sem na vprašanje odgovorila v svojem narečju, sem začutila neodpustljivo krivico. Najraje bi pri priči odšla domov k mami. Tudi telovadba se mi je priskutila. Prve ure nisem imela predpisanih črnih klotastih hlačk Učiteljica me ni pustila telovaditi v krilu in morala sem sleči obleko. Se danes se vidim v rumenih flanelastih hlačkah do kolen. Najraje bi se pogreznila v tla. Součenci niso razumeli moje stiske, privoščljivo so se mi posmihali. Se danes se mi milo stori, če pomislim na tiste začetne težave daleč od doma. Počitnice sem pričakovala kot odrešitev. Čudim se, kako sem zmogla dolgo pot od vlaka do doma, po samotnih kolovozih, v vsakem vremenu in času. Stiske tistega začetka so mi pomagale, da sem uresničila mamino željo in iz Krpanove dežele srečno pritovorila sem, v Trdinovo."
Že sva ob prodajnem pultu. Ona naloži zavoj na kolo, jaz tovorim peš. Vročina tišči, mesto je kot izumrlo. Sonce pohlepno pije upadlo Krko.
Kadar izgovorim besedo mama, me prevzame posebno počutje, občutim nekaj mehkega, božajočega, toplega, še več, nekaj bleščečega, da mi kar samo privabi solze v oči. Vem, da vse mame niso take, da bi ob njih človek začutil tolikšno dragocenost počutij, prav gotovo pa je taka mama Pepca, tašča moje sestre.
Velikokrat sem se pogovarjala z njo o tegobah, o družini, o vsem pač, kar prinaša življenje. Vedno je našla besede, ki so me potolažile in me dvignile, da sem se lahko spoprijela s težavami. Ima že blizu
sedemdeset let, a se zdi, kakor da njen duh raste z mladimi. Njeni otroci so tako pridni, vnučki jo imajo neizmerno radi. Človek se vpraša, od kod tak uspeh? Odgovor je eden: v dobroti. Se tisto malega svoje kmečke pokojnine porazdeli, največ med vnuke, nekaj v kuhinjo, pa tudi meni ježe veliko pomagala. Kadar se ji zahvaljujem, pravi: "Saj boš lahko porabila pri tolikšni družini."
Njene oči vedno žarijo od veselja, njeno srce pa je zlato. Mnogokrat si želim, da bi imeli vsi otroci tako zlate mame.
Atlas Slovenije
Pred osmimi leti sta Mladinska knjiga in Geodetski zavod. Slovenije pripravila prvo izdajo ATLASA SLOVENIJE, ki je prinesel v različne namene uporaben kartografski pregled naše domovine. Izdaja je doživela kar nekaj ponatisov in se je s skupno naklado prek 100 tisoč izvodov uvrstila med prave knjižne uspešnice. A čas gre neusmiljeno dalje in številni podatki v atlasu so zastareli, pokazalo pa se je tudi, da je imela izdaja nekaj napak, skratka, razmere so dozorele za izdajo novega Atlasa Slovenije. Te dni je atlas izšel.
V zasnovi je novi atlas enak prejšnjemu, se pravi, da podaja kartografsko podobo celotnega ozemlja Republike Slovenije v 109 dvostranskih kartah, risanih v merilu 1:50.000. Vendar so med starim in novim atlasom tudi očitne razlike. Takoj je opazen nov videz kart, ki so preglednejše in bolj berjive, kar gre na račun tega, da so kartografi ‘opustili senčenje reliefov. Manj opazne, zato pa pomembne so spremembe mnogih podatkov, od komunikacijskega omrežja, ki je zdaj z barvami označeno tako, da bo atlas s pridom uporabil tudi voznik motornega vozila, do kartografskih popravkov, ki so jih naredili na osnovi 4500 novih letalskih posnetkov. Veliko dela so imeli tudi pri spremembah imenoslovja; številni toponimi so se spremenili (pomislimo samo na preimenovanja ulic in krajev). Popravkov je bilo potrebno tudi besedilo, ki spremlja kartografski del, zdaj je obogateno še s statističnimi podatki. Svež veter je dahnil tudi v slikovni del, ki je precej boljši, Novo mesto, denimo, je šele zdaj fotografsko primerno predstavljeno. Dragocena novost so karte 12 slovenskih mest in ob popravljenem imenskem kazalu krajev dodano imensko kazalo ulic.
Nedvomno smo z novim Atlasom Slovenije dobili eno temeljnih del, s kakršnim se lahko pohvalijo le redki narodi v svetu.
MILAN MARKELJ
Pred usodnimi odločitvami
Politiki pišejo svoje spomine v glavnem zato, da z njimi popravljajo svojo vlogo v zgodovini, pravi Milan Kučan. Ali to velja tudi za Jožeta Smoleta, nekdanjega novinarja, diplomata in zadnjega predsednika SZDL Slovenije, je težko reči, saj v svoji knjigi z malce obrabljenim naslovom PRED USODNIMI ODLOČITVAMI, ki jo je založila ČZP Enotnost, presenetljivo odkritosrčno jn resnicoljubno priznava svoje napake. Že zavoljo te značajne poteze, predvsem pa zaradi avtentičnega pričevanja človeka, ki je bil nekaj let v središču političnega dogajanja, je knjigo vredno vzeti v roke,
pa četudi pisec, kot je dejal na predstavitvi, z njo ni imel velikih ambicij niti ni želel s komerkoli polemizirati ali celo obračunavati.
Jože Smole skuša predvsem dokazati, da večstrankarski politični sistem ni prišel kot strela z jasnega, ampak se je uveljavil tudi zaradi za pluralnost odprte SZDL v času, ko jo je vodil. Spomnimo se samo izboljšanja odnosov z verskimi skupnostmi in s tem v zvezi vzdevka Božiček, ki si ga je prislužil, nadalje prvih neposrednih volitev, ki jih Je SZDL uveljavila že aprila 1989. leta, seveda pa tudi neposrečenega "dežnika", pod katerim je zmotno (to prizna) želel združiti nove politične zveze in nastajajoče stranke. Ko ni šlo, je demokratično odnehal.
Druga najpomembnejša tema, ki jo pisec obravnava v svoji knjigi, je prizadevanje za popolno suverenost Slovenije, pn čemer navaja nekatere v javnosti še neznane podrobnosti. Dejstvo je, da je bil Smole zaradi svojega odkritega in nepopustljivega nasprotovanja agresivnemu srbskemu nacionalizmu tarča napadov insceniranih "mitingov resnice1' in da je na mnogih transparentih pisalo "Smole dole!" Lahko rečemo, da je s svojo pokončno držo ne le v Beogradu, temveč tudi proti omahljivcem doma, v odločilnem času pomembno prispeval k propadu poskusov, da bi Jugoslavijo spremenili v centralistično in unitarno državo. Zgodovina mu bo to priznala.
MARJAN LEGAN
Devet stopnic
Človekova duša stopa v procesu reinkarnacije skozi vrata smrti in se vrača skozi vrata rojstva nazaj v tostransko življenje; vrata rojstva in smrti pa so ista, pravi stara okultna modrost. V zadnjih letih smo dobili nekaj knjig, ki govore o prestopu teh vrat po smrti, nobene pa še o prestopu pri rojstvu. Knjiga DEVET STOPNIC francoskih avtoijcv Annc in Daniela Mcurois-Givau-dana, ki jo je v prevodu Vere Črtalič izdala revija Aura, govori prav o tem, o utelešanju duše in njenem vračanju iz drugih realnosti v našo. Avtorja sta znana pisca in medija, ki svoje knjige pišeta, kot zatrjujeta, iz spoznanj in izkušenj popotovanj v astralnih svetovih, to je v realnostih, ki bi jih lahko označili kot vmesne med tozemeljsko in višjimi resničnostmi. Devet stopnic sta napisala po "pripovedi” duše, ki sc je ponovno utelešala v telesu neke matere.
Nobenega dvoma ni, da gre za knjigo z mejnih področij vedenja, zato njenemu osnovnemu sporočilu bralec verjame ali pa ne, dejstvo pa je, da je ob tem knjiga polna počutij in misli, ki delujejo m vplivajo na bralca ne glede na to, v prvi vrsti seveda to velja za etični naboj knjige, ki mu dajeta moč ljubezen in razumevanje ter spoštovanje življenja. Tudi če bralec v knjigi ne bo našel upoštevanja vrednih temeljnih spoznanj, sc bo ob besedilu gotovo zamislil, morda bo po branju tudi moralno bogatejši. In če bo na svetu zaradi te knjige "malo več ljubezni, nežnosti in radosti, bo najino delo doseglo svoj namen," pravita avtoija.
MILAN MARKELJ
Tako je možno govoriti o Slovencih ob koncu 19. stoletja kot o že izoblikovanem narodu oziroma naciji v modernem smislu. Čeprav slovenski narod ni imel svoje države, so ustaljeni rezultati volitev pomenili najširši izraz naše narodne zavesti, ki je še toliko pomembnejši, ker je nastal v politični nesvobodi in brez državnih ali podobnih političnih aktivnosti, v veliki meri celo v naraščajočem uporu proti tujerodni politični oblasti.
Pohlep severnih in zahodnih sosedov
Slovenski narodni obstoj po letu 1870 je kar nekaj desetletij zapored ogrožala huda gospodarska in populacijska kriza z izseljevanjem večjega dela naravnega prirastka prebivalstva v Evropo in Ameriko. Že od srede 19. stoletja pa se je uveljavljal naraščajoči germanizacijski pritisk s severa, ki je začel krušiti robove dolgo ustaljenega slovenskega ozemlja. Pravzaprav se je začel dvojni imperialistični pritisk na slovensko ozemlje; s severa uveljavljanje načrta o nemškem mostu do Trsta, z zahoda aktivnost italijanskega iredentističnega gibanja z zahtevami po zahodnem delu slovenskega ozemlja. Napredovanje "vsenemškega" političnega gibanja v Avstro-Ogrski, povezanega z načrti o obnovitvi velike Nemške zveze in njenem prodiranju proti jugovzhodu Evrope in v prednjo Azijo, je ustvarjalo za slovensko politično voljo nove politične ovire oziroma omejitve. V takšnih razmerah se je pred Slovenci pojavila ena sama možnost: izločitev iz obstoječega državnega okvira in njihovo vsestransko povezovanje z drugimi južnoslovanskimi narodi. To povezovanje se je v okvirih meja dvojne monarhije začelo
> ?	-	- , ^ ^ j ■,
Vinko Blatnik: KOlSuVO lil VZDOH

I
lil
■
I
m

k.L L,-
samostojne oiovenije
■
uresničevati že v 19. stoletju, čeprav je prišlo do odločilnega dejanja šele med prvo svetovno vojno z odločno in množično zahtevo po pravici do samoodločbe o prihodnjem slovenskem življenju in zunanjem povezovanju. Majniško deklaracijo v letu 1917 in začetku 1918 je podpisalo 200.000 Slovenk.
Združitev z južnimi Slovani
Po mednarodnem priznanju načela samoodločbe narodov, ki ga je po Wilsonovi zahtevi 27. oktobra 1918 morala priznati tudi habsburška monarhija, je Avstro-Ogrska razpadla na narodnostne enote. Južnoslovanski narodi v njej so se uprli in združili v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (29.10.1918) brez sleherne povezave s kraljevino Srbijo, že nekaj dni preden je napredovanje srbske vojske doseglo Beograd. V tej državi SHS smo Slovenci imeli svojo narodno vlado. Ko se je zaradi pritiska Italije na podlagi pravic, ki jim jih je do slovenskih in hrvaških zahodnih pokrajin zagotavljal londonski pakt, država SHS brez priložnosti za pravo pogajanje o prihodnjih razmerjih 1. decembra 1918 združila s Srbijo in Črno goro v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, je Slovence doletela nepričakovana katastrofa. Z določitvijo meja leta 1920 smo izgubili porazno
velik del svojega etničnega ozemlja, na zahodu na podlagi londonskega pakta, na severu pa kot končni rezultat politike srbskega predsednika vlade Nikole Pašiča, ki je še med prvo svetovno vojno vztrajal pri ugotovitvi (načelu), da Srbija "osvobaja" druge jugoslovanske narode brez priznanja njihove pravice do samoodločbe (zgodovina se ponavljal), in tako preprečil zavezniško priznanje njihove mednarodnopravne subjektivitete, ki ob določanju pogojev premirja zato ni bila upoštevana. Po centralistični ustavi SHS (1921), ki je bila sprejeta v odsotnosti večine slovenskih poslancev in ni priznavala obstoja slovenskega naroda in njegovega samostojnega jezika, je (p)ostal izid boja za obstanek slovenskega naroda znova negotov.
Prej so bili Slovenci skoraj v celoti vključeni v Avstrijo, zdaj pa so bili razdeljeni med štiri države. Skoraj tretjina jih je bila zunaj jugoslovanske države izpostavljena nasilnemu potujčevanju. Pa tudi znotraj nove države je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med dve veliki županiji. Dežela Slovenija je bila kot zametek Zedinjene Slovenije ukinjena; slovenski narod je bil načelno priznan le kot jugoslovansko pleme. Po vpeljavi diktature kralja Aleksandra Karadjordjeviča 6. januaija 1929 je
do propada Kraljevine Jugoslavije slovenski narod izgubil celo pravico do svojega političnega povezovanja v lastne narodne stranke. Srbski koncept unitaristične države je bil ob napadu fašističnih sil kot glavni vzvod narodnostnih nasprotij poglavitni vzrok za katastrofo leta 1941.
Vsestranski slovenski kulturni razvoj, ki ga je nova država le omogočila, političnih razmer ni izboljšal. Nasprotno: samo še zaostril je družbena nasprotja in poglobil spoznanja o neusklajenosti pojmovanj državne ureditve in etničnih struktur v državi. Nasprotja so se zaostrovala tudi v gospodarskem življenju, pomembnem za široke plasti slovenskega naroda, zlasti zaradi neusklajenih razmerij med davčnimi obremenitvami, ki so bile v Sloveniji bistveno večje kot v vzhodnih delih države.
Namesto samostojnosti nova bremena
Glede na vse to je bil razpad prve Jugoslavije možno pričakovati, in to predvsem kot pot (možnost) za vzpostavitev nove, drugačne države. Izkušnje z Avstro-Ogrsko, slovo od nje v letu 1918, so torej omogočile tudi vseslovenski upor zoper okupacijo, boj zoper fašistično razdelitev Evrope in tudi slovenskega ozemlja in s tem boj za ustvaritev svobodne Zedinjene Slovenije (1941). Osvobodilna fronta, zasnovana kot koalicijska organizacija, je zato pomenila zgled širokega evropskega odporniškega gibanja, ki so ga priznavali in podpirali tudi veliki zavezniki, kar priča o zrelosti slovenskega naroda za samostojno življenje.
1 4 priloga dolenjskega lista l r^.1 K

.v.
!v!
.v.
Iv!
.v.
Iv!
.v.
•Iv
•V«
Iv!
•v.
Iv!
Iv!
.v.
.v.
•Iv
»:
vi*
Iv!
.v.
.v.
vi;
Ivi
.v.
•Iv
v.*
.vi
.v.
.v.
nogomet
I. LIGA, 14. KOLO: STUDIO D—ŽELEZNIČAR 2:0 (1:0) Strelca: Oblak v 29. in Bracovič v 60. minuti.
STUDIO D: Mohor 7, Pavlin 7, Kobe 6, Mesojedec 7, Prelogar 7, Mila-novič 7, Vrhovac 6, Prezelj 6 (A. Primc 6), Martinovič 5 (Juršič 7), Oblak 7, Bracovič 7.
LESTVICA: 1. SCT Olimpija, 21,2.
KVM Ribnica: Gelze, Deržek 3, Kah-riman 1, Marolt, Ilc 6, S. Mihelič 3, P. >j:j Lesar 6, A. Mihelič, S. Lesar, Fajdiga 1, Jurič, Sinanovič.
1TALCO DOBOVA—PIVOVARN A LAŠKO 15:35 (6:18)
Italco Dobova: Marcola, Voglar 1, Avsec, Starc 3,1. Deržič 1, Glaserv9, Kranjc, Pavkovič, Kopinč, Rak, Ži-bert 1, Kuhar.
Finiš bo krojil podobo lestvice
Pričakovana zmaga Studia D nad Železničarjem — V nedeljo v Rogaško po točko a|j dve? — Prebujeni avtobumovci vnovič zmagali
-------------------q„uvC= ----------------------------------------------------—----------------------- p
Dolenjski ljubitelji nogometa ne bi prav nič nasprotovali, če bi se serija ne- Jem- Le zmaga bi potrdila takšne napovedi,	g||
premagljivosti novomeškega Studia D zavlekla kar tja do konca jesenskega de- '■'edetj pa je treba, da v nedeljo zavoljo iz-
In nn.nllfl-ri.nAn n-.innc4,m Jn UIdkui, nactnAiinČllUCMnlnlrnh M nvdmpt-	kljllČitVe V kočevskem dreSU ne (K‘ PeTlCt', ^
LESTVICA: L Pivovarna Laško 10, >:>: 2. Presad Litija 7... 7. KVM Ribnica g: 7,12. Italco Dobova 1.	S*
1.L-01 »iv.n. i.ovi Olimpija,	Pari prihodnjega kola: Presad Litija— :jj£
Ljubljana 20,3. Mura 20,4. Maribor KVM Ribnica, Andor Jadran—Italco Branik 19,5. Studio D 18,6. Kompas Dobova itd.
premagljivimi iiuvumesaega jiimia u utvunua iuu Ijti uu .uupajcKiiantga ia prvoligaškega prvenstva, do katerega nas ločijo še vsega tri kola. Novomeš-čani so imenitno jesensko bero rezultatov, ki traja že od 6. septembra, nadaljevali tudi minulo sredo in potem še v nedeljo. V sredo, ko so v Izoli odigralo pokalno tekmo s tamkajšnjim Belvedurjem, in v nedeljo, ko so proti Železničarju vknjižili novi prvenstveni točki.
Očitno so radijci za uspeh v Izoli, ki je ne more računati, je Pavlin, ki ima dva prišel šele po streljanju enajstmetrovk, rumena kartona, medtem ko je V. Primc krepko izpraznili svoje akumulatorje. Ve-	zavoljo teh počival že to nedeljo. Steklarje
stebra obrambe.
B. B.
Holidays 16,7. Rudar (V) 15,8. Živila Naklo 15 itd.
Pari 15. kola: Steklar—Studio D, Ljubljana—Koper, Mura—Potrošnik, Slovan Mavrica—Maribor Branik,
I. LIGA, ženske, bela skupina, 6. KOLO: OPREMA KOČEVJE— BRANIK MARIBOR 23:23 (10:0) Oprema: Jesenko, M. Dragičevič 5, Lindič, Guštin 3, Vuk 2, L. Dragiče-
Železničar—SCT OLimpija, Elektro-	vič, Klančar, Bejtovič 2, Konžič 6, &
::::: element Zagorje—Kompas Holidays Kersnič, Jovičič, Vinčič 5.	Š?
.V.' ttA	i irrTA ni in r a m in !»!•
.vi
& n. LIGA, 12. KOLO: DRAVINJA— W AVTOBUM 1:3 (0:2)
Strelci za Kočevce: Struna v 29., Peri-•j'.; ca v 44. (11 m) in Komočar v 86. minuti.
•::j Avtobum: Magič, Rautar, Buzuk,
NOVO’ MESTO—BURJA 21:19 (12:9)
Novo mesto: Novak, Popadič, Zupan, Knafeljc, Hvala 1, Derčar 6, Veselič 6, Bračič, Turk 1, Tomas 5, Pate 2, Dermaž.
Ivi
•V.
.V.
•V.
•Iv
v.*
v.*
i:?:
.V.
•Iv
Avtobum: Magič, Rautar, Buzuk, LESTVIOCA: L Oprema Kočevje ;% Majerle, Perica Rajšelj, Murn, Stoja- j0,2. Žalec 8,3. Burja 7,4. Branik 5, gg novič, Struna, Merdanovič, Komočar.	c	d 6 Izola 2.
v? novič, Struna, Merdanovič, Komočar. LESTVICA: 1. Oria Rudar 19, 2. Primoije 19,3. Jelen Triglav 19,4. Is-tragas Jadran 18, 5. Avtobum 15, 6. Domžale 13 itd.
V 6. kolu igra Avtobum doma z Orio Rudarjem.
S:
x-:
&
Sv
.%V
šs
I
.V.'
*.V
•Iv
•v:
.v.
•Iv
s;
&
i
odbojka
POKAL CEV, moški, I. KOLO, I. tekma: WUPPERTAL—PIONIR 3:0
(4, 7, 6)
Povratna tekma bo v nedeljo ob 20.uri.
I. LIGA, moški, 4. KOLO: PIONIR— POMURJE VIGROS 3:0 (4, 10, 9)
5. Novo mesto 4, 6. Izola 2.
Pari prihodnjega kola: Novo, me- gj: sto—Oprema Kočevje, Buija—Žalec, :j* Izola—Branik.	>;*
D. LIGA, moški, vzhod, 5. KOLO: :-:-: RADGONA—KRŠKO 23:21 (11:10) LESTVICA: 1. Velika Nedelja in Krško po 8 itd.
II. LIGA, moški, zahod, 5. KOLO: NOVOLINE—KAMNIK 29:20, IZOLA—AKRIPOL TREBNJE 15:21, GPG GROSUPLJE—ŠEŠIR 22:21
LESTVICA: 1. Kodeljevo 10... 4. Akripol in Grosuplje po 6,7. Novilne 4 itd.
Pionir: Umaut, Babnik, Goleš, Travi-S* žan, Gotenc, Mestnik, Černač, Smrke, Bralec, Kalibarda, Doljja. LESTVICA: 1. Pionir in Salonit po 8 točk, 3. Kamnik 8 itd.
Srečanje 5. kola s Kamnikom so No-■:$: vomeščani odigrali že včeraj.
košarka
i
.v.
I
•Iv
*.v
s;
.v.
•Iv
*.v
Ivi
.v.
•v.
•Iv
•Iv
;I;I;
Iv.
Iv!
.v.
'.Vi
i
s
>:?:
V.*.
:❖:•
•Iv
vM
Mv
•Iv!
vS
•.v.
Mv
.vv
ši
•Iv
vv
s*
vv
s;
Sft
1.	UGA, ženske, 4. KOLO: ABES TRADE—LIK TILIA 3:2 (4, 11, -15, -12, 6)
LIK Tilia: Kotnik, Turk, Vidmar, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič, Akrap.
LESTVICA: 1. Cimos 8, 2. HIT Casino 8... 6. LIK Tilia 2 itd.
V	soboto igrajo Kočevke z Branikom Rogozo.
II. LIGA, moški, 6. KOLO: PIONIR II—LJUTOMER 1:3 LESTVICA: L Ljutomer 10... 10. Pionir II 4 itd.
V	naslednjem kolu igrajo Novomeš-čani v gosteh s Topolšico.
II.	LIGA, ženske, 6. KOLO: ŠOK VITAL—PIONIR 0:3 (-8, -6, -9) LESTVICA: 1. Mislinja STEEL 12,
2.	Pionir 10, 3. Prevalje 8 itd. Novomeščanke igrajo v 7. kolu doma z Mežico.
III.	LIGA, ženske, 6. KOLO: JESENICE—LIK TILIA 3:1 (8,11, -8, 7)
LESTVICA: 1. Bohinj 8... 8. LIK Tilia 0.
Kočevke so v naslednjem kolu proste.
rokomet
I. UGA, moški, 5. KOLO: KVM RIBNICA—OMNIKOM RUDAR
I.	LIGA, moški, rdeča skupina. 12. KOLO: IDRIJA—PODBOČJE 97:87 (81:81, 38:33)
Podbočje: Gramc 5, Popovič 15, Krajcar 36, leskovar 7, Bordelius 4, Krivokapič 2, Krošelj 16, Vavpotič 2. >v LESTVICA: 1. Maricom Miklavž ??: (tekma manj) 22 točk... 8. Podbočje j:-:; 13
V naslednjem kolu igrajo Podbočjani g; doma z mladinci Smelt Olimpije. n. UGA, moški, zahod, 6. KOLO: >:* DIDAKTA RADOVLJICA—ZA-DOM ČRNOMELJ 81:71 (37:29). LESTVICA: L Kraški zidar 12... 8. Žadom Črnomelj 8 itd
II.	LIGA, ženske, 5. KOLO: NOVO MESTO—COMET 63:69 (31:34)
Novo mesto: Zupančič 16, D. Verstovšek 10, Žagar 12, Čavlovič 15, J. Verstovšek 9, Birsa 1.
namizni tenis
s;
.v.
S
8
*.*.•
vv*
vv
vv
Ig
w
vv
•.•••
g;
20:17 (11:10)
I. UGA, 4. KOLO: POTROŠNIK— NOVOTEHNA 6:1 Unger—Horvat 2:0, Oeri—Vertuš 2:0, Benkovič—Hribar 2:0, Unger,
Oeri—Hribar, Horvat 1:2, Unger—
Kralj 2:0, Kus—Hribar 2:0, Benkovič—Horvat 2:1 MELAMIN—MERKUR 1:6 A. Smrekar—Špelič 2:0, Kuntner— Murn 2:1, Jeraša—Lesar 2:0, A. Smrekar, Kuntner—Murn, Lesar 0:2,
A. Smrekar—Murn 2:1, Jeraša—Špelič 2:1, Kuntner—Lesar 2:0.
LESTVICA: 1. Kovina (tekma manj) yy. 6... 6. Novotehna 2,7. Ilirija 2,8. Me- i$: lamin 0.
deti je treba tudi, da so igrali brez najboljšega moža ekipe Dušana Kosiča, navzlic temu pa so že v regularnem delu tekme zapravili dve imenitni priložnosti za dosego zadetka, zastreljal ju je Robert Oblak. Novomeščani so se tako uvrstili v osmino finala pokalnega tekmovanja, za katero bo žreb opravljen še ta mesec, odigrana pa bo spomladi. Vsa pozornost je tako usmerjena k prvenstvenim obračunom, težka pokalna tekma med tednom pa je pustila sledove v igri novomeškega prvoligaša v nedeljo. Resda so radijci zanesljivo in zasluženo ugnali Železničaija z 2:0, vendar s poprečno igro, igrali so pač toliko, da so osvojili načrtovani točki. Veliko več od zgolj poprečne igre pa bo potrebno — če Novomeščani seveda hočejo ostati v boju za vrh lestvice — pokazati v finišu prvenstva, nasprotniki namreč ne popuščajo, Ljubljana in Mura sta, denimo, v minulem kolu zmagala v gosteh.
V nedeljo čaka Studio D težka tekma v Rogaški Slatini proti Steklaiju. Spodbudna novica je, da je Kosič odslužil kazen prepovedi igranja na treh tekmah; v nedeljo bo tako znova v zelenem dresu. Edini, na katerega Gugolj v tekmi s Steklarjem
V GIMNAZIJI FITNKSS CENTER
NOVO MESTO - Slavko Malnar, višji trener, je pred dnevi v prostorih novomeške gimnazije odprl Fitness center “Helena”, katerega vrata so med delavniki odprta od 15. do 22. ure, ob vikendih in praznikih pa med 10. in 22. uro.
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	Na mednarodnem mladinskem šahovskem tekmovanju Alpe-Adria pred dnevi v Celovcu sta nastopili tudi kombinirani ekipi Starega trga in Ravne Gore. Med ekipami z udeleženci do 16. leta starosti so v konkurenci 52 ekip zasedli deveto mesto, vrsta do 20. leta pa je bila med triintridesetimi ekipami iz šestih držav imenitna, druga. Za starotrško šahovsko šolo so igrali Uroš in Tadej Kobe, Andrej Janša in Mark Vesel.
•	Na tradicionalnih turnirjih v Del-
nicah so mladi šahisti iz Starega trga zabeležili nekaj lepih uvrstitev. Med mlajšimi kadeti je zmagal T. Kobe, Kapševa je bila najboljša med mlajšimi kadetinjami, Miheličeva pa druga. Pri starejših kadetinjah je Vukeličeva zasedla tretje mesto, med mladinci pa je bil Uroš Kobe drugi.	-ob
•	Minuli vikend je bilo odigrano drugo kolo prvenstva v vzhodni skupini II. državne lige. Sevničani so gostovali v Šempetru in zmagali s 3,5:2,5, medtem ko je Krško v Framu visoko premagalo istoimensko ekipo s 5,5:0,5. S po štirimi točkami so na vrhu lestvice Krško, Fužinar in Sevnica. V tretjem kolu, ki bo na sporedu v nedeljo, 15. novembra,
ijejo Krčani k ekipi Rudaija v

potujejo
Trbovlje
Trbovlje, Sevničani pa se bodo doma pomerili z ravenskim Fužinarjem. (jb)
Gelze in gledalci odločili tekmo
Dragocena zmaga Ribničanov nad Omnikom Rudarjem — Presenetljiv uspeh Novomeščank — V soboto v Novem mestu dolenjski derbi
Rokomet je v Ribnici nesporno prvi šport, to je potrdila tudi sobotna tekma petega prvoligaškega kola, ki je na tribune športnega centra privabila kar 700 gledalcev. Ti so videli drugo zmago domače ekipe, dober pa je bil tudi dolenjski izkupiček v ženskih prvoligaških obračunih.
Z zmago nad Omnikom Rudaijem so bili gledalci, ki jim gre prav tako lep delež
se Ribničani utrdili v sredini prvenstvene lestvice, kar je bržkone tudi njihov domet. Sobotno tekmo je odločila dobra obramba ekipe KVM, njihov osmi igralec pa so
KRŠKI
SREDNJEŠOLCI DRŽAVNI PRVAKI
PTUJ, CELJE - V dvorani Srednješolskega centra v Ptuju je bil pred dnevi zaključni turnir letošnjega srednješolskega rokometnega prvenstva, na katerem je nastopilo kar dvanajst ekip. Velik uspeh so dosegli Krčani, njihova Srednja šola se je namreč prebila do finala, v tekmi za prvo mesto pa s 17:14, med tehniške
mesto ob koncu delila peto mesto. Imeniten posavski uspeh pa so na podobnem turnirju, ki je potekal v Celju, dopolnile igralke novomeške Gimnazije. Kazalo je že na njihovo končno zmago, v prvi tekmi finalnega turnirja so namreč ugnale celjsko Gimnazijo kar z 22:12, nato pa v odločilni tekmi nenadejano izgubile s celjsko STŠ z 11:12 in se morale na koncu zadovoljiti z drugim mestom. Novomcščanka Tina Popadič je bila s 27 zadetki druga strelka tega tumiija.
zaslug za drugi prvenstveni par točk. Očitno so Ribničani v dobn formi, koliko jim ta lahko pomaga k temu, da v soboto morebiti presenetijo drugouvrščeno ekipo prvenstva Presad iz Litije, je drago vprašanje. Nemara jim lahko gre na roke dejstvo, da so letos prvoligaške ekipe z izjemo Pivovarne Laško na vrhu in Dobovčanov na dnu dokaj izenačene. Prav sobotni dvoboj omenjenih dveh moštev in rezultat 15:35 je pokazal, kolikšen je razkorak med njima. Temu na rob naj dodamo, da Dobovčanov tokrat ni vodil dotedanji trener Franc Špan, ker vodstvo kluba ni sprejelo njegovega programa dela.
Kot že rečeno, je bilo sobotno kolo uspešno tudi za dolenjska dekleta. Novomeščanke so prekosile same sebe ter z imenitno igro, eno najboljših v zadnjem času, presenetile favorizirano Burjo in drugič zmagale. S tem so potrdile, da njihov tesni poraz v prvem krogu v Kočevju nikakor ni bil naključje, to pa dviga temperaturo pred povratnim dolenjskim derbijem Novomeščank in Kočevk to soboto v Novem mestu do vrelišča. Kočevke so seveda favoritinje. Da niso neranljive, je pokazala sobotna tekma med Opremo in Branikom. Kočevke so vodile še dve minuti pred koncem tekme s 23:21, na koncu pa so se morale zadovoljiti z delitvijo točk. Bo enako razburljivo tudi v soboto zvečer v športni dvorani pod Marofom?
vsekakor ekipa, ki zna presenetiti, čeprav je malo veijetno, da se bodo radijci domov vrnili praznih rok. Imajo najboljšo obrambo v ligi, in če se bo končno razigral tudi napad s Kosičem na čelu, jiotem lahko v nedeljo popoldne pričakujemo razveseljive vesti. Točka bi radijce utrdila na visokem petem mestu, obe točki pa bi jim dajali lepe možnost^ da že jeseni naredijo še kak korak višje. Se zlasti, ker jim že v naslednjem kolu prihaja v Portovald ekipa soboške Mure. Rezultat tega derbija bo v mnogočem skrojil jesensko podoba vrha prvoligaške lestvice.
Po klavrni začetni jesenski beri pa se av-tobumovcem obeta lep izhodiščni položaj pred spomladanskimi odločilnimi boji za prvi dve mesti, ki vodita v prvoligaško druščino. V 12. kolu II. lige so namreč Kočevci v nedeljo v Slovenskih Konjicah gladko opravili z Dravinjo in tako ujeli priključek z vodilnim kvartetom, kije tudi tokrat iztržil poln izkupiček. Ali so igralci Avtobuma sposobni vmešati se v boj za vrh, bo pokazal nedeljski derbi v športnem parku Gaj, kjer se bodo Kočevci pomerili z vodilno ekipo lige Orio Rudar-
NA SVETOVNO PRVENSTVO TUDI TRUE SEVNIČANI
SEVNICA - Na 1. svetovno prvenstvo v karateju za pionirje in kadete, ki bo od 4. do 7. decembra v Miškolcu na Madžarskem, pojdejo tudi trije sevniški karateisti. Reprezentanco Slovenije bo v kategoriji pionirjev od 9 do 10 let v katah in športnih borbah zastopal Denis Orač, v kategoriji od 11 do 12 let (kate in borbe) Marko Stopar in pri kadetih v kategoriji od 11 do 12 let (borbe) Smiljan Hriberšek. Ker Karate zveza Slovenije nima dovolj denarja, morajo klubi sami poskrbeti za potne stroške reprezentantov iz svojega kluba. V vodstvu KK Sevnica pri TVD Partizanu upajo, da bodo pravočasno dobili ustrezno podporo sponzorjev, saj je izbor treh sevniških karateistov za 1. SP zelo lepo priznanje za dosedanje uspešno delo v sevniškem karateju.
~ ■ > •
PRED VRA TI SO ODLOČILNE TEKME — Koliko sprememb bo doživela prvoligaška lestvica v preostalih treh kolih, kolikor jih je še do konca jesenskega dela prvoligaškega prvenstva? Na to vprašanje bodo pomagali odgovoriti tudi Novomeščani, ki na veliko veselje dolenjskih ljubiteljev nogometa krojijo podobo vrha tabele. Bržkone jim je vsaj peto mesto že zagotovljeno, za kaj več pa bo potrebno prinesti točke tako iz Rogaške Slatine kot iz Velenja, vmes pa seveda doma premagati tudi Muro. So Bracovič (na posnetku), Kosič, Oblak, Mohor, Prelogar, Primc in ostali tega sposobni? (Foto: B. B.)
Vrh in dno rezervirana
Košarkarji Podbočja so si enajsti poraz priigrali v podaljšku
GALA NOGOMETNI SPEKTAKEL
RIBNICA — Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Ribnice, priredi v nedeljo, 15. novembra, s pričetkom ob 18. uri, Gala nogometni spektakel. V športnem centru v Ribnici se bosta najprej pomerili ekipi zabavnoglasbene skupine Pop design in ribniških rekreativk, potem pa se bodo člani Pop designa spoprijeli še z ekipo članov Stranke demokratične prenove. Društvo še vedno išče sponzorje tako med društvi, strankami, podjetji in zasebniki, izkupiček pa bodo namenili duševno prizadetim otrokom.
Košarkaiji Podbočja ostajajo pri vsega eni prvenstveni zmagi v dosedanjih dvanajstih kolih tekmovanja v rdeči skupini I. državne lige. Povsem blizu drugemu para točk so bili na sobotni tekmi v Idriji, vendar so v podaljšku povsem popustili.
Podbočjani so Idrijčanom tradicionalno neugoden nasprotnik in to so potrdili tudi tokrat. Vseskozi so bili gostiteljem za petami, Idrijčani nikakor niso prišli do odločilne prednosti, ki bi jim zagotavljala zmago. Najbližje temu so bili v zadnji minuti, ko so imeli štiri točke naskoka, a so jih gostje, pri katerih je tokrat prevladoval Krajcar, ujeli in izsilili podaljšek. Psihološka prednost je bila s tem vsekakor na strani Podbočja, vendar ekipa tega ni znala izkoristiti,
Prvo možnost, da vendarle še popravijo katastrofalno bero, o kateri nihče pred pričetkom prvenstva niti sanjal ni — navsezadnje je bil cilj Podbočjanov zasesti eno od prvih dveh mest — so imeli včeraj, ko jim je v goste prišla ekipa mladincev Smelta Olimpije. Sicer pa je prvenstvo bolj ali manj že odločeno, napredovanje v zeleno skupino sta si zagotovili mariborski ekipi Maricom Miklavž in Satex Maribor, dno pa ostaja slej ko prej rezervirano za Podbočje in mladince Smelta Olimpije.
Še pogled v drugoligaško druščino, kjer
MERCATOR-KRŠKO
5:3
KRŠKO - V uvodnem kolu vzhodne skupine medregijske kegljaške lige so igralke trebanjskega Mercatorja, presenetljivo, s 5 : 3 (2228 : 2218) ugnale ekipo Krškega. Pri zmagovalkah sta bili najboljši Vebrova s 415 in Zupančičeva s 381 podrtimi keglji, pri Kr-čankah pa Škobemetova, ki jih je podrla 411.
imamo Dolenjci v obeh skupinah le dva predstavnika, Snežnik Kočevska Reka in črnomaljski Žadom. Slednji je po šestih odigranih kolih ostal pri izkupičku dveh zmag, radovljiška Didakta je bila zanje v soboto premočan zalogaj, čeprav so Črnomaljci do 10. minute celo vodili, medtem ko so Kočevci šele po podaljških zlomili odpor borovniškega Ellesa.
Nova visoka poraza Melamina in Novotehne
Po krajšem premoru seje v soboto nadaljevalo prvenstvo v prvi državni namiznoteniški ligi; do konca so preostala še tri kola. Novomeščani in Kočevci so vnovič ostali praznih rok, oboji so visoko izgubili in na dlani je, da jih čaka ogorčen boj za obstanek. V slabšem položaju je zagotovo Melamin, ki je v derbiju dveh ekip, ki še nista okusili slasti zmage, v soboto še četrtič ostal praznih rok. Resnici na ljubo pa velja zapisati, da je Merkur do dveh točk prišel s precej športne sreče, čeprav njegova zmaga s 6:1 tega ne kaže. Kar tri dvoboje je odločil tretji set, vse so dobili Kranjčani, kar je tudi odločilo končnega zmagovalca.
Z enakim izidom, a veliko prepričljive-je so izgubili Novomeščani. Edino točko so si priigrali v dvojicah, najzaslužnejši za zmago Sobočanov pa je Oeri, ki je še lani igral v dresu Novotehne, letos pa jim ni oddal niti enega samega niza. Ob odsotnosti nesojenega člana NTK Novotehna, Roberta Smrekarja, sta ključna moža ekipe nenadoma postala Hribar in Horvat, jasno pa je, da s sedanjo formo in igrami temu bremenu še zdaleč nista kos.
V drugi državni ligi je bilo najbolj zanimivo v Gornji Radgoni, kjer je vodilna ekipa Krškega doživela prvi poraz. Že v naslednjem kolu pa bo v Krškem nov derbi med vodilnima ekipa gostiteljev in Velike Nedelje.
Dvesto mladih kolesarjev na prvenstvu OŠ
Med mlajšimi pionirji Mu-ren, pri starejših pa Pedišič
NOVO MESTO — Prek dvesto novomeških osnovnošolcev iz vseh šol v občini seje pred dnevi udeležilo letošnjega kolesarskega osnovnošolskega prvenstva, ki je potekalo na krožni stezi pri bršljinski osnovni šoli.
Nastopajoči so bili razdeljeni v dve kategoriji, med mlajšimi pionirji letnik 1980, 81 in 82 je na 5.000 m dolgi progi zmagal Andrej Muren (OŠ Stopiče) pred Matevžem Šuštaričem (OŠ Šmihel) in Juretom Smrekaijem (OŠ Otočec), med starejšimi pionirji, ki so morali prevoziti kilometer več, pa Ivan Pedišič (OŠ Center), drugi je bil Goran Galamič (Grm), tretji pa Mitja Radivojevič (Otočec). Dodajmo še, da so se pionirji po končanem prvenstvu pomerili še v zasledovalni vožnji na 1.000 metrov, zmagal pa je Pedišič pred Radivoje-vičem in Galamičem. Prvenstvo so podprli Adriatic, Fructal in Kraš Zagreb.
Je poraza kriva športna zveza?
Novomeški odbojkarji tarnajo, da so jim prepolovili število terminov za ___________vadbo v športni dvorani — Ž Wuppertalom v nedeljo___________________
napovedano in neupravičeno odvzeli dopoldanske termine za vadbe, nekaj popoldanskih pa raje zapolnili s raznimi tekmami kadetskih selekcij. Jasno je namreč, da brez trdega dela, kamor seveda na prvem mestu sodijo redni treningi, tudi rezultatov ni moč pričakovati. Pa najsi so v ekipi sami Umauti.
Upati je seveda, da bo Pionirju le uspelo najti skupen jezik z uprav-ljalcem dvorane, novomeško Športno zvezo, kajti pred vrati so odločilna prvenstvena srečanja. Evropa je bržkone izgubljena, da veljajo več, kot so pokazali v Nemčiji pa bodo, ne glede na vse, pionirjevci skušali pokazati v povratni tekmi v nedeljo ob 20. uri. Celo taki so, ki trdijo, da lahko Pionir Wuppertalu vrne milo za drago. Prav zaradi te tekme so Novomeščani prvenstveno srečanje v Kamniku odigrali že včeraj, dvoboj dveh še neporaženih ekip bi ob normalnem razpletu morali dobiti pionirjevci.
Za konec še bežen pogled v žensko prvo ligo, kjer igralke LIK Tilie tudi po štirih kolih ostajajo pri vsega eni zmagi. Ne bi bilo nezasluženo, če bi imele kakšno več, na pragu podviga so bile tudi v soboto v Celju, a je bila športna sreča v odločilnem petem nizu na strani gostiteljic.
Novomeški odbojkarji so v nedeljo v nemškem Wuppertalu odigrali prvo tekmo I. kola za Pokal mednarodne odbojkarske zveze (CEV) in gladko izgubili, pri tem pa so v treh nizih osvojili skromnih sedemnajst točk. Novomeški odbojkaiji pravijo, da so takšen razplet pričakovali. Le zakaj, ko pa vendar Wuppertal ni ekipa, ki je današnja postava Pioniija ne bi mogla ugnati?
»Glavni krivci so tisti, ki so nas pregnali iz športne dvorane pod Marofom,« je v ponedeljek razbur-
Lojze Babnik: »te tri tedne smo brez dopoldanskih treningov.«
jeno pripovedoval Lojze Babnik. »Zadnje tri tedne so nam onemogočili dopoldanske treninge, pred prvenstveno tekmo z ljubljansko Olimpijo smo lahko imeli vsega dva treninga v tednu. Sestanki na športni zvezi ne zaležejo, po pomoč se bomo obrnili na občino. Nič čudnega potemtakem, da je ekipa močno padla v formi, da so v Nemčiji pokazali eno najslabših iger. Vedeti je pač treba, da imamo osem profesionalcev, še zlasti novinci Umaut, Dolyja in Kalibarda so vajeni trenirati dvakrat dnevno, ob rekreacijskih terminih treningov, kot jih imamo sedaj, je njihova forma padla. Še zlasti to velja za Urnauta. Vedeti je potrebno še nekaj. V novomeško odbojko je bilo letos vloženega ogromno denarja, temu primerno smo si zastavili tudi cilje, ki segajo do osvojitve naslova državnih prvakov. Imamo strokovnjaka, kije željan dela in rezultatov, imamo ekipo, ki je sposobna zmagovati, nenadoma pa smo ostali brez pogojev. Ali res lahko zgolj ozek krog ljudi odloča o tem, ali bo Novo mesto dobilo kakšnega državnega prvaka ali ne?«
Babniku gre v mnogočem pritegniti, še zlasti, če držijo njegove trditve, da so jim v športni zvezi ne-
B. B.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Sporočila, izjave
BILA SVA OSUPLA
Rad bi potožil slovenskim bralkam in bralcem, da nekaterih stvari ne razumem. V petek, 6. novembra, so zaradi megle na Brniku vsa letala pristajala v Mariboru. Zato sem se tam srečalvs svojima gostoma, dr. Anatolijem Čubaj-som, podpredsednikom ruske vlade, in grofom Ottom von Lambsdoriom, predsednikom Liberalne internacionale in nemških liberalcev. V Ljubljano smo se peljali v istem avtomobilu, kar je prišlo prav tudi z vidika slovenskega posredovanja med evropskim zahodom in vzhodom. Vso pot smo se živahno po-govarjali in oba gosta sta se mi zahvalila, da sem ju seznanil. V Ljubljano smo se pripeljali pred vilo Podrožnik in dr. Čubajs se je od nas poslavljal, ker seje moral zaradi službenih dolžnosti vrniti v Moskvo. Nekdo je opozoril slovenskega zunanjega ministra dr. Rupla, da je pred hišo visoki ruski gost. Toda njemu se ni zdelo potrebno, da bi ga pozdravil in se z njim seznanil. Grof Lambsdorf in jaz sva bila enako presenečena, da ne rečem osupla.
dr. LJUBO ŠIRC
VOJNA ODŠKODNINA — TOKRAT MORDA ZARES
Na zadnjem zasedanju skupščine Republike Slovenije smo nekateri poslanci ob glasovanju o zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij predlagali, naj zagotovimo ustanovitev posebnega odškodninskega sklada, iz katerega naj bi se črpala sredstva za vojno odškodnino. Utemeljitev tega predloga je logična, kajti Nemčija je nakazala določena sredstva za odškodnino, ki pa niso bila uporabljena za ta namen, temveč so bila vložena v »družbeno lastnino«. Danes je ob likvidaciji te lastnine potrebno poskrbeti, da se ta sredstva vrnejo v poseben sklad za vojno odškodnino. V družbenopolitičnem zboru je bil predlog sprejet, zato pričakujem, da bodo tudi poslanci ostalih dveh zborov izglasovali takšno dopolnilo k predlogu zakona in tako omogočili uresničitev zahtevkov vojnih oškodovancev. Čas je, da odpravimo krivico.
IVAN TOMŠE poslanec Zelenih Slovenije
SKS se predstavi
Za kaj se zavzemamo krščanski socialisti
V tem kratkem pismu se Vam želimo predstaviti, saj nameravam v kratkem ustanoviti občinske podružnice tudi na vašem območju. Stranka krščanskih socialistov (SKS) izhaja idejno iz krščansko socialnega gibanja, ki ga je na Slovenskem začel Janez Evangelist Krek. To gibanje je odločilno prispevajo h gospodarski in politični okrepitvi slovenskega naroda pred prvo svetovno vojno in po njej. SKS je nastala po volitvah 1990 iz spoznanja, da nobena od novih strank v novi državi ni postavljala v ospredje svojega delovanja skrbi za tiste ljudi, ki živimo od tega, da prodajamo svoje delo in znanje, in za socialno ogrožene ljudi. V prizadevanjih za politično osamosvojitev Slovenije, čemur je bilo v začetku gotovo potrebno nameniti več naporov, so preveč zanemarile gospodarska in socialna vprašanja. Zaradi prestižnih strankarskih interesov so dopustile, da se nam je gospodarstvo že skoraj sesulo, da je veliko preveč ljudi ostalo brez dela, da naši mladi strokovnjaki ne najdejo dela doma in, kar je, dolgoročno gledano, nemara najhujše, da naše nacionalno premoženje nekontrolirano in nezakonito prehaja v roke domačih špekulantov in tujcev.
SKS se zavzema za takšno lastninjenje, da se bo ohranila in v bodoče okrepila gospodarska moč našega naroda, za socialno tržno gospodarstvo, v katerem bosta delo in kapital enakovredna gospodarska dejavnika in v katerem bo država na osnovi široke solidarnosti vseh državljanov prevzela odločilni del skrbi za socialno ogrožene (za socialno državo torej) za polno in učinkovito zaposlenost, za razvoj zlasti domačega podjetništva in zadružništva, za usklajen razvoj podeželja in mest. Poudarjamo dostojanstvo vsakega človeka in na tej osnovi pravico do dela in samoupravljanja, brezplačno temeljno izobraževanje, odločilno vlogo družine za zdrav razvoj družbe, odločilen pomen lastnega znanja ter kulture in narodne identitete.
ANA KOŠIR Stranka krščanskih socialistov, Ljubljana Tomšičeva 5
POJASNILO
Ob nedavnem obisku poslanke Spomenke Hribar na Vinici smo se res pogovarjali o prebivalcih Bojancev in ne o Vlahih, kot je bilo zapisano v intervjuju v Dolenjskem listu. Zato odklanjam vsakršne pretnje, ki se nanašajo na poimenovanje prebivalcev te vasi.
JOŽE STEGNE
Še: Zastava na Vrhu sv. Franje
Nadaljevanje polemike o meji in drugem — Odprto pismo novinarju A. Bartlju
Star pregovor pravi: »Najtežje je s svojimi očmi videti tisto, kar se pred njimi nahaja«. In tudi Vi ne vidite, ali nočete videti, tistega kar vidite, zato lahko desetkrat preberete svoj in vse druge zapise o minulih slovensko-hrvaških zdrahah okoli meje, pa ne boste videli, daje Vaš prispevek k temu bil najbolj zgrešen, nesprejemljiv in nepotreben ter da ste se uvrstili v sam vrh nabrušenih in nestrpnih novinaijev. Res mi je žal, da je tako.
Očitate mi, da ob številnih lažnivih, ponižujočih in sramotilnih člankih v hrvaških časopisih nisem napisal niti stavka, jaz pa jih pregledujem in prebiram še enkrat in nič takega ne najdem v njih. Še podvomim, da ste Vi vse te »senzacionalne« zapise sploh prebrali? Če pa ste kaj takega ugotovili, potem ste po svoji profesionalni dolžnosti morali reagirati, kot sem jaz državljansko in človeško reagiral na Vaš zapis. Vaša pavšalna ocena o hrvaškem tisku je zelo vprašljiva in nekorektna, saj niste nič konkretnega dokazali, bralce »Dolenjca« pa navajali, da mislijo, da se nekaj strašnega dogaja in piše. Ni pa bilo nič tako hudega, le hrvaški novinarji so na svoj način branili svojo mejo. Kakor veste, je vprašanje meja načelno rešeno v skupni izjavi predsednikov obeh držav, gospodov Kučanu in Tudjmana, na nedavnem sestanku državnih delegacij na Brdu pri Kranju. Potrjeno je, da so veljavne meje tiste v času osamosvojitve obeh republik, da ni ozemeljskih zahtev ne z ene ne z druge strani, da bo meja označena v naravi in da je vse bilo preveč spolitizirano, to pa je škodovalo celotnim medržavnim odnosom.
V zvezi s tem je predsednik hrvaško komisijo za moje, dr. Davorin Rudolf, izjavil: »Na pogovorih v Sloveniji je slovenska stran izrecno povedala, daje vojaški objekt na Sveti Geri na območju Republike Hrvaške in v skladu s tem se bo spor uredil. Jaz vetjamem, da v najkrajšem času«. Enako je povedal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v svojem intervjuju za senzacionalistični, lažnivi, venar najbolj brani hrvaški tednik Globus, samo da je bil malo bolj diplomatski; zakaj, si lahko sami mislimo. Torej: »Prvič, celo mejo bo treba natančno označiti in ko pridemo do Sv. Gere oz. Trdinovega vrha, bomo rekli, tukaj je zemljevid, tukaj je meja! Če bo meja šla tako, da bo ta objekt Teritorialne obrambe Slovenije na hrvaškem strani meje, se bodo absolutno umaknili (teritorijalci, p.p.)«.
Priporočam Vam, da še enkrat pogledate na zemljevid na str. 172. v Atlasu Slovenije.
Presenečeni boste, kaj je dr. Rupel odgovoril na vprašanje hrvaškega novinarja: »Kje so po vašem glavni problemi in zakaj je do takšne napetosti sploh prišlo?« Odgovor je bil: »Zato, ker vi novinarji pretiravate!« Sledilo je vprašanje: »Kaj smo mi edini krivci?« Odgovor: »Seveda, ha, ha, ha!« Je to smešno tudi Vam. g. Bartelj? Meni je. Potem je dr. Rupel še lepo opravičil svojo in svojih kolegov politiko, si ob vsem umil roke, za vse okrivil svoje politične nasprotnike in spet bo mirna meja na Goijancih.
Vam pa ostane le, da se sprašujete: zakaj smo se pa »cufali«? Zdaj, ko je vse tako lepo dogovoijeno, res nima smisla, da še naprej pišete zgodbe iz prejšnjih stoletij, ko ljudi zanima, kaj je danes in kaj bo jutri, pa še malo, kako je bilo včeraj. Pa tisto o preimenovanju Trdinovega vrha. Ko boste prvič ali šestič pisali o tem, povejte še, ali je takrat dekret podpisal sam kralj ali pa piedsed-nik vlade in če so o tem kaj vprašali Zagreb ali samo Beograd? Kdo Vam
prepoveduje Vaša imena, le spoštujte tudi hrvaška.
Mojo kritiko Vašega članka naj bi odtehtalo vaše poročanje in fotografiranje o urejanju vrha Gorjancev, razvalin cerkvic, o shodih in drugem. Pa še na dveh mašah ste bili, vendar ni nič pomagalo, da ne bi napisali tistega grdega uvodnika. Veste, g. Bartelj, katoliška vera nas uči: ljubi svojega bližnjega in ne sovraži (soseda Hrvata), ne kradi (od soseda Hrvata) in ne laži (o sosedu Hrvatu). Seveda velja isto za odnos Hrvatov do Slovencev in za vse ostale sosede. Vam pa je skoraj roko odtrgalo, ko se Vam je zapisalo »in sosednji Hrvatje«. Zdaj pa so vsi grškokatoliki in rimoka-toliki v Žumberku postali Srbi po Vašem demografskem znanju in metodi »rekla, kazala«. Narodnostni podatki iz jugoslovanskega popisa leta 1991 niso nič vredni in Vi jih sploh nočete videti ali komentirati, čeprav so se nahajali pred Vašimi očmi. Še enkerat, na oni strani Gorjancev je kar 95 odstotkov Hrvatov in okoli 1 odstotek Srbov. Kolikor vem, se Srbi ne bojijo opredeliti, da so Srbi, torej gre statistiki veijeti. V občini Ozalj je po popisu 146 Srbov, v Jastrebarskem pa 386, in če bi bili vsi Žumberčani in bi jih Vi vse poznali, kar je zelo malo verjetno, bi to število bilo še premajhno za proglasitev vseh Žum-berčanov za Srbe.
Na to temo je v senzacionalističnem (in tako naprej) dnevniku, Večernjem listu, pisalo:
»To so neumnosti, ker so takšno trditev neresnične in jih je lahko pobiti. To je naredilo Kulturno prosvetno društvo Zumberak (iz Zagreba, p.p.), ko je pregledalo podatke iz zadnjega popias prebivalstva: v naseljih Zumberka živi 6.748 prebivalcev, izključno rimokato-liškega ali grškokatoliškega obreda.
Nekateri grkokatoliki iz Radatovičev so se vpisaliJcot Srbi, skupaj pa seje v 22 naseljih Žumberka za Srbe vpisalo s številkami invčrkami 63 (triinšestdeset prebivalcev Žumberka, kar ni niti en odstotek prebivalcev. »Kakorkoli obr-nejš«, je tu en odstotek Srbov, to Vi vidite ali pa ne, bralci »Dolenjca« pa tudi vedo, kaj jevena in kaj je sto!
Gospod Živko Kustič, duhovnik in znani katoliški novinar, Hrvat in Žum-berčan, je v senzacionalističnem (in tako naprej) Globusu v začetku novembra objavil članek, od katerega je dovolj citirati samo naslov in podnaslov, pa nam bo še kaj bolj jasno. Glasi se: »Tko želi prodati Zumberak Srbima? — Kako šaka prosprski orijentiranih žumbe-račkih ateista i »Jugoslovena«, odričuči Žumberčanima hrvatsko podrijetlo, želi Žumberak prebaciti u Sloveniju, kad več ne može u Srbiju.«
V tem kontekstu je Vaša trditev, da nekakšni konveriti hočejo pohrvatiti in pohadezejiti 95 procentov Hrvatov, mnogo več kot smešna, v kakšni funkciji pa je Vaše pisanje, naj presodijo sami bralci, Slovenci, Hrvatje, Srbi in vsi Žumberčani. Meni je bilo vse jasno že prvi dan.
Pa še nekaj, Žumberčani imajo dve društvi, v Zagrebu in Novem mestu, izdajajo dva glasnika ter imajo ljudi, ki bi znali nekaj napisati o tej problematiki. Upam, da se oglasijo tudi Vaši dobri prijatelji, in znanci, mnogoštevilni prebivalci Žumberka, z imenom in priimkom, z mestom bivanja, kakor sva se predstavila tudi midva.
Z velikim zanimanjem pričakujem nove prispevke k najini polemiki.
Pa brez zamere, gospod Bartelj, in dobro odprite oči!
IGOR JUGOVIČ Zagreb —»Metlika
Slovenci popravljali hrvaško cesto
Meja ne ločuje stoletja povezanih ljudi
Dežela ob Kolpi. Iz Novega kota se peljem proti Prezidu. Kdor pozna te kraje in ceste, ve, daje treba prečkati državno mejo in to na neregistriranem mejnem prehodu. Ob napisu: Pozor, državna meja, ki stoji približno 2 km pred Prezidom, zagledam traktor in nekaj osebnih vozil, vendar nikjer ni ljudi. Tudi policijske patrole ni, katero sem v strahu pričakoval. Na cesti je veliko sveže nametanega peska pa tudi odvodni jarki so čisti. Ob cesti vidim še nekaj vozil in kupe naplavljenega peska. Malo predtem, ko se ta cesta priključi na asfaltno cesto, ki pelje do Prezida, zagledam večje število ljudi, približno 20 jih je. Ustavim se in opazim, da te obraze poznam, saj to so krajani Novega in Starega Kota. Približno polovico med njimi je »Prezidancev«. Takoj spoznam, da s skupnimi močmi popravljajo to cesto.
Delovna vnema je zelo velika, tako da me skoraj ne opazijo. Povprašam enega, kdo je pobudnik te akcije. Pošlje me do Antona Cimpriča, doma iz Novega Kota, ki je hkrati poslanec KS Draga v kočevskem parlamentu. Počasi mi začne pojasnjevati: »Deževje je uničilo to cesto tako, da ni bila več prevozna. Drugega nam ni ostalo, kot da sami poprimemo za delo, saj občina Kočevje in še bolj Slovenija ne vesta ali pa ne želita vedeti za nas in naše težave. To se dogaja že vrsto let. Še sreča, da se prebivalci teh krajev zelo dobro razumemo med seboj. Mi se ne ločimo po narodnosti in kraju bivanja, ločiti nas hoče meja. Ta nam povzroča velike probleme, saj nimamo javnega prehoda na tej cesti, čeprav smo domačini in življenjsko vezani v to smer.«
Res zanimivo! Krajani slovenskih krajev popravljajo cesto, ki pelje po ozemlju Hrvaške. To je res edinstvena akcija, nenavadna za tiste, ki teh krajev in ljudi ne poznajo. Tu so bili ljudje že stoletja povezani in so si vedno pomagali med seboj. Prepričan sem, da bo tako ostalo tudi naprej, ne glede na to, da sedaj tu poteka navidezna črta, ki ji rečemo meja. Dobro bi bilo, ko bi tako mislila tudi vodstva obeh novonastalih držav.
FRANC CIMRIČ
Kdi	)	bo	pl	lačal		L	.oren	ici	jev do	ilg?
Ugovor na poročilo z občnega zbora KZ Trebnje (Dolenjski list 29. oktobra)										
Prosim, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju objavite moj odgovor na članek »Kdo bo plačal Lorencijev dolg?«, ki je bil objavljen v vašem časopisu št. 44 z dne 29. 10. 1992.
Informacija o kooperantskem odnosu KZ s kooperantom Lorencijem, podana na občnem zboru članov zadruge, ni popolna.
KZ ne omenja vzrokov, zakaj je do navedenega »dolga« prišlo in kdo je zanj odgovoren. Nihče namreč ni pojasnil, da je bila s KZ že v začetku leta 1990 dogovorjena investicija, in sicer dozidava in adaptacija obstoječega objekta v Jezeru, nabava nove proizvodne opreme z namenom bistvenega pove-
^llllll!llllllllllllllllllltlllllllllllllimill!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll|llll|lllllll|||
E >
»Naj gremo živet pod vrbo?«
Kričeč primer birokratskega ravnanja sevniš-kega ministra za varstvo okolja inž. Kolarja
Zapis novinarja Pavla Perca »Naj gremo živet pod Vrbo?, kjer slikovito opisuje težavno življenje družine Olge Venetove iz Sevnice, ukleščene v tako imenovano industrijsko cono, kaže, da še vedno ne bo premaknil pristojnih. Podoben prispevek na radiu Sevnica, kjer je bilo navedeno še, kdaj naj bi kdo kaj naredil, še dopolnjuje to nezavidljivo sliko. In to v času, ko z gnusom gledamo etnično čiščenje in preganjanja v drugih logih. Vsa žalost in še takšna nazornost nič ne pomagajo. Tu je deževna jesen, sevniški birokrati pa so mlatili vso dolgo letošnjo sušo.
Spomnimo se, kdaj je bil odprt sicer dobri Kmetijsko oskrbovalni center. Za nameček je novi industrijski tir presekal prejšnji jarek.
Škoda, da ni bila objavljena fotografija zanematjenega preostalega jarka vzdolž proge in sevniškega postajnega območja. Kajpak se na sevniškem Zavodu za zaposlovanje
tare brezposelnih, tudi vsi rovokopači nimajo kaj početi. Seveda, inž. Jože Kolar se tokrat ne more spomniti vsemogočne priglasitve del kot za nekatere druge podvige, da bi bili še v suhem poletju izvedli, kot beremo, »gradnjo jaška za odvajanje padavinskih voda v Savo«.
Ja, kakšna pa so bila soglasja za navedeni industrijski tir, višje platoje sosednjih industrijskih in poslovnih objektov? Mercatorje imel med gradnjo zaposlenega diplomiranega inženirja, vsi pa se sedaj že nekaj let sprenevedajo, ker pač voda sama od sebe ne zmore teči navzgor in zaliva Venetove. Diplomiranemu komunalnemu inženirju in sevniške-mu ministru za varstvo okolja Jožetu Kolaiju dajemo Zeleni Sevnice rok enega tedna, da končno že pridobi ta soglasja, sicer bomo v okviru državljanske neposlušnosti odvedli to vodo.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj
nliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif?
Čanja proizvodnje.
KZ kot lastnik objekta Jezero v več kot dveh letih ni preskrbela pri pristojnih organih gradbenega dovoljenja potrebnega za izvedbo te investicije, tako da v vsem tem času nisem mogel uporabiti nove proizvodne opreme, kot je bilo zamišljeno, pomemben del te opreme zaradi navedenega še danes ni v pogonu. Skladiščena je v prosjorih KZ Trebnje in ključe imajo oni. Če bi bila dogovoijena investicija pravočasno realizirana, bi se prodaja mojih proizvodov bistveno povečala, stroški proizvodnje pa zmanjšali, kooperacija bi tedaj prinašala obema pogodbenima strankama dobiček.
Na občnem zboru ni bila dana informacija, da sta že pred uvedbo sodnega spora izračune KZ, po katerih je bil izračunan »dolg Lorencija«, pregledali dve računovodkinji iz Ljubljane in ugotovili, da so ti izračuni s pravilno uporabo finančnih predpisov napačni in na dan 30. 4. 1992 kar za polovico preveliki, brez upoštevanja poslovne škode in izpada čistega dohodka. Zadruga naj bi namreč zaračunavala obresti na obresti, kar pa ni dovoljeno. Če se bo ugotovilo, da so moje navedbe pravilneje možno, da je KZ s takim načinom izračunavanja oškodovala tudi druge kooperante.
O znatnih sredstvih, ki sem jih vložil v zadružni objekt Jezero, prav tako ni bilo informacije.
Povedati moram, da ne poslujemo z izgubo, ne moremo pa utrpeti škode, ki nam jo je napravila zadruga. Odgovorni ljudje v zadrugi bi mogli in morali vedeti, da bo z opustitvijo načrtovanih del nastala škoda. Ta je v resnici tudi nastala, za kar so oni vedeli.
Med ostalim je moj odvetnik na 13.
strani sodnega spisa napisal naslednje:
»V kolikor pa bi sodišče ugotovilo, da za negativni rezultat skupnega poslovanja ni odgovorna nobena stranka ali pa je njuna odgovornost približno enaka, tedaj bi sodišče moralo upoštevati že sprejeto sodno prakso, ki glasi:
— če kooperacijska pogodba o proizvodnem sodelovanju med kmetom in delovno organizacijo ne določa ključa
za delitev izgube (proizvodni riziko), je treba uporabiti ključ, ki je določen za delitev dobička. Določila pogodbe, da morajo le kmetje — kooperanti nositi ves proizvodni riziko, so v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja v poslovnem prometu.« Dokaz: knjiga »Pregled sodne prakse vrhovnega sodišča RS, stran 304/1«.
Mislim, da sem zaenkrat povedal dovolj. O tem, »kdo bo plačal Lorencijev dolg«, pa bo odločalo sodišče.
JANEZ LORENCI Trebnje
PRISRČNO SREČANJE STAROSTNIKOV V ŠMIHELU
V množici številnih pomembnih dogodkov in srečanj se obrobne in drobne stvari kaj rade izgubijo v napeti naglici, sredi katere živimo. Včasih pa je le treba reči besedo pohvale posameznikom ter odborom, ki ne mislijo samo nase. Tako je krajevna organizacija Rdečega križa na Drski prejšnji četrtek povabila 70 krajanov na vsakoletno srečanje starostnikov. Zbrali so se v domu starejših občanov v Šmihelu, kjer so jim »navihanci« tamkajšnje osnovne šole pripravili prisrčen spored s pevskim zborčkom, recitacijami in šaljivimi nastopi. Šolski dramatični krožek jih je povabil tudi k tekmovanju, da so ob prizorčkih nastopajočih ugibali ustrezne narodne pesmi. Najzaslužnejši krvodajalci so dobili tudi diplome: tokrat so bili to Boris Berginc, Jože Kinčič, Ivan Rovan in Ivan Hrovat; slednji je dal kri doslej že 95-krat! Nagrado je predsednica KO RK Anica Bukovec izročila tudi najstarejši krajanki in pozdravila udeležence z dobrimi željami. Gostom je zapel še pevski zbor doma.
Mnogim starejšim ljudem, izmed katerih jih gre le malo z doma, je taka prireditev prisrčna popestritev v jeseni življenja.	Tg.
Moje ravnanje in premoženje je odprta knjiga
Odprto pismo Ivu Cvirnu iz Arnovega sela
Spoštovani gospod Cvirn, tako ste se namreč predstavili dežurnemu novinarju Dolenjskega lista, kot prevzemam iz 44. številke DL, in povedali svoje mnenje o tovarni Videm in njenih bivših di-rektoijih. Tudi jaz delim z vami zaskrbljenost o usodi tovarne in njenih pridnih ter sposobnih delavcih. Še vedno sem prepričan, daje moč ob ustrezni aktivnosti naše vlade in njenih organov ter predvsem sposobnega vodstva tovarne ustaviti pretečo katastrofo in ustvariti pogoje za normalno poslovanje, vključno z zagotavljanjem socialne varnosti zaposlenih.
Toda ker ste si v svoji sicer upravičeni jezi privoščili tudi mene, vas moram spomniti, da sem vodil tovarno od leta 1981 do polovice leta 1990, torej v časih, ki so bili vsled naglo naraščajoče gospodarske krize zelo težki. Te čase vi imenujete »rdeče« in pravite, da so bili »dobri« za zaposlene delavce in njihov življenjski standard. Imate prav, čerav-noje to blagostanje že nosilo v sebi klice silovite krize, povzročene z nesrečno Markovičevo gospodarsko politiko, razpadom jugoslovanskega tržišča in sočasno veliko krizo na svetovnem tržišču celuloze in papiija. Pa tudi notranje slabosti v podjetju (prezaposlenost, majhna produktivnost, tehnološka zaostalost in drugo) so prispevale svoje v času, ko smo se odločali o popolni vključitvi v tokove svetovnega tržišča. Vzrokov za krizo je torej veliko in jih ni mogoče po domače zmetati v en koš. S tem seveda še zdaleč ne trdim, da se strinjam z vsemi poslovnimi odločitvami, stoijenimi po mojem odhodu iz tovarne.
Seveda imate prav in soglašam z vami, daje potrebno odkriti in kaznovati vse tiste, ki so si, izkoriščajoč svoj položaj, nezakonito prisvajali premoženjske koristi v preteklosti in sedanjosti. Samo mene med njimi ne boste našli niti vi niti ministrstvo za notranje zadeve, katerega kličete na pomoč. Moje ravnanje in moje premoženje je odprta knjiga za vse pristojne organe in nič ne dvomim o njihovi objektivnosti.
Ostanite zdravi in želim vam več uspeha pri iskanju pravih krivcev in falotov.
SILVO GORENC Krško
Za začetek »Prva klasa«
V Krškem seje začel novi prireditveni abonma
KRŠKO — Minuli petek so v tukajšnjem kulturnem domu še vpisovali abonente, že naslednji dan oziroma v soboto zvečer pa je bila na njegovem odru prva od petih gledaliških predstav novega abonmaja, ki obsega še eno plesno prireditev in dve opereti. Gostovala je ljubljanska Drama s svojo uspešnico, imenitno komedijo Prva klasa italijanskega avtorja Alda Nicola-ja. Delo je režiral Jože Babič, vloge pa so izvrstno igrali Jurij Souček, Iva Zupančič in Danilo Benedičič.
Jesenska abonmajska sezona se je v Krškem začela res spodbudno in upajo, da bo tako tudi v nadaljevanju. To bo že prihodnji teden, napovedana predstava pa bo razveselila predvsem ljubitelje glasbenega gledališča. V goste namreč prihaja ljubljanska Opera z opereto Netopir, priljubljenim delom Johanna Straussa, kralja valčkov. Predstava bo v petek, 20. novembra, ob 19. uri. Vstopnice bodo tudi v prosti prodaji, in sicer po 600 tolaijev.
Decembra bo prišlo do prve spremembe v objavljenem abonmajskem programu. Za 19. decembra načrtovane predstave Pirandellove komedije Kaj je resnica, s katero naj bi gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, ne bo, pač pa bo isto gledališče že v soboto, 5. decembra, zvečer na krškem odru izvedlo angleško komedijo Hrup za odrom, uspešnico Michaela Frayna. V predstavi, ki jo je režiral Boris Kobal, nastopa tudi igralec Slavko Cerjak, krški rojak.
I. Z. * •
•	Zmota o novinarstvu je, da lahko karkoli predpišete. Nič ne morete predpisati (Splichal)
•	Odličnost ni nič drugega kot staro bogastvo. (Gay)
•	Skromnost je vrlina tistih, ki drugih nimajo.
•	Strankarsko novinarstvo pomeni konec novinarstva. (Splichal)
• Posmeh je izraz duhovne revščine. (La Bru/ere)
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Prednost naj imajo izgnanci
Odprto pismo dr. C. Gra-dišarju in poslancem
Če pogledaš nazaj in naprej, boš lahko ugotovil, da samo strpnost in vztrajnost pri iskanju moralnega in gmotnega nadomestila za nekdanje izgnance v letih 1941—1945 ne zadošča več, če nasprotna skupina pridobi na svojo stran vlado Republike Slovenije.
Rad bi Te spomnil na Tvoje javno izrečene besede na ustanovnem zboru krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije v Boštanju. Tvoja pomirjajoča drža, ki si jo pokazal na tem zboru, ne velja nič, kar lahko tudi sam ugotoviš, če druga stran očitno zapostavlja nekdanje izgnance. Naj bom konkreten v svojih trditvah. Dokaz omalovaževanja izgnanstva se kaže tudi v tem, ko vlada na druga poslanska vprašanja takoj odgovori, na »izgnanske« pobude pa pozablja.
V Poročevalcu skupščine Republike Slovenije št. 22 z dne 15. oktobra 1992 na primer slovenska vlada na več kot eni strani odgovotja na pobudo poslancev Franceta Tomšiča, Ivana Vivoda in Andreja Murna v zvezi s položajem mobilizirancev v redno nemško vojsko v času 1941—1945. Ti poslanci so 23.9.1992 dali pobudo, v kateri navajajo, naj bi bilo med 2. svetovno vojno v redno nemško vojsko mobiliziranih
80.000	Slovencev, od katerih jih živi še okoli 15.000, med njimi je okoli 2.000 invalidov. V odgovoru, ki ga je za obravnavo v vladi pripravilo Ministrstvo za borce in vojaške invalide v sodelovanju z Ministrstvom za delo in Ministrstvom za zdravstvo, družino in socialno varstvo, je v nadaljevanju zapisano, da »glede na to, da so bili mobiliziranci vse do prvih demokratičnih volitev prikrajšani za svoje pravice, bi bil že čas, da se jim prizna status žrtev vojne...« Vlada je v skladu s sprejetimi sklepi oblikovala medresorsko komisijo, sestavljeno iz pristojnih ministrstev ter zainteresiranih organizacij in še zapisala: »...zato bodo morala pri delu komisije dobiti prednost...« Tudi sestav medresorske komisije (2.10.1992) že daje misliti tako, ker so predstavniki Društva izgnancev zapisani predzadnji.
JANKO BLAS Sevnica, NHM 15
BEGUNCI NISO V ŠOLSKEM CENTRU
NOVO MESTO — Marija J. iz Šmihela se je v rubriki »Halo, tukaj je bralec Dolenjca« minuli četrtek hudovala nad neurejenostjo v šmihelskem šolskem centru, kjer si osnovnošolci in begunci delijo iste prostore. Pri nas seje oglasil ravnatelj Centra srednjih šol in povedal, da pri njih ni nikakršnih beguncev, temveč so le srednješolci. Najbrž je Marija mislila na Dom za učence, kjer je ta čas eno od begunskih zatočišč.
Pomoč je prišla v prave roke
Uspela akcija Mestne Karitas Novo mesto
Bo Šentjur na Polju odnesla Sava?
V torek, 27. oktobra, je bila sklenjena akcija pomoči za obkoljeno mesto Jajce in Podmilačje v BiH, kjer frančiškanski patri, tudi »strici« imenovani, delijo z ubogimi, kar pač dobijo iz krščanskega sveta.
Že septembra ob obisku p. Pera Jurišiča iz Podmilačja je bila izgo-voijena prošnja: »Če morate, nam preskrbite vsaj moko, drugo bo že kako!« Stekla je akcija na dekanijski ravni: Mestna Karitas, župnije v dekaniji Novo mesto, Hrvatski kulturni dom, Frančiškanski samostan Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Rezultat zbiranja je bil: 16 ton živil.
V	glavnem moka, zraven še konzerve, tudi 80 kg plastične folije za nadomestek stekla na oknih. Darovi so pritekali v župnišča: moka, pšenica, denar. Žito so mlinaiji zamenjali za moko, za zbrani denar, 175.164 SIT, je bila kupljena moka.
Ob polnjenju vlačilca z oznako JC so mnogi spraševali, ali bo tovor dosegel lačno Bosno. Vlačilec je krenil na pot do moija, v Split in naprej do Tomislavgrada. Vse do ponedeljka je bil odhod humanitarne pošiljke odhod v negotovost.
V	ponedeljek zvečer (9. nov.) pa je spremljevalec Mijo poklical po mobitelu: »Lepa hvala, Slovenci, pošiljka je dospela do Tomislavgrada. Kaj več bo piša p. Pero«. Sporočil je tudi, daje hrana dospela v Tomislavgrad ravno ob padcu Jajca in je bila tako razdeljena reki beguncev, ki so se zatekli v mesto.
Krščanska dobrodelnost se ne more zadovoljiti z «drobtinicami z bogatinove mize« saj temelji na Jezusovi spodbudi: »Kadar pa ti daješ miloščino, naj tvoja levica ne ve, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi v skrivno, ti bo povrnil«.
S to akcijo dobrodelnosti ne bomo mogli odvrniti lakote trpečega ljudstva v Bosni, morda pa bo pomagala lajšati moije potreb vojnim sirotam. Žahvalna nedelja in Martinova nedelja ne dajeta slutiti, da smo ubogi tudi mi sami. Žato Mestna Kritas že sedaj ponovno trka na krščansko solidarnost. Nova zbiralna akcija živil bo kmaln stekla, zima je pred vrati, vojnlfttrez znakov pojemanja.
Vsem darovalcem, župnijam in posameznikom, iskren Bog plačaj v imenu tistih, ki te zahvale ne bodo mogli nikdar izgovoriti.
p. PETER LAVRIH
•	Predsodki so najbolj trdovratna stvar v človeku. (J. Lokar)
•	Verovanje je zaupanje, ne hotenje po vednosti (Hesse)
Budganja vas na koncu ceste
Malo zapoznel odgovor na komentar s tem naslo-vom, objavljen v Dolenjskem listu 17. septembra
Zelo pozno mi je prišel v roke članek Andreja Bartlja pod naslovom »Budganja vas na koncu ceste«, kjer na koncu zahteva linč spodaj podpisanega. Naj nanj odgovorim.
Vsa zadeva s cesto se je pričela že v letu 1984, in sicer z grobim izsiljevanjem nekaterih ljudi v takratnem svetu KS, ki so pogojevali priklop telefona, za katerega sem delal in plačal, s podpisom soglasja za modernizacijo ceste, brez pravice do odškodnine. Očitno že takrat niso vedeli, kdo je pravi lastnik. Zanimivo je tudi vedeti, da so bili takrat in tudi sedaj isti ljudje v svetu KS, tako da to ni povsem nedolžna zadeva. Problem je razrešila republiška komisija za vloge in pritožbe v Ljubljani, kije v celoti ugodila mojim zahtevam.
Ponovno se je zahteva za podpis soglasja pojavila leta 1991. Lastnika takrat nista pristala na podpis, ker sta v letu 1990 brata Rojc na črno zgradila podporni zid ob isti cesti, pri tem sta odstranila tri mejnike in razširila svoje zemljišče po celotni dolžini svojih parcel v širini cca 2 m na škodo ceste. S tem sta si neupravičeno prilastila zemljišče, ki ni bilo nikoli njuna last.
Kot poslanec sem v tej zvezi sprožil delegatsko vprašanje in zahteval rešitev te zadeve, kjer je bila storjena očitna škoda na račun uporabnikov ceste. To je po mnenju novinaija Bartlja zasebni interes in sorodstveni spor. Potrebno se mi zdi poudariti, daje občinska uprava to črno gradnjo legalizirala na račun davkoplačevalcev. Vse se naredi, če si le član prave stranke, in to je LDS. Tudi javni tožilec zavrže ovadbo, čeprav gre za ponarejanje podpisov na uradni dokument, z obrazložitvijo, da gre za so-
rodstveni spor. Pa tudi črna gradnja na sosedovem zemljišču ni kaznivo dejanje, tudi to je sorodstveni spor! Potem pa se čudimo neredu, ki vlada v prostoru! Kar pa je še pomembnejše, je to, da lahko to počno le nekateri ljudje, ne vsi. Naj živi enakost, ki je imajo nekateri precej več kot drugi! Povsem očitno je, da imamo dve vrsti državljanov v tej lepi demokratični državi.
Izgleda, da sem kot poslanec nekaterim zelo v napoto, zato se me skuša čim bolj očrniti in prikazati kot prvovrstnega nasprotnika razvoja. Deležen sem celo nasilja. 23.10.1992 so bila razbita stekla na naši stanovanjski hiši. V prostoru je bila takrat žena s tremi majhnimi otroki, starimi 6 let, 4 leta in 5-mesečnim dojenčkom. Doslej še neznani naročeni storilec je z kamnom meril ženo, kamen je letel nekaj centimetrov od njene glave. Drugi dan je sosed tulil okrog naše hiše: »Avtomat pa vse postrelit!« Ali ne zveni to nekam znano? Po treh pobitih stricih, izgleda, da smo na vrsti še ostali.
Kar pa se tiče spora zaradi ceste, pa še to: Nihče od naše družine ni bil nikoli proti cesti in tudi sedaj nismo, smo pa proti načinu, ki se uveljavlja. Dejstvo je, da za. te dogodke nosi odgovornost svet KS Žužemberk, ki si predstavlja, da svoje doseže z izsiljevanjem in nasiljem. Proti takemu načinu jta se bom vedno boril. Kot krajan KS Žužemberk zahtevam, da se pri vodenju KS uporabljajo demokratične metode. Če predsednik tega ne zna, naj odstopi! Prosim, da se upoštevajo človekove pravice. Ena od teh je tudi spoštovanje zasebne lastnine.
JOŽE ZUPANČIČ, poslanec DPZ
Odgovorni vod a projekta inž. J^nez Nučič obrazlaga stanje in ureditev levo-obrežne zašč te pod naseljem Šentjur na Polju (Dolenjski list 5. novembra)
1. Po preusmeritvi reke Save iz stare struge na prelivna polja hidroelektrarne v avgustu 1992 so ob višjih pretokih Save vsi objekti hidroelektrarne in njenega možnega vpliva pod stalnim nadzorom strokovnih delavcev, odgovornih za izgradnjo tega energetskega projekta. Nadzorna služba investitoija izvaja koordinacijo vseh izvajalcev na gradbišču. Za navedeno nizvodno le-voobrežno zavarovanje pod vasjo Šentjur sta zadolžena izvajalec NIVO — PUV Celje in upravljalec tega dela porečja MVOUP — Območna vodna skupnost Novo mesto z VGP Novo mesto. Tako smo 18. oktobra ob višji vodi (Q10) ugotovili, da gre »matica« reke pod hidroelektrarno takoj v staro strugo in da glede na veliko sipino v levem delu struge ne obstaja še nevarnost kakršnekoli erozije levega brega pod vasjo Šentjur. Nekoliko višje vode so nastopile ponovno v dneh od 29. do 31. oktobra. Upravljalec je po mojem naročilu zato v tem času večkrat pregledal stanje na terenu in me telefonično obveščal, da ni vpliva na levem bregu. Znano je, da
je visoka voda Save prekinila že začeto izvajanje levoobrežnega zavarovanja na navedenem območju reke Save, saj so bili predstavniki izvajalca in upravljalca redno v stiku z vaščani in ste bili o izvajanju zavarovanja od nas tudi pisno obveščeni z dopisom 03/HE 190/92-FP/nk dne 24. avgusta. Opravičujem se vam, če smo vas še vedno premalo informirali, kljub našim ocenam, da zadeve niso problematične.
2.	Levoobrežnega nizvodnega zavarovanja nismo izvedli pred preusmeritvijo Save, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri gradnji. Za letno preusmeritev Save smo se skupno odločili zaradi največje varnosti pri preusmerjanju in najmanjših stroškov. Glede na izredno nizke letne vode je bila odločitev prava.
3.	Navedena pomanjkljivost je bila s strani MVOUP —Direkcije za urejanje voda ugotovljena na tehničnem pregledu HE Vrhovo 18. avgusta in pod pripombo navedena v zapisniku pod IV.,/5.
4. Po sprejemu zakona o garanciji za HE Vrhovo in pridobitvi kreditnih finančnih sredstev smo takoj razpisali navedeno delo z najkrajšimi možnimi roki za izbiro izvajalca in smo že 1. oktobra sklenili pogodbo za izvedbo teh del z minimalnim rokom izvedbe. Izbrani izvajalec NIVO — PUV Celje je takoj začel z deli, vendar so ga visoke vode v oktobru prekinile pri realizaciji. Zato je bila uvedena posebna pozornost nadzora za to področje vpliva. Po projektu je predvideno, da postopoma odnaša obsežno sipino v levem delu struge pod vasjo. Ko bo voda še bolj upadla bomo natančno in strokovno ugotovili morebitne posledice visokih voda in vas bomo tudi obvestili.
Če vas zanima način izvedbe zavarovanja, vam to lahko predstavimo. Projekt za izvedbo je izdelal IBE Ljubljana in z njim soglaša tudi pooblaščeni predstavnik MVOUP — Direkcija za urejanje voda. Projekt bo realiziran takoj, ko bo možno nadaljevati z deli.
Inž. JANEZ NUČIČ
Dileme levice in leve sredine
Sindikati zahtevajo res več, kot ponuja zakon, a manj, kot so delavci ustvarili — ______V lastni vladni koaliciji v manjšini —Boljša prva zamera kot zadnja_
Slovenski parlament je poln uspešnih lobijev. V njem so uveljavljali svoje interese bivši lastniki, veliki kmetje, Cerkev, zdravniki, deloma celo upokojenci in ženske, nikoli pa ni uspelo uveljaviti lobija, ki bi varoval interese otrok in interese zaposlenih, ki živijo samo od svoje redne plače. Naj vas spomnim na zakon o denacionalizaciji, na zakon o zadrugah in gozdovih, na zakon o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, na 55. člen slovenske ustave (pravica do splava). Enako dobro veste, kaj se je dogajalo s štipendijami, s pravico do soupravljanja, z zakonom o družinskih dajatvah, v katerem vlada predlaga uveljavitev otroškega dodatka šele z letom 1995, z zakoni, ki varujejo pravice brezposelnih, s sodišči, ki naj bi ščitili delavce in uslužbence... Lobija otrok in zaposlenih v skupščini ni, ker so stranke, ki bi ga mogle vzpostaviti, za to preprosto prešibke. Tistim, ki smo skušali te interese zastopati, tako ostaja le grenka zavest, da smo imeli prav, in trdna odločnost, da se okrepimo na pri-hajočih volitvah. Vse to sem razlagala zato, ker gre tokrat za najpomembnejšega od vseh zakonov, ki varujejo lastnino, pravice brezposelnih, zaposlenih in upokojencev — za olastninjenje podjetij.
družbi: ali s tem, da ta zakon zrušimo in lastninjenje podjetij z znanimi zoprnimi posledicami odložimo za čas po volitvah, ali pa da podpremo kompromis, ki je s stališča delavcev in drugih zaposlenih videti kot rop stoletja. V tej težki dilemi, ki je očitno tudi dilema Svobodnih in drugih sindikatov, sem se sama in upam, da se bo tudi poslanski klub SDP, odločila podpreti vse sindikalne amandmaje, če to ne bi uspelo, uveljavljati svoje, ki so jim precej sorodni, le še nekoliko bolj kompromisni, in če tudi s tem ne bi uspeli, glasovati proti zakonu.
Prevladujoča sredinskost in liberalizem sedanje vlade, kije pristala na popravljeni kompromisni predlog tega zakona, se dokazuje s tem, da zakon, kot je predložen, pomeni dajanje prednosti bogatejšim slojem prebivalstva, državljanom kar tako pred brezposelnimi, zaposlenimi in upokojenci (s parolo: Vsem enako), všteto pa je tudi previdno popuščanje lobiju bogatih kmetov — v določbah o podržavljenju zemlje družbenih posestev. Tako stranke levega centra ostajamo v lastni vladni koaliciji v strašni manjšini in v hudi dilemi: oceniti moramo, s čim bomo povzročili manjšo škodo družbenemu razvoju in socialnemu ravnotežju v
VABILO ZA OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA SRCE
V poldrugem letu obstoja je društvo Ža srce ustanovilo po Sloveniji 12 podružnic. Preko njih širi misel o slogu življenja, ki varuje srce in ožilje pred srčnim infarktom, možgansko kapjo in boleznimi perifernih žil. Bolezni srca in ožilja so pri nas na prvem mestu med vzroki smrti. Njihovo število ne upada. Da je uspelo v razvitem svetu, npr. ZDA, Švedski in Finski, znižati smrtnost teh bolezni za polovico, je poleg državnih ukrepov zasluga tudi prostovoljnih organizacij, podobnih, kot je pri nas društvo Za srce. Te dni je izšla prva številka revije Za srce, kije glasilo društva. Izdelali so tudi program podeljevanja Znaka varovalnega živila. Podeljujejo ga živilom in pijačam, ki varujejo ožilje pred prezgodnjim poapnevanjem. O vsem tem bo govor na letnem občnem zboru društva v četrtek, 12. novembra, ob 17. uri v dvorani Smelta na Dunajski cesti št. 160 — ob obvoznici. Program bo popestren z nastopom pevskega zbora Slovenski kantoiji in Boutiqueom Moped show: »Za zdravo življenje«, ki ga vodi g. Tone Fomezzi-Tof. Priložnost bo tudi za degustacijo izdelkov, ki so prejeli znak varovalnega živila. Vsi so prisrčno vabljeni. Z udeležbo pokažimo, da so cilji skupni!
Osebno nikoli ne bi mogla podpreti zakona, ki bi podržavil odplačno pridobljeno zemljo in s tem ogrozil 13.000 zaposlenih in več kot pol tržne proizvodnje hrane. Ne mogla bi podpreti zakona, ki bi zaposlenim mimo pobral objekte družbenega standarda; ki delavcem, kateri živijo z nemogočimi nizkimi plačami, ker tako rešujejo obstoj svojega podjetja, ne bi priznal zadolžnic za neizplačani del plač kot sredstva za nakup delavskih delnic; ki bi izenačil pravice tistih, ki so delali 30 in 40 let, s pravicami tistih, ki niso nikoli delali z družbeno lastnino; ki bi opeharil mladoletne delavce; ki bi otroke proglasil za nedržavljane zato, ker še nimajo 18 let; ki bi bolje varoval interese razlaščencev, države, njenih agencij in skladov in bogatih kmetov kot pa interese tistih, ki so skoraj vse, kar se danes lastnini, ustvarili s svojim delom in velikim odrekanjem.
Zdi se mi, da tudi v tem primem velja stara ljudska modrost: »Boljša je prva zamera kot zadnja!«
SONJA LOKAR
OPRAVIČUJEMO SE
V	Dolenjskem listu, št. 45 z dne 5. 11.1992, je bil pod naslovom »OZVOČENJE« v rubriki Novomeška kronika objavljen članek o slabi kvaliteti'ozvočenja, ki je bilo v uporabi med komemoracijo na pokopališču v Ločni v ne-deloj, L 11. 1992.
V	letošnjem letu smo se v JP Komunala odločili, da bomo tudi mi nekaj prispevali k svečanosti komemoracij ob dnevu mrtvih na pokopališčih v Ločni, Šmihelu in Prečni. V ta namen smo si izposodili potrebno število ozvočenj in jih, resnično z dobrim namenom, namenili na omenjena pokopališča. Prepričani smo bili, da so sposojena in nameščena ozvočenja kvalitetna. Žal pa se je pokazalo, da smo z namestitvijo slabega ozvočenja na pokopališču v Ločni dosegli nasprotni učinek, kot smo ga želeli doseči. Za staljeno napako nam je resnično žal in prosimo vse udeležence komemoracije, da nam neljubi dogodek oprostijo.
Direktor:
ADOLF ZUPAN, dipl. iur., l.r.
Franc Cvetan
V Ljubljani je v 69. letu umrl Franc Cvetan, nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih odličij in priznanj.
Rodil seje 1923 v vasi Gorenje Ka-mence, pri Novem mestu v številni kmečki družini. Leta 1941 seje opredelil za sodelovanje v OF. Zavedal se je, kakšna usoda čaka slovenski narod zaradi italijanskih in nemških okupatorjev. Odločil se je braniti slovenski narod. Zelo mlad in neizkušen se je bojeval za svobodo v Dolenjskem odredu, Gubčevi brigadi in 1. slovenski artilerijski brigadi. Okusil je vse grozote štiriletne vojne. Bilje priljubljen in pogumen borec in poveljnik. Soborci ga bomo ohranili v spominu kot izredno dobrega tovariša.
Vojno je končal kot politični komisar brigade. Po vojni je služboval v JLA, pozneje pa je bil premeščen v UNZ Slovenije. Po upokojitvi je napravil lep vinograd in zidanico na Trški gori. Zelo rad je vabil prijatelje in znance na pokušnjo vina in na klepet.
Prijatelji in znanci ga bomo pogrešali. Ne bo ga več na Trško goro, ki jo je tako ljubil, ne bo več veselih druščin. Odšel je France, kije imel v sebi veliko srčne kulture, vedno pripravljen za prijazno pomoč vsakemu, ki jo je potreboval. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v lepem spominu.	, SOMRAK
PRIMOSTEK IMA ASFALT
Primostek je bil zadnja vas v metliški občini, ki ni imela asfalta. Vaška nesoglasja in tudi nezainteresiranost nekaterih so pripomogli, da vas ni napredovala kot ostale v občini. Vendar nam je letos le uspelo, da smo dobili dobrih 7 tisoč kv. metrov asfalta. Krajani smo v akciji, ki je bila letos ena večjih v občini nasploh, opravili 2.000 delovnih ur. Ob tem bi sc v imenu gradbenega odbora in vaščanov rad zahvalil za vsestransko podporo, nasvete in pomoč predsedniku občinskega izvršnega sveta Jožetu Matekoviču, podpredsedniku IS Marjanu Končarju in predsedniku krajevne skupnosti Podzemelj Božu Kobeta.	ANTON BAJUK
Primostek
DOPOLNILO
Zaradi krajšanja prispevka “Z majhnimi koraki”, objavljenega v prejšnji štev. DL, dne 5. novembra, na 3. strani, so bralci in prizadeti, ki so nas poklicali, upravičeno dobili vtis, da sevniška občinska skupščina ni sprejela odloka o agromeliracijah na območju Škocjan-Šmaiješkc Toplice, ki zadeva tudi 13,65 ha zemljišč v k.o. Telčice in Krsinji Vrh, last štirih višinskih kmetij. V prvotnem besedilu avtorja pa je bilo jasno zapisano: “Sevniški poslanci občinske skupščine so sprejeli odlok, ki omogoča uvedbo postopka za to melioracijo. Sprejeli pa so le osnutek odloka (ker še ni mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine) za melioracije 54,68 ha površin v k.o. Tržišče, Vrh, Kal, Krsinji Vrh, Podboršt, Studenec, Podvrh, Trnovec, Zabukovje in Klad-je. Zemljišča so last 22 kmetij.”
UREDNIŠTVO
POMOČ IZ LANGENHAGNA — V tednu miru so se klicu na pomoč beguncem iz Bosne odzvali tudi prijatelji iz Novemu mestu partnerskega mesta Langenhagna. S pomočjo Barbare Sil-kenbeumer, ki se je že pred mesecem mudila med begunci v Novem mestu, so zbrali za velik kamion — vlačilec toplih oblačit in obutve. Tovor, ki je brez težav prepotoval vse meje, je spremljal direktor langenhagenske glasbene Sole, Horst Hans Becker. V sredo ga je sprejel tudi župan novomeSke občine Marjan Dvornik. (Foto: J. P.)
Smreke ob Hadlovi vili so padle
7. novembra so v meglenem jesenskem jutru, kakrSno se za pogreb spodobi, padle smreke na vrtu nekdanje Hadlo ve vite v Novem mestu. Padla je zadnja protiutež asfaltu in z vilo neuglaSeni betonski, jekleni in plastični arhitekturi Renaultovega prodajnega srediSča. Zdaj je na tem kraju novomeški razvojniški domišljiji napoti samo še lipa na jugozahodnem vogalu zgradbe.
Pa ne bi bilo treba, če bi graditelji škarpe, ki tik pod smrekami teče ob Zagrebški cesti, videli vsaj za pedenj čez lastni nos. Ko so kopali v globino h koreninam dreves, jih je mimoidoči strokovnjak opozoril, da smreke, ki so enkrat že morale usmeriti korenine drugam, vdrugič nasilja ne bodo prenesle. Pionirjevi iz vajalci so ga prijazno pomirili,« da bodo to povedali naprej.« In so, tako kot pri kostanjih drevoreda ob Partizanski cesti, ki s koreninami v zraku umirajo kar tako,
sami od sebe.
Praznine ob Hadlovi vili se bomo hitro navadili Na praznino v glavah listih, ki so jo ukazali narediti smo se že zdavnaj. Revoz bo gotovo poskrbel za kozmetični popravek in bo ob cesti posadil novo rastlinje. Ne bo pa vrnil 50 let življenja dreves, ki so, ne da bi zanje kdo posebej skrbel, vendarle bila tudi eno od znamenj Novega mesta
Za mesto je žalostno, da mu s trdo roko vsiljujejo merila vrednotenja okolja nad katerimi se drugje po svetu in tudi po Sloveniji samo še križajo. Sodeč po neznatnem številu meščanov, ki zoper ta pravila ali bolje rečeno brezpravje povzdigujejo glas, pa je zastrašujoča lahkotnost, s katero se ljudje na tak primitivizem množično navajajo in ga tiho uzakonjajo.
Podreti staro drevo v evropskih in severnoameriških mestih je draga zadeva. V Helsinkih, glavnem mestu
najbolj gozdnate evropske države, graditelji na sekanje starih dreves niti ne pomislijo, ker je njihova cena tako visoka, da je investitor ne bi prenesel.
Novomeški bledozeleni odnos do mestnega drevja, ki so nam ga pred mnogimi desetletji posadili od današnjih veliko bolj polnokrvni zeleni, bi se moral popraviti vsaj tako, da se vsa stara drevesa zaščitijo in se jim pusti, da umrejo kolikor toliko naravne smrti. Da bi jih zdravili? Ne, to je za novomeško ekološko obzorje previsoko leteča misel! Ker dreves ne moremo saditi starih, bi morali pri njih negovati in spoštovati to, kar imajo od časa, nad katerim hvala bogu še ne znamo delati nasilja. Spoštovati bi morali njihovo starost in veličino.
Morda pa glavni novomeški iztrebljevalci kostanjev in smrek zadnjih let poznajo kakšen izviren, inovativen, pionireški odgovor tudi na to vprašanje?	JANEZ PENCA
Dogodki v sliki in besedi
VAS Z NOVO PODOBO — Te dni je tudi vaška ulica na Škijančah pri Novem mestu dobila asfalt. Vaščani so sami pripravili tampon in plačali dve tretjini ojfaha, eno tretjino pa bo iz zbranega samoprispevka dodala krajevna skupnost Šmihel Predsednik krajevne skupnosti Stane Zalar je povedal da je šla tudi letos večina izdatko v te krajevne skupnosti za dograditev kanalizacije, del pa za obnovo javne razsvetljave, asfaltiranje prečne ulice do gasilnega doma, odstranitev nevarne prometne točke na glavni ulici in še nekaj manjših del, vse v Šmihelu. (Foto: T. Jakše)
NOVA TRGOVINA —Družina Staniša s Težke Vode postaja prava trgovska družina. Žena Jožica ima že nekaj časa trgo vino Emonko na Prešerno vem trgu v Novem mestu in prodaja vse vrste kave in peciva, mož Slavko pa je od minulega petka naprej sklenil pričeti na svoje. Trgovino Elvodz elektromaterialom je odprl v novonaslajajočem trgovskem centru BTC v Bršljinu. Otvoritev je bila dobro »založena«in če bo s trgo vino tako tudi kasneje, se mu ni bati da bi bilo njemu in njegovim trgovcem dolgčas za pultom. Otvoritveno slovesnost je popestril glasbenik Alojz Pungartnik iz Ljubljane. (Foto: J. Pavlin)
HARMONIKARJI — Pred časom je bilo v Mokronogu glasbeno tekmovanje izvajalcev na diatonični harmoniki Program na prireditvi je povezoval Lojze Podboj, vodja Modre kronike. Srečanje »frajtonarjev« je bilo v tem kraju tokrat prvič in organizatorji upajo, da bo postalo tradicionalno. Na fotografiji Marko Kolenc s Čateža pri Trebnjem med nastopom, ki mu je prinesel prvo mesto na tem tekmovanju. Kaže, da bo o harmonikarju še slišati, saj se pripravlja s svojim triom »Mi trije« na snemanje lastnih skladb. Organizatorji mokronoškega tekmovanja se zahvaljujejo glavnim sponzorjem Tilil Barlogu in Mesarstvu Cvetan ter drugim.
	
H	| j,"	jr
■Rjgi	
ČRNOMALJSKA REPA ZA ŠTAJERCE — Kooperanti črnomaljske kmetijske zadruge so letos prvič pridelali repo za celjsko podjetje Suvita. Pretekli teden je je zadruga odkupila okrog 15 ton, načrtujejo pa, da je bodo vsaj še toliko. Kmetje so morali repo olupiti zato pa je bila odkupna cena višja, 15 tolarjev za kilogram. Žal bodo denar dobili šele poldrugi mesec potem, ko so jo prodali Sicer pa v zadrugi napovedujejo, da bodo s pridelavo zelenjave v kooperaciji nadaljevali tudi prihodnje leto. Kumaricam, kitajskemu zelju in repi, ki sojih kmetje sadili letos, pa se bo pridružila še kakšna povrtnina. (Foto: M.B.-J.)
SIMBOLIČNA OTVORITEV— Brane Štublar (desno) je presekal srobot čez prenovljeno cesto na Goro miru, medtem ko je vodja revirja Planina Franc Janež prvim, ki so stopili po novi cesti povedal nekaj spodbudnih besed (Foto: M.B.-J.)
Obnovljena cesta na Mirno goro
Velika pridobitev
PLANINA — Pred tednom dni je vodja črnomaljskega tozda novomeškega Gozdnega gospodarstva Brane Srublar, potem ko je z vejni-kom presekal srobot, simbolično odprl 3.900 metrov posodobljene gozdne ceste od Planine do Mirne gore. Ta pridobitev ni velikega pomena le za gozdarje, ki so doslej vozili po poti, ki si je komaj zaslužila to ime, pač pa tudi za izletnike, saj postaja Gora miru, kakor so jo nekdaj imenovali v okoliških vaseh živeči Kočevaiji, vse bolj priljubljena planinska izletniška točka.
Obnova ceste — delaje opravil tozd Transport in gradnje pri GG Novo mesto — je bila v načrtu že pred dvema letoma, a je zaradi pomanjkanja denaija prišla na vrsto šele letos. Kot je povedal vodja tozda Vinko Vidrih, je cesto v sedmih mesecih obnovilo šest ljudi. Del materiala so dobili na cesti, dodatno pa so pripeljali še okrog 3.000 prost, metrov peska. Ureditev kilometra makadamske ceste je veljala okrog 5 milijonov tolarjev. Črnomaljska občina je prispevala milijon tolarjev, prav toliko obljubljajo planinci, podjetje PTT pa 500 tisočakov. Za ureditev obračališča pri planinskem domu na Mirni gori pa je črnomaljsko planinsko društvo prispevalo 200 tisoč tolarjev.
Vinko Vidrih je ob tem za gozdarje pomembnem dogodku optimistično povedal, da vse kaže, da se bo znova začela obnova in gradnja gozdnih cest, kije bila v zadnjih letih precej pičla. Medtem ko so nekdaj na območju GG Novo mesto zgradili po 15 kilometrov gozdnih cest na leto, sojih leta 1990 le 800 metrov, lani 1.200 metrov, letos pa že 5.400 metrov. Predsednik črnomaljske občinske skupščine Martin Janžekovič pa je izrazil upanje, da se dela na Mirni gori ne bodo ustavila, saj mora dobiti ta gora podobo, kot jo je imela nekdaj, kar bo v zadovoljstvo vseh občanov. Semiš-ki župnik je ob tem že napovedal, da bo začel s pomočjo prebivalcev na mestu, kjer je nekdaj že bila, graditi cerkev, za kar ima zbran že ves potrebni material.
M.B.-J.
OTROKOM IZ BIH
LJUBLJANA - Profit, M Zin in podjetje Sidarta organizirajo humanitarno - mirovniško akcijo. Ta teden je Unicef posvetil otrokom, ki jih je vojna v BiH neposredno prizadela. Tudi mi želimo ob sodelovanju propagandnih agencij in nekaterih drugih podjetij storiti nekaj konkretnega zanje, hkrati pa tudi v najširši javnosti izraziti nezadovoljstvo z vojno. Stiskali bomo visoko naklado razglednic z risbami begunskih otrok. Nekaj jih bomo poslai na naslov mednarodnih organizacij kot protest proti jalovemu reševanju vojne v Bosni. Večji del razglednic pa bo ostal v prosti prodaji. Za izkupiček nameravamo kupiti tiste stvari za otroke, ki jih v centrih najbolj potrebujemo. Sredstva zbiramo na žiro računu založniškega podjetja Sidarta, Ccrk-ova 9, Ljubljana: 50100-601-71895, s pripisom Za otroke iz BiH.
NA SOBOTNI POHOD Z VLAKOM
Udeleženci 6. množičnega pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 14. novembra, s startom v Litiji med 7. in 9. uro, imajo za pot z vlakom 30 odst. popusta za enosmerno in povratno potovanje. Popust velja na vseh rednih potniških vlakih, ki prispejo v Litijo do 10. ure, in na posebnem vlaku, ki odpelje iz Ljubljane ob 7.30. Ob vrnitvi s pohoda velja popust na vseh vlakih iz Litije in Velike Loke pri Trebnjem.
Kapelica je zdaj kot nova
V nedeljo blagoslovili hiško s svetimi podobami
GABRJE — V Gabrju, v Gabrski gori, je starodavna kapelica spet lepa, kot je bila nekdaj, če ne še lepša. Prenovili sojo in jo v nedeljo, 8. novembra, blagoslovili. Sosede Ančke, ki je nekoč leta in leta pridno krasila tukajšnji oltarček in okolico, letos ni več med živimi, zato pa so mali sveti hramček za slovesnost okrasili drugi. Dobro so opravili to delo. Tako je kapelica v sončni nedelji imela pročelje ozaljšano z zelenjem in vinskima trtama, ki sta bili obloženi z grozdjem, čeprav samo za to priložnost. Na mizi je bil kruh, v peharju na tleh ob svečano pogrnjeni mizi so se ponujali svetu črna redkev, koleraba, orehi, kostanj in drugi plodovi narave iz rok tukajšnjih domačinov, zaobljubljenih častilcev vsega zdravo kmečkega. Kapelico, ki stoji »v Markotu«, kot vedo povedati Ga-brčani, je vpričo številnih domačinov in drugih, ki so prisostvovali dogodku, blagoslovil Janez Jesenovec, župnik iz Brusnic.
Kamera odkriva
Kapelica v Gabrski gori
Kapelico so obnovili na pobudo vinogradnikov, ki se tako radi zatečejo iz novomeškega vrveža med zidanice in v mir in skrivnostni svet Gabrske gore, torej hote ali nehote v bližino kapelice. Pri temeljiti prenovi je sodelovala tudi krajevna skupnost Gabrje. Tako so z združenimi močmi naredili v kapelici spet zgledno lep prostor za vrnitev Marije, sv. Ane in Joahima, torej kipcev, ki jih je že davno pred to nedeljo obnovil pater Wolfgang v svoji delavnici v Pleterjah.
M. LUZAR
UPOKOJENCI O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Na sestanku predstavnikov društev upokojencev v Trebnjem 27. oktobra so obravnavali celotno problematiko obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo ureja nova zdravstvena zakonodaja. Ugotovili so, da je pri upokojencih za to zakonodajo veliko zanimanje, dilem, skrbi in še vrsto nerazčiščenih vprašanj. Udeleženci sestanka so sprejeli naslednja priporočila in zaključke: v mesecu novembru naj organizirajo vsa društva upokojencev informativne sestanke, priporočajo, da pristopijo vsi upokojenci k prostovoljnemu zdravstvenemu zavarovanju, tako da se skupinsko zavarujejo za polno zdravstveno zavarovanje, pokojninski zavod naj bi vsem upokojencem poslal posebno izjavo z namenom, da bomo, če se odločimo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, dali soglasje, da ta zavod odtrguje mesečno premijo od pokojnine za to zavarovanje in jo nakazuje zdravstvenemu zavodu, zavod za pokojninsko zavarovanje pa naj v imenu upokojencev sklene skupinsko pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje in v njej zagotovi vse predvidene ugodnosti za upokojence, vključno znižano premijo za 20 odst.
Organizatorji so se že dogovorili, da bodo spomladi organizirali revijo pevskih zborov upokojencev, ki bo v Novem mestu.
RUDI HRVATIN
ODLIKOVANJE KOČEVSKI REKI
KOČEVSKA REKA — Predsedstvo Republike Slovenije je za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije podelilo odlikovanje »častni znak svobode Republike Slovenije krajevni skupnosti Kočevska Reka.
V. D.
MIMOGREDE: NAPISI
Med sprehodom mimo prenovljenega novomeškega vodnjaka in branjem napisa »V desetem letu svobode postavilo Novo mesto« se mi je utrnila misel da bi bilo potrebno na vodnjaku dodati:» V drugem letu demokracije obnovilo Novo mesto«. Kajti če je že bila v preteklosti navada, da je napis na mestnem vodnjaku meščane opozarjal na njihovo zgodovino, bi bilo pravzaprav to navado nespametno opustiti Z dodatnim napisom ne bi meščanov samo opozarjali na leto začetka naše demokracije, ampak si bodo ljudje takole mimogrede izračunali koliko let svobode smo potrebovali da smo do nje sploh prišli In ko bodo vodnjak čez leta ponovno obnavljali bodo dodali nov napis, in tako dalje in tako naprej. Meščani se bodo zbirali okrog vodnjaka in seštevali in odštevali se prerekali in ugibali, katero leto je skrito v drugem, desetem ali šestindvajsetem letu. Zaradi preobilice napisov in računanja ne bodo opazili in ne imeli časa brati Kettejevih verzov, zatojih bodo odstranili in prostor porabili za nove obnovitvene napise. Ko bodo ugotovili, da na vodnjaku ni prostora za nov napis, gasploh ne bodo več obna vljali, taksah bo začel propadati in ga bodo morali končno podreti In meščani bodo sila nejevoljni ker ne bodo imeli kam napisati:» V trinajstem letu sprave podrlo Novo mesto«. Ker pa mesto seveda ne bo moglo biti brez vodnjaka, bodo občinski odborniki sklenili, da zgradijo novega in tedaj, srčno upam, še bo našel kak pameten Novomeščan, kijih bo prepričal, naj za božjo voljo vklešejo na vodnjak samo Kettejeve verze.
MARKO POLENŠEK Novo mesto
»GLEJ, TAKŠNO SEM UJEL!« — Tako se je pohvalil Branko Jarc iz Sa-dinje vasi ki zdaj že dolga leta živi v Kranju. V petek je, kakor to počne večkrat v zadnjih 25 letih, lovil platnice v Krki pri Srebrničah. Ker ribolov ni bil preveč uspešen, se je odločil vreči vabo še za ščuko. Kaj kmalu je za njego vo silikonsko ribo ugriznila 93 centimetrska ščuka, ki je tehtala 7,2 kg. Požrešnica je svojo prenagljenost plačala z življenjem. Kdo ve, v katerem gorenjskem loncu se bo kuhala? (Foto: B. D.-G.)
A J
KOREN REKORDER — Letos jo je narava po svoje zagodla. Po presuhem poletju in preveč deževni jeseni človek res ne bi pričakoval rekordnih pridelkov. A Terzija Grm iz Dečje vasi pri Trebnjem ga zagotovo drži v rokah. Šestdeset centimetrov dolg mogočen koren ji je iz domačega semena zrasel na čisto navadni s hlevskim gnojem pognojeni njivi Sama ga je prinesla v uredništvo in ga pridržala pred fotoaparatom, zato res ne more biti dvoma. (Foto: T. Jakše)
CVETOČA ČEŠNJA — Nemalo začuden je bil Novomeščan Vid Bauer iz Vrhovčeve ulice v ponedeljek, ko se je pripeljal do svoje zidanice pri Starem gradu pokušat letošnji vinski pridelek. Z njim je vse v najlepšem redu, češnja na sadnem vrtu pa se za ta čas kaj čudno obnaša Kaj pomeni njeno cvetenje ta čas, lahko le ugibamo. Morda to, da se hude zime ni bati (Foto: J. P.)
IjiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiHiiniiimiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinHmiiiiiiiniMniiniiiiii^
Leopoldovih 90 jeseni
V novembru bo 90 let zaokrožil Leopold Jovan. Tiho in skromno, kakršen je bil tudi tok njegovega življenja od izvira dalje. Čeprav rojen Ljubljančan, je največ svojih ustvarjalnih moči kot učitelj posvetil dolenjskim šolarjem. Na Dolenjskem je stekla zibelka vsem štirim njegovim otrokom. Tja se rad vrača s svojim izvrstnim spominom, pa tudi njega se gotovo še marsikdo spominja.
Luč sveta je ugledal še v času Avstro-Ogrske. Njegovo otroštvo je teklo po ozkih ulicah, ki vijugajo k ljubljanskemu gradu. Odraščal je kot edinec brez očeta, ob grenkem vonju tobaka, ki je materi dajal dolge ure dela v Tobačni tovarni. Zato je bil čez dan v varstvu dveh tet, ki sta zanj dobro skrbeli, hkrati pa ga vzgajali v poštenega, vernega fanta. Z mateijo sta stanovala v eni od grajskih soban, kjer pa ni bilo niti sledu po čem kraljevskem. Po končanem učiteljišču so mu dodelili prvo službeno mesto v Pod-blici, zasanjani gorenjski vasici pod Jamnikom. To so bili časi, ko so bili učitelji še idealisti, čeprav se Polde ni nikoli izgubljal v romantiki.
Da bi ostal čim bliže materi, kije bila že bolehna, je bil oproščen vojaščine. Po njeni smrti se je preselil na Dolenjsko in v Karteljevem srečal življenjsko spremljevalko. Po poročni zaobljubi sta se s čedno, romantično učiteljico Sandro najprej za nekaj let ustavila v Zameškem. Tik pred vojno ju je skupna službena pot pripeljala v Šempeter (Otočec), kjer je Polde postal upravitelj šole nad zeleno Krko. Trem sinovom se je dva tedna pred izbruhom vojne pridružila še najmlajša članica družine. K njenemu priho-
du na svet je pripomogel sam otoški grof Margheri, ki seje s svojim motornim čudom-avtom odpeljal v Novo mesto po zdravnika. Nasploh je grof veljal za častivrednega človeka, ki je bil v dobrih odnosih z vaščani.
Vojna vihra ni opustošila le gradu, ampak prizadejala globoke rane ljudem ob Krki. Tudi šole ni zaobšla. S polno mero razumnosti in sreče je Jovanovim uspelo obdržati družino skupaj. Sandra je kot pravi diplomat z odličnim znanjem nemščine in italijanščine pogosto »pogasila ogenj« v razgretih vojaških glavah.
Iskrenost na prvih povojnih volitvah jih je primorala k selitvi v Krmelj. Njihovo domovanje je imelo spet »grajski pečat«. Polde se je potrudil, da so šolske prostore iz Jakilovega gradu premestili v primernejšo stavbo ob cesti proti Šentjanžu. Mali učiteljski zbor je moral obvladati bogato zakladnico znanja za pisano druščino učencev nižje gimnazije. A kljub preproščini in siromaštvu so bili tedanji otroci povsem drugačni, polni hvaležnosti in spoštovanja.
Družina z odraščajočimi otroci se je kasneje preselila v Ljubljano, v hišo Sandrinih najbližjih. Zrasla je namreč v ugledni meščanski družini kot druga izmed šestih otrok.
Polde se je od Dolenjske poslovil s službovanjem v Šentlovrencu. Kot vzgojitelj (perfekt) v ljubljanski vajenski šoli je sklenil svoje zanimivo, a naporno 40-letno učiteljevanje. V pokoju je ponovno našel čas za vrtnarjenje, a nikoli se ni ločil od svojih zvestih prijateljic knjig. Otroci so si medtem že spletli svoja gnezda, vsi štirje uspešno doštudirali in tako kar
najbolje dokazali, da kovačeva kobila ni vedno bosa. Najstarejši sin, danes znani zdravnik na Gorenjskem, je celo vpisan v »zlato knjigo« novomeških odličnjakov. Hči, prav tako zdravnica, je starša vzela s seboj v novo hišo. A prijetno sozvočje njune zveze, obsijano z zlatim jubilejem, je pretrgala Sandrina bolezen. Že tri leta je primorana na nego v domu za ostarele, a ne mine dan brez jsozornosti njune družine. Misel nanjo v Poldetu ne bo nikoli ugasnila, a z usodo se je pač treba sprijazniti in ji stopiti naproti.
Ker je vedno živel v globoki veri, ni nikoli zapadal v depresije, iz katerih ni videti izhoda. Le majhen del, ki je potreben za življenje, je ohranjal zase, vse drugo je razdajal drugim, »bolj potrebnim«. Morda je prav zaradi skromnosti in nesebične dobrote ohranil tako čilost. Za oster in bister um pa gre zasluga tudi knjigam, kijih prebira in študira. Kot živ dokaz za rek, da je človek star šele takrat, ko nima več želje, da bi se česa naučil. In zdi se, da se (pra)dedek 9 vnukov in 4 pravnukov ne bo nikoli zares postaral.
=	S J. =
.........................................................................................................................n.....[iiiniiiiiiiiiiiimmimiii
DOLENJSKI UST
50M1B MfHMffi

tuja/
NA TEKMOVANJU IZ LOGIKE
V soboto, 24. oktobra, se je v Ljubljani odvijalo republiško tekmovanje iz logike. Iz naše šole sva se tega udeležili samo dve učenki, obe sva na šolskem tekmovanju dosegli najboljši uspeh. Najmlajši logiki smo sc zbrali pred Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo, kjer so nas najprej seznanili, kako bomo preživeli sobotni dan. Sledilo je preverjanje znanja, kar seveda za nas učence ni bilo lahko delo. Naši mentorji medtem niso počivali, ampak so poslušali predavanje Z logiko v leto 1993. Sledila je malica, potem pa smo se odpravili v kino. Ob štirih popoldne smo se zopet zbrali in nestrpno čakali na rezultate. Seveda me ni bilo med najboljšimi. Na republiško tekmovanje se je od 5.000 učencev, srednješolcev in študentov uspelo prebiti le 500 tekmovalcev, zato je bil zame že velik uspeh, da sem lahko tekmovala v Ljubljani.
VESNA .MIRTEJ 8. r., OŠ Boštanj
OBISKALI SMO VRSTNIKE V AVSTRIJI
Že nekaj časa se dopisujemo z vrstniki iz Avstrije. Naslove nam je dala gospa Dragica Gornik, ki je vse skupaj tudi organizirala. V maju so nas najprej obiskali oni, v oktobru pa smo jim obisk vrnili. Na železniški postaji v Podrožčici nas je pričakala njihova profesorica, ki poučuje slovenski jezik, s svojimi dopisovalci pa smo sc srečali v glavni šoli v Vetrinju. Vrstniki so nas peljali v Celovec, kjer smo si ogledali znamenitosti mesta. Prvo noč smo prespali pri svojih vrstnikih, naslednje jutro pa smo odšli z njimi v šolo, kjer smo se seznanili z njihovim načinom pouka. Nato smo sc odpeljali do vasice Kopanj, od tam naprej pa smo imeli še približno eno uro hoda do koče na Bleščeči planini, ki je edina koča v lasti Slovenskega planinskega društva Celovec. Tam je zapadlo že 25 cm snega, tako smo se lahko kepali. Imeli smo sc lepo. S svojimi dopisovalci smo preživeli mnogo lepih trenutkov, ki pa se bodo, upam, še kdaj ponovili.
NINA BIZJAK 7. b, OŠ Ob Rinži
PRED VPISOM NA GIMNAZIJO
O poklicnem usmerjanju smo imeli na naši šoli tri okrogle mize za starše. Ena od njih je bila gimnazijska, ki jo je vodila profesorica Zalokarjeva. Zvedeli smo, da je gimnazijski program namenjen zlasti pridnim učencem, ki znajo trdo delati. Novomeška gimnazija je med najbolj zahtevnimi že pri sprejemu. Lani je bilo minimalno število točk za sprejem 126, kar jo je po strogosti uvrščalo na četrto mesto v Sloveniji, med srednjimi šolami v dolenjski regiji pa kar na 1. mesto. Na okrogli mizi je bila dana pobuda, da bi imeli zaradi velikega zanimanja učencev za nekatere gimnazijske smeri več oddelkov in če je potrebno, pouk v dveh izmenah. In še zanimivost. Zaključni izpit na osnovni šoli letos ne bo obvezen. Vendar, pozor! Gimnazija in večina srednjih šol bo ob vpisu zahtevala rezultate zaključnega izpita.
JERNEJ TOMŠIČ 8. b, OŠ Grm Novo mesto
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA
Že v začetku šolskega leta smo sklenili, da sc bomo vključili v akcijo zbiranja starega papirja. Vsako jutro smo ga pred poukom prevzemali, tehtali in shranjevali v zaklonišču. Vzdušje je bilo zelo napeto, saj smo vsi radovedno pričakovali končne rezultate. Izkazalo se je, da je bil najbolj zagnan 8. a razred, ki je zbral 1,7 tone papirja. Vsi skupaj smo ga zbrali približno 5,5 tone. Denar, ki ga bomo dobili, bomo namenili osmošolcem, za nakup papiija za fotokopiranje, nekaj denarja pa bo dobila tudi razredna stopnja.
SIMONA SMREKAR novin. krožek OŠ Škocjan
USTVARJALNI UČITELJI — Starši otrok, ki so se minuli četrtek udeležili rednega roditeljskega sestanka v bršljinski osno vni šoli, so bili nemalo presenečeni, ko so si pred vstopom v učilnice v avli ogledali množico raznovrstnih pripomočkov, kijih učitelji na razredni stopnji sami že leta in leta pripra vljajo zato, da bi bili pri pouku uspešnejši Ulila, kijih na slovenskem trgu ni mogoče kupiti, učence prek igre spodbujajo k temu, da se nekaj naučijo ali spoznajo nekaj novega. (Foto: J. Pavlin)
Dolenjci spet zbrali največ
Za begunske otroke so zbrali in napolnili 300 šolskih torb
NOVO MESTO — Akcija Unicefa, teden miru, s katero so želele evropske države pomagati ogroženim prebivalcem Bosne in Hercegovine, se, tako kot mnoge pobude za mir do sedaj, ni uresničila. Akcija »Medvedek in barvice za otroke brez doma,« ki si jo je zamislila Zveza prijateljev mladine Slovenije, je bila uspešnejše. Dolenjci so se, kot že mnogokrat doslej, spet izkazali. Po osnovnih šolah novomeške občine so učenci in njihovi starši darovali celo več, kot potrebujejo šoloobvezni otroci, nastanjeni v begunskih centrih in pri sorodnikih v novomeški občini. V Domu za učence v Šmihelu seje ob zaključku akcije zbralo skoraj 300 šolskih torb, ob njih pa 1130 velikih in malih zvezkov, na tisoče flomastrov, svinčnikov in kuli-jev, ravnil in trikotnikov ter ostalega šolskega pribora. Begunski otroci na Dolenjskem potrebujejo le 142 torb, zato bodo druge reči poslali v ostale begunske centre po Sloveniji, kjer so bile podobne akcije manj uspešne. Poleg torb so Dolenjci tej akciji, v kateri so poleg zveze prijateljev mladine sodelovali še Karitas župnije Kapitelj, Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, OO RKS in Center za socialno delo, nabrali precej oblačil in za manjši tovornjak igrač, kijih bodo razdelili med predšolske begunske otroke.
Slovesna izročitev torb in igrač bo danes, 12. novembra, ob 1.2. uri na dvorišču Doma za učence v Šmihelu.
J. P.
V času od 18. do 31. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Beg iz Otočca — Uroša, Jožica Blažič iz Vrbovca — Mateja, Pepca Juršinič s Hrasta pri Vinici — Zdravka, Zvonka Golob iz Stranske vasi — Jolando, Mojca Adlešič iz Črnomlja — Matica, Tanja Matkovič iz Črnomlja — Matica, Jožica Žam iz Malega Mraševega
—	Matjaža, Martina Kremesec iz Črešnjevca — Klemena, Alenka Černič iz Metlike — Roka, Ivanka Hudorovac iz Križevske vasi — Sabino, Majda Smrekar iz Češenc — Petro, Mojca Tomc-Jurman iz Črnomlja.— Majo, Irena Pirnar iz Šentjuija — Špelo, Nevenka Rozman iz Dol. Karteljevega — Sašo, Zalka Vrbanac iz Daljnih Njiv — Heleno, Mateja Kos iz Šentjerneja — Matica, Andreja Brezovar iz Mirne Peči
—	Tadeja, Magda Rutar iz Spodnjih Vodal — Majo, Zdenka Kajin iz Sečje-ga sela — Jožeta, Bernarda Fink-Spehar iz Podhoste — Anžeta, Brigita Ivančič iz Žužemberka — Danijela, Nataša Bahor iz Zorencev — Matica, Marija Starešinič iz Zilj — Barbaro, Anica Kočjaž z Vrhovega — Urško, Ana Žunič s Kala pri Semiču — Majo, Jožica Lesar iz Jurne vasi — Klemena, Vida Rahija iz Mošencev — Danijela, Fanika Lindič iz Klenovika —Mitjata, Marjeta Zupančič z Raven — Kristijana, Jožefa Progar iz Mirne Peči — Miro, Nataša Moravec Jakofčič iz Malega Nerajca — dečka, Maijeta Jesih iz Tanče Gore — dečka, Antonija Mohar s Krke — deklico in dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Petra Hribar z Mestnih njiv 12 — Ano, Liljana Dular s Ceste herojev 64 — Karin, Ramiza Kuletič z Zupančičevega sprehajališča 2
—	Jasmino.
Čestitamo!
HHHIMMtMNMHMHHNHIHI
Volaričeva 5 66230 POSTOJNA tel. 067/23-651 fax: 067/21-515
vzdrževanje strojev in naprav franco prodaja na drobno in dostava
REKLAMNA AKCIJSKA PRODAJA LESNO OBDELOVALNIH STROJEV
Novi stroji na zalogi:
—	debelinka
—	tračna žaga
—	vzdolžna krožna žaga s predrezilom 3000 mm
—	kombinirka 350 mm 6 operacij
—	4 stranski obdelovalni stroji ROTOMAT
—	nadmizni rezkar s pomično mizo
—	debelinka 520 mm
Rabljeni stroji na zalogi:
— kontaktna brusilka dvovoljna 1100
mm
vzdolžna krožna žaga s predrezilom 3000 mm
—	3 stranski stroj 400 mm
—	debelinka 500 mm
—	brusilka za brušenje 150 mm
—	brusilka za brušenje tračnih žag
—	kombinirka 5 opracij 400 mm
—	rezkar 1000 x 1000 mm
—	robna fornirka mala
—	kombinirka 3 operacije 400 mm
—	namenska mozničarka 900 mm
Delovni čas: od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
PO^KONKURENČNIH CENAH VAM NUDIMO |
—	REZILNO ORODJE
—	DROBNO MIZARSKO ORODJE
»•••••••••••••«
HANA*
turistična agencija Partizanska 7 Novo mesto (068) 28-136
Vpis v plesne tečaje, v petek, 20. novembra, v hotelu Metropol
*	predšolski otroci — začetni tečaj — ob 16.uri
*	predšolski otroci — nadaljevalni — ob 17. uri
*	odrasli — začetni tečaj — ob 18. uri
*	odrasli — nadaljevalni — ob 20. uri
Informacije in vpis: tel.: 28-136
TELEVIZIJSKI SPOREDj
ČETRTEK, 12. XI.
SLOVENIJA 1
9.45	- 12.10 in 15.25 - 0.40 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	PROGRAM ZA OTROKE JAKEC IN ČAROBNA LUČKA KAPA NEVIDN1CA NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU
10.50	ŠOLSKA TV:
ANALITIČNA MEHANIKA (6/52) UČENJE ANGLEŠČINE S POMOČJO VIDEA
MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE (6/20)
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
15.40	VIDEO STRANI
15.50	NAPOVEDNIK
14.55	ŠPORTNA SREDA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE EBBA IN DIDRIK, švedska nadalj.
m.
ZIV ZAV
18.30	ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	VOLITVE 92
21.40	TVARIETE
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	POSLOVNA BORZA
23.20	SOVA
23.20	DRAGI JOHN, amer. naniz., 30. epizoda
23.44 BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (6/22)
0.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.35	Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) -
18.00	Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper -19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik KP - 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (34. epizoda nemške naniz.) - 21.00 Večer avstralske TV: Esperance, upanje za prihodnost (dok. film); Imam te! (kratki film); Mestne sanje (dok. oddaja o domorodcih); Avstralska visoka planota (dok. reportaža) - 23.00 Video strani
PETEK, 13. XI.
SLOVENIJA 1
10.05	- 12.10 in 15.50 - 2.40 TELETEKST
10.20	VIDEO STRANI
10.30	PROGRAM ZA OTROKE
MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (7/10)
STOL POD POTICO, 1. del lutkovne igrice
11.20	ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev
11.50	POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
16.05	VIDEO STRANI
16.15	NAPOVEDNIK
16.20	GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 obratov, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK, TOK, oddaja za mladostnike
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM
20.30	VOLITVE 92
22.05	ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (12/12)
23.00	DNEVNIK 3, VREME ŠPORT
23.30	SOVA
BAGDAD CAFE, amer. naniz. (5/15)
23.55	BEVERLY HILLS, amer. naniz. (7/22)
0.40 VSI SO ZMAGOVALCI, angl. film
230 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.35	Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) -
18.00	Slovenska Jrronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blues -19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija (prenos L dela) - 20.45 Gozdarska hiša Falkenau (35. epizoda) - 21.10 Večerni gost: Dr. Jožko Šavli - 22.00 Studio City
SOBOTA, 14. XI.
SLOVENIJA 1
7.35	- 12.10 m 14.00 - 2.10 TELETEKST
7.50	VIDEO STRANI
8.00	IZBOR
8.00	RADOVEDNI TAČEK
8.15	LONČEK, KUHAJ!
8.30	OSCAR JUNIOR (4/11)
8.40	UTONILO JE SONCE
9.15	KLUB KLOBUK
11.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	POROČILA
14.15	VIDEO STRANI
14.25	NAPOVEDNIK
14.30	VEČERNI GOST: DR. JOŽKO ŠAVLI, ponovitev
15.20	OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj.
(2/6)
16.10	SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU, ponovitev 4. oddaje
16.20	MARIJANA, franc, risanka (2/13)
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTOKI LJUBEZNI, ponovitev nemške poljudnoznan. oddaje
18.00	PRISLUHNIMO TIŠINI
18.30	DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (10/22)
18.55	RISANKA
19.10	NAPOVEDNIK
19.15	ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP
20.45	KRIŽKRAŽ
21.50	HILTON, BANGKOK, avstral. nadalj.
(2/6)
22.40	TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	NAPOVEDNIK
23.10	SOVA:
POPOLNA TUJCA, amer. naniz. (4/28) BEVERLY HILLS, amer. naniz. (8/22) CHERRY 2000, amer. film
2.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.30	Tok, tok (ponovitev) - 16.25 Sova (ponovitev) - 17.40 Poglej in zadeni - 18.25 Video meh - 18.55 Kitajski cirkus (1. del) -
19.30	Dnevnik ORF - 20.00 Čarobnost plesa in glasbe - 20.25 Jezni mož (franc.-kanadski film) - 22.00 Tračarije
SLOVENIJA 2
16.05	Video strani - 16.15 Sova (ponovitev) -
17.30	Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi
-	Ljubljana -19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 16 črk (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 36/ 53) - 21.00 Gospodarska oddaja: Evropa 2000
-	21.30 Sedma steza - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah (6. oddaja) -
22.45	Ciklus filmov znanih režiserjev: Roger Corman: Ligejin grob (angl. film) - 0.05 Moda
-	0.35 Video strani
NEDELJA, 15. XI.
SLOVENIJA 1
8.45	- 14.00 in 14.45 - 0.30 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.10	PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV, ponovitev EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj. (6/9)
10.30	FOLKLORNI ANSAMBEL IZ BRATISLAVE
11.00	SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, ponovitev 4. oddaje
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	POROČILA
12.05	SLOVENSKI MAGAZIN
12.35	VIDEO MEH, ponovitev
13.05	BEGUNCI, TU Z NAMI
13.20	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
15.10	NAPOVEDNIK
15.15	Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (7/14)
16.40	NOVOSTI ZALOŽB, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	POŠTAR ZVONI ZMEROM DVAKRAT, amer. film
18.55	TV MERNIK
19.10	RISANKA
19.15	NAPOVEDNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA
20.30	ZDRAVO
21.35	ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (5/13)
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	NAPOVEDNIK
23.00	SOVA:
AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, zadnja epizoda
BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (9/22)
0.20 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.00	Video strani - 14.10 Sova (ponovitev) -
15.30	Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Druga godba 92 - 20.35 Na obisk k bogu (dok. oddaja) - 21.25 Dirigenti in muzikanti (nadalj. HTV, 6/7) - 22.20 Mali koncert - 22.30 Športni pregled - 23.00 Video strani
PONEDELJEK, 16. XI.
SLOVENIM!
8.45	- 12.10 in 15.20 - 0.50 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.10	PROGRAM ZA OTROKE
9.50	ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (12/12)
10.35	MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
15.35	VIDEO STRANI
15.45	NAPOVEDNIK
15.50	SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK UTONILO JE SONCE (3/6)
OSCAR JUNIOR, naniz. (7/11)
18.15	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.50	MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (11/27)
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	PREDSEDNIŠKI KANDIDATI SE PREDSTAVIJO
21.40	SVET NA ZASLONU
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	NAPOVEDNIK
22.00	SOVA:
BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (10/12)
BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz.
(10/22)
AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (11/13)
0.40 VIDEO STRANI
TOREK, 17. XI.
SLOVENIJA 1
8.35	- 12.10 in 14.15 - 0.45 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.50	ŠOLSKA TV, ponovitev
11.00	SEDMA STEZA, ponovitev
11.30	PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
14.30	VIDEO STRANI
14.40	NAPOVEDNIK
14.45	ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 6. oddaje
15.30	LIGEJIN1 GROB, ponovitev angl. filma
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ!
PRVI USPEHI
DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (8/20)
PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (6/8)
18.40	MOSTOVI
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MARIBORSKA REGIJA V PRIČAKOVANJU VOLITEV
21.40	PRAVA CHARLOTTE, angl. nadalj.
(3/4)
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	POSLOVNA BORZA
23.10	NAPOVEDNIK
23.20	SOVA:
SLOVENIJA 2
14.45	Video strani - 14.55 Svet na zaslonu (ponovitev) - 15.35 Sova (ponovitev) - 17.20 Švet poroča - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Orion -
19.30	Dnevnik ORF - 20.00 16 črk (TV igrica)
-	20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 37/53) - 21.00 Glasba, show in cirkus
-	22.00 Osmi dan - 22.50 Novosti založb - 23.00 Svet poroča (ponovitev) - 23.40 Video strani
SREDA, 18. XI.
SLOVENIJA 1
9.25	- 12.10 in 16.20 - 0.20 TELETEKST
9.40	VIDEO STRANI
9.50	PROGRAM ZA OTROKE
DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (3/20)
PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev 6. oddaje
11.00	PRAVA CHARLOTTE, ponovitev angl. nadalj. (3/4)
11.50	POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
16.45	NAPOVEDNIK
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FILM TEDNA FLAMBIRANA ŽENSKA, nemški film
21.50	SPREHODI PO STARI LJUBLJANI (6/9)
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	NAPOVEDNIK
22.55	SOVA:
RADIO FM, amer. naniz. (8/13) BEVERLY HILLS 90210, amer. naniz. (12/22)
0.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.45	Video strani - 15.55 Osmi dan (ponovitev) - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Šlovenska kronika -18.10 Regionalni programi
-	Maribor -19.00 Psiho - 1930 Dnevnik HTV
-	20.00 Športna sreda - 21.30 Kvartet pozavn Slokar (3. oddaja) - 21.50 Video strani
COVELEMA
trgovina in storitve, d.o.o. 68000 Novo mesto
C. komandanta Staneta 10 tel. (068) 24-780, 24-781
N
Grosisti, trgovine, butiki — POZOR!

V
Na zalogi imamo večje količine tekstilnih izdelkov iz LASTNE PROIZVODNJE in iz uvoza:
•	dolge spodnje hlače
•	otroške, ženske in moške pižame
•	sobne copate
•	bunde
•	flanela srajce
•	prevleke za vzglavnike
•	otroške dokolenke
•	otroške, ženske in moške trenirke
•	mečkanke za odrasle
J
d!1
m
SKB BANKA D.D.
SKB — Podjetje za promet z nepremičninami, d.o.o.
SKB — Real estate broking Firm L.t.d.
AKCIJSKA PRODAJA STANOVANJ »PAVLIHOV HRIB — TREBNJE«
Na Palinovem hribu v Trebnjem prodajamo stanovanja po izredno nizkih cenah.
Cena kvadratnega metra stanovanjske površine znaša 980
Stanovanja so razporejena v dveh objektih, na izjemno lepi legi v Trebnjem.
Stanovanja se nahajajo v pritličju, I., II., III., in IV. nadstropju.
Na razpolago so še naslednja stanovanja:
23,00 m2 — garsonjera
36.35	m2 — 1 sobna
49.35	m2 — 1 1/2 sobna 51,50 m2 — 2 sobna 52,30 m2 — 2 sobna 56,80 m2 — 1 1/2 sobna 68,95 m2 — 2 1 /2 sobna
Način plačila:
—	plačilo celotne kupnine v roku 8 dni po podpisu pogodbe
—	kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na 36 mesecev ob 30% začetnem pologu
Vse informacije v zvezi z nakupom daje:
SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.,
Slovenska 56, 61000 Ljubljana
osebno ali po telefonu 061 /301 -632, 313-468.

'■■■■••■■■■■■■e■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■la■■■•!■■■
(M

——
LJUBLJANA d.o.o.
c.k.ž. 10 KRŠKO
TEL.: 0608/32-139
UGODNA JESENSKA PRODAJA:
:
:
\
1.	) BARVNI TV GOLD STAR 53 cm
2.	) BARVNI TV GOLD STAR 51 cm
3.	) C.D. PLAYER GOLD STAR
4.	) VIDEO REKORDER UNIVERZUM
5.	) GLASBENI STOLP NOVA 10 W
6.	) PRENOSNI DVOJNI KASETNIK
TOSHIBA
7.	) PRENOSNI DVOJNI KASETNIK
SONY
8.	) ELEKTRIČNI PISALNI STROJ
CANON
9.	) REGISTRSKA BLAGAJNA SIGMA
10.	) PRENOSNI TELEFON
11.	) TELEFON NAMIZNI
12.	) AMIGA 500 + PAL. MODULATOR
13.	) COMMODORE 64 + IGR. PALKA
IN KASETNIK
14.	) TISKALNIK ZA PC A4 — 9 IGLIC
SIT
42.612.00
39.546.00
83.718.00
31.270.00
19.890.00
10.914.00
10.170.00
35.640.00
37.200.00
11.940.00 8.418,00
55.840.00
24.212.00
19.990.00
PLAČILO
GOTOVINA ALI 2 ČEKA
:
:
•
:
:
i
:
i
:
:
•
:
:

SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS
M KIJ J
PROLES d.o.o. Novo mesto
•	prodajamo hrastov »lam« parket po 880 SIT/m2
•	odkupujemo hrastovo hlodovino
(068) 21-814, zvečer
trgovsko podietie
NOVO MESTO d.0.0.- Ljubljanska 27- 68000Novo mesto
• Dolenjci, Belokranjci, Posavci...
Novi salon pohištva
k^ajnc
in
OPREMA
trgovini ClVOfl in	emonko
ELVOD	EMONKA
• tel. (068) 26-071	• kava
• elektroinstalacijski material	• čokolade MILKA
• bela tehnika	• peciva in čaji iz uvoza
• rezervni deli za pralne stroje in štedilnike	•	buteljčna vina •	ekspres aparati za kuhanje kave
• svetila SIJAJ HRASTNIK	
— 15% popust	Se priporočamo!
UGODNE CENE -	PESTRA IZBIRA
»PLANINA«, čevljarsko podjetje, p.o., Črnomelj
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri,
—	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 2 leti na vodilnem delovnem mestu,
—	da so pri dosedanjem delu pokazali ustrezne organizacijske sposobnosti.
Direktor se imenuje za obdobje 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Planina, čevljarsko podjetje, p.o., Črnomelj, Na utrdbah 18 (s pripisom: »za razpis«).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. sevnica
ODKUPUJE
LES PRAVEGA
KOSTANJA
Les odkupujemo preko:
—	območnih gozdnih gospodarstev
—	območnih kmetijskih zadrug
f f vs%inJ°r™aciie se obrnite na našo komercialno službo te-1 68290%ev niča’ °Z'r0ma na naslov: Ju90tanin, Hermanova Plačilo je dobro in zagotovljeno!
VSAK ČETRTEK
SALCTMONOV
OGLASNIK

vam v novem salonu pohištva na Regerških košenicah 65a v Novem mestu nudita po
tovarniških cenah in pod ugodnimi pogoji
vse vrste oblazinjenega pohištva (sedežne garniture vzmetnice itd.)
moanih «**•
Tel: (068) 22-802 in 28-135
Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 14. do 18 ure
sobota: od 9. do 12. ure
imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiMiiiiiiniimmmiiimmmimniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMimimmiimiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimig:
Dzpln
I Tel.: (061) 40 787
|	shujševalni čaj
| Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
I	Vsi dosedanji preparati za hujšanje
|	(vitaminske tablete, dietetski preparatijso
1	reševali problem zmanjševanja telesne
5 teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne 1 telesne teže. Izjema pri tem je.Čang -| Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po |	kitajski recepturi.Jezdravilen, iznaravnih
| sestavin in ga lahko uporabljamo za i	posebno nego telesa, povzroča izgubo teže,
| plinov, nakopičenih maščob in spodbuja |	izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -
|	Šlang bodo izgorele odvečne telesne
I	maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in
I gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz |	posebnih sestavin in je primeren za ženske
| in moške, stare in mlade, za vse starosti.
| Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so =	čutili kot en sam požirek.
|	Škatlica Čang • Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po_pit ju čaja ne čutite v želodcu
|	motene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot
|	Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred
|	obrokom popijete eno skodelico tega čaja
|	in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube
i	telesne teže ne boste nervozni, nasprotno,
|	ohranili boste dobro razpoloženje.
|	Isti učinek boste dosegli, če popijete dve
| skodelici Čang - Šlanga pred spanjem.
§ Čaj Čang-Šlang lahko naročite po pošti |	na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana
f	in po telefonu: (061) 40 78 7,
! Čang - Šlang prodaja na 'slovenskem |	tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o.,
[	Ljubljana.
ime in priimek
ulica in št.
poštna št. in kraj
število zavitkov
Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju.
Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana
.iiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiNiiiiHiiiiiiir
DOLENJSKI LIST
ahvaljujemo se vsem, ki ste se tako množično odzvali in zahtevali podrobne _____informacije o Adriaticovem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju 0/0
Za izkazano zaupanje pa se še posebej zahvaljujemo Vam, ki ste
zavarovanje že sklenili. Zagotavljamo Vam, da Vam bo po	AdfldtiC *
1. januarju 1993 ob strani stala dobra zavarovalnica.	zavarovalnadružbad.d.
Varujte Svoje Zdravje.	assicurazioni s.p.a.
O Adriaticovem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju želim izvedeti več, zato mi pošljite podrobne informacije:
Ime in priimek____________________________
Naslov __________________________________
Poštna št. in kraj
Izrežite in v pismu ali na dopisnici pošljite na naslov:
Adriatic, Ljubljanska 3a, 66000 Koper dl
PODJETJE »ŽAGA«, d.o.o, SEVNICA, Savska 24, 68290 SEVNICA
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji:
inženir lesne ali gozdarske smeri,
5 let delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti.
Rok prijave: 8 dni.
PLANINA - ČEVLJARSKO PODJETJE ČRNOMELJ
Na utrdbah 18, telefon 51-083
Cenjene stranke obveščamo, da smo v prostorih podjetja odprli
-	INDUSTRIJSKO PRODAJALNO in
-	POPRAVLJALNICO OBUTVE
Pri nas boste po konkurenčnih cenah kupili izdelke iz našega proizvodnega programa in popravili vso poškodovano obutev. Na vašo željo pa vam bomo čevlje izdelali tudi po naročilu. Prodajalna in popravljalnica sta odprti vsak delovni dan med 6. in 14. uro.
Priporočamo se za obisk.
	MALOPRODAJNA
indov	TRGOVINA 61000 LJUBLJANA Poljanska 95 Tel.:	(0)61/316-143
	VSE ZA KOLINE
	ČREVA, OVITKI, DIŠAVE,
	MESARSKI PRIBOR,
HVALA ZA OBISK.	STROKOVNI NASVETI ...
EKI
Proizvodnja elektromehanskih komponent, d.o.o., Črnomelj Heroja Starihe 24
objavlja prosti delovni mesti:
1.	PROIZVODNI TEHNOLOG
POGOJI:
—	najmanj srednja izobrazba strojne smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji
—	aktivno znanje enega tujega jezika
2.	VODJA KONTROLE KAKOVOSTI
POGOJI:
—	najmanj višja izobrazba elektro smeri, strojne smeri ali druge ustrezne smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji, zaželjeno na področju kontrole kakovosti
—	aktivno znanje enega tujega jezika
Prijave pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po prijavi.
V primeru večjega števila prijav bomo kandidate preverjali s testiranjem.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Dodatne informacije lahko dobijo kandidati na sedežu firme ali po telefonu 51 -400.
n»
TRGOVINA
Vse za gradnjo
NOVO MESTO, Srebrniče 1, tel. 068/21-604, fax. 21-611
vam poleg gradbenega in instalacijskega materiala odslej nudi tudi kmetijske stroje SIP in umetna gnojila KAN in NPK 8/26/26
Traktorska kosilnica BRITEV DISK 165 diskasti	228.293,00	SIT
Traktorska kosilnica ROTO 165	163.616,00	SIT
FAVORIT 200 obračalnik	75.180,00 SIT
FAVORIT 220 obračalnik	80.987,00	SIT
Pajek SPIDER 230 obračalnik	87.010,00 SIT
Pajek SPIDER 350 obračalnik	127.000,00 SIT
NOVI PIONIR 17 samonakladalka	375.394,00 SIT
Vabljeni v
n»
Srebrniče!
OBJAVA IZIDA JAVNEGA, ANONIMNEGA, ENOSTOPENJSKEGA, IDEJNOPROJEKTNEG4 NATEČAJA ZA PRIDOBITEV URBANISTIČNO-ARHITEKTONSKE REŠITVE ZA OSNOVNO ŠOLO IN VRTEC MRZLA DOLINA V NOVEM MESTU
Natečaj je razpisal:
—	Izvršni svet skupščine občine Novo mesto
1.	Prva nagrada se ne podeli
2.	Povišano enakovredno nagrado v višini 800.000,00 SIT prejme elaborat pod šifro MOZAIK
Avtor:
—	Jurij Kobe, d.i.a., Ljubljana Sodelavki:
—	Mira Stantič, d.i.a.
—	Milena Todorič, d.i.a.
2.	Povišano enakovredno nagrado v višini 800.000,00 SIT prejme elaborat pod šifro 11111
Avtor:
—	Borut Simič, d.i.a.
Sodelavec:
—	Janez Žerjav, d.i.a.
NEAPOLIS, d.o.o.
3.	Nagrado v višini 400.000,00 SIT prejme elaborat pod šifro SONCE
Avtor:
—	Aleš Vodopivec, d.i.a., Ljubljana
Zvišan odkup v višini 200.000,00 SIT prejme elaborat pod šifro MAKI
Avtorji:
—	Tadej Glažar, d.i.a., Ljubljana
—	Polona Šušteršič, d.i.a, Vrhnika
—	Arne Vehovar, d.i.a., Ljubljana
Zvišan odkup v višini 200.000,00 SIT prejme elaborat pod šifro ECOLE
Avtor:
—	Tatjana Capuder, d.i.a., Ljubljana Soavtorici:
—	Petra Paškulin, d.i.a., Ljubljana
—	Ina Šuklje-Erjavec, d.i.kr., Ljubljana
Odkup v višini 100.000,00 SIT prejme elaborat pod šifro EXLIBRIS
Avtor:
—	Stojan Lipolt, d.i.a., Divača
—	Interprojekt, d.o.o., Sežana
Odškodnino v višini 60.000,00 SlT prejmejo vsi elaborati razen elaborata pod šifro POD HRIBOM, ki prejme odškodnino v višini 40.000,00 SIT.
Datum OTVORITVE razstave natečajnih elaboratov bomo vsem sodelujočim sporočili kasneje.
ZARJA d.d. Novo mesto Prešernov trg 8 NOVO MESTO
stanovanjsko podjetje d.d., Novo mesto Prešernov trg 8,68000 Novo mesto
ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
I.	V NOVEM MESTU Detelova 4: pritličje, 54,10 m2
namembnost: prodajalna glasbil, krznarstvo, menjalnica oz. slične mirne dejavnosti
ostali pogoji: pripravljenost sofinanciranja pri obnovi lokala Jerebova 18: pritličje, 103,30 m2
namembnost: pisarniška, servisna oz. slična mirna dejavnost Prešernov trg 8: klet, 37,30 m2 namembnost: pisarniška dejavnost
II.	ZUNANJI KRAJI
Otočec
Šentpeter 5:1. nadstropje, 56,90 m2 namembnost: pisarniška dejavnost
Od interesentov pričakujemo, da do 18.11.1992 oddajo pismene prijave z opisom dejavnosti in ustreznim potrdilom za opravljanje te dejavnosti.
Za vse informacije in ogled lokalov se oglasite na naslov:
Stanovanjsko podjetje ZARJA,d.d.,Novo mesto, Prešernov trg 8, Novo mesto, tel. št. 23-928, 23-940 in 22-071.
M Mercator - Kmetijska zadruga Črnomelj
68340 Črnomelj, Kolodvorska 39 telefon: a c. (068) 51020, 51026 komerciala: (068) 51063 računovodstvo: (068) 51 023 52 680
Investitor vabi k sodelovanju izvajalce za agromelioracijska dela
—	bagerje s hidravličnim kladivom
—	nakladalnike
Ponudbe z opisom storitve in ceno sprejemamo 8 dni po objavi ponudbe.
Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po sprejemu skle-V pa o izbiri.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ILIJE
JANKOVIČA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju visceralne kirurgije, ki so mu lajšali trpljenje.
Vsi njegovi
V SPOMIN
V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
(Vojan T. Arhar)
10. novembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša ljuba mamica, hčerka in sestra
MAJDA KOVAČIČ
iz Zbur
Iskrena hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate.
Vsi njeni
ZAHVALA
V četrtek, 29. oktobra 1992, smo se na pokopališču v Loški vasi poslovili od
STANETA
ZUPANČIČA
dipl. pravnika iz Ljubljane Vlahovičeva 40
Hvala lepa vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Stane, naj ti bo lahka domača zemlja.
Žalujoči: vsi njegovi
Meniška vas, 3. november 1992
•	Slavoje samo senca dejanja, toda če nič ne stoji v sončni luči, tudi sence ni (Hebbel)
•	Bosna je zadnji otok nedolžnosti zahodne civilizacije. (Kreševljakovič)
•	Človek, ki bi mogel živeti sam, je ali bog ali žival (Aristotel)
•	Najboljša in najsložnejša je tista država, katere izvoljeni vladarji imajo najmanj veselja z vladanjem, in narobe. (Platon)
•	Na Slovenskem smo mi gospo-^ar, le gospodari nam tuji denar. (F.
VI NAM - Ml VAM
TLAKOVCI	V ZIMSKI SEZONI PO UGODNI CENI IN NA DVA OBROKA (ČEKI) VAM NUDIJO:	
in	CEMENTNI	ŠENTLOVRENC 21,
ROBNIKI	IZDELKI GOREČ JOŽE	68212 VELIKA LOKA, TEL: 48-350 FAX: 48-610
	IZDELUJEMO TUDI BETONSKE BLOKE, OPEČNE IN BE-	
	TONSKE VOGALNIKE	
t
V TEM TEDNU l/A^ 7ANIMA tedenski koledar - kino - službo iSCe - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji —	-	t«mm« prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE ponudbe - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 12. novembra - Emil Petek, 13. novembra - Stanislav Sobota, 14. novembra - Nikolaj Nedelja, 15. novembra - Leopold Ponedeljek, 16. novembra - Otmar Torek, 17. novembra - Elizabeta Sreda, 18. novembra - Romann
LUNINE MENE
17. novembra ob 12.39 - zadnji krajec
kino
BREŽICE; Od 11. do 13.11. (ob 20. uri) ter 14. in 15.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični film Bat-
man se vrača.
ČRNOMELJ: 13.11. (ob 19. uri) ameriški film Doktor. 14. in 15.11. (ob 16. uri) ameriška risanka Peter Pan. 14.11. (ob 19. uri) in 15.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Visoke pete.
KRŠKO: 13. in 14.11. (ob 20. uri) in 15.11. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Obračun v Malem Tokiu. 17.11. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Pošast iz računalnika.
METLIKA: 12. in 13.11. (ob 20. uri) ameriški film Visoke pete. 15.11. (ob 20. uri) ameriški film Doktor.
NOVO MESTO: Od 12. do 16.11. (ob 18. in 20.15) ameriška melodrama Ocvrti zeleni paradižnik. Od 13. do 15.11. (ob 16. uri) ameriška akcijska komedija Policaj v otroškem vrtcu.
prodam
POCENI prodam šivalni stroj na nožni in električni pogon. ® 21-784.	4700
INDUSTRIJSKI šivalni stroj PFAFF prodam za 450 DEM. ® 51-396.
4701
NOVO trajno žarečo peč za centralno kurjavo ( kombinirano plin- olje), Fero-term FF 32, ugodno prodam. * (061) 264-598.	4703
TELICO SIMENTALKO, brejo 5 mesecev, in žrebico, staro 7 mesecev, prodam. Gole, Stari trg 42, Trebnje. 4711 JUNCA, starega dve leti in pol, prodam. Mrvič, Koroška vas 19, Novo mesto..	4717
ZAMRZOVALNO skrinjo, 210 1, prodam. « 42-613.	4718
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dva avtosedeža, nahrbtnik in kengurujčka za nošenje dojenčka prodam. * (068)23-529.	4720
35 brejih koz, 6 nepripuščenih mladic in 2 leti starega kozla brez rogov prodam. * (0608)75-571, (068)42-755, po 18. uri.	4722
ENOFAZNI MLIN za ruženje koruze in mletje žita prodam. Mum, Podgora 6, Straža.	4729
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, pralni stroj, barvni televizor in kopalno kad prodam. * 25-195.	4732
SEMENSKI KROMPIR sort sante, jerla in desire ugodno prodam. ® (068)44-388.	4733
SEMENSKI KROMPIR sorte desire prodam. Gorenc, Dobrava 7, Kostanjevica.	4735
SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR jerla, same in romana (belomesnat), pridelek iz lanskega uvoza, prodam. Cena ugodna. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, ® (061)785-097.	4736
SUHE bukove plohe, debeline 65 mm, prodam. ® 22-384.	4745
10 M mešanih drv ugodno prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 4761 UGODNIO PRODAM zamrzovalno omaro, malo rabljeno. ® 27-777.
4765
SEMENSKI KROMPIR sante in desire prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg, Bitnje 41, Kranj, * (064)312-056.
4768
KONTEJNER od tovornega avtomobila prodam, ® (068)84-613. 4773 BELO POSTELJO z jogijem ugodno prodam. « 51-238, od 13. do 15. ure.
4781
* " -------------------------------
kmetijski stroji
TRAKTOR URSUS C 360, star eno leto, 140 delovnih ur, prodam. Kuhar, Zaboršt 4, Kostanjevica.	4704
TRAKTOR ZETOR 6911, dobro ohranjen, prodajamo. Kartuzija Pleterje, « 42-025.	4728
TRAKTOR IMT 42, star 4 leta, prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šmarješke Toplice.	4731
POŽARNO
ZAVAROVANJE
V	zadnji številki smo napovedali predstavitev najbolj aktualnih zavarovalnih vrst, ki jih lahko sklenete pri Zavarovalnici Triglav d.d. Poslovni enoti Novo mesto.
Danes vam predstavljamo najstarejše in obenem najbolj razširjeno zavarovanje — POŽARNO ZAVAROVANJE. Dolenjci smo lahko ponosni na svojo zavarovalno kulturo, saj je bila prva slovenska požarna polica sklenjena prav na Dolenjskem, in sicer jo je leta 1900 sklenil župnik Janez Virant iz Mokronoga.
Od takrat se je v slovenskem zavarovalstvu marsikaj spremenilo, vendar osnove požarnega zavarovanja veljajo še danes. Tako so predmet požarnega zavarovanja premičnine in nepremičnine. Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, vihaija, toče, udarca motornega vozila in premičnega delpvnega stroja, padca letala, manifestacije in demonstracije. Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi škodo, ki bi nastala zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, od-trganja zemljišča, snežnega plazu, lekaže, samovžiga zalog ter izliva žareče mase.
V	današnjem času, ko naše premičnine in nepremičnine spet pridobivajo na vrednosti, ne moremo njihovo varnost prepustiti zgolj slučajnosti. Varnost našega premoženja povečamo z zavarovanjem. Osnovno zavarovanje, ki naj bi ga imel sklenjenega vsakdo, je ravno požarno zavarovanje. Zato svetujemo vsem bralcem Dolenjskega lista, da sklenejo kvalitetno požarno zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav d.d. Poslovni enoti Novo mesto.
ZA VAROVALNICA TRJGLA V—	.___
ker življenje potrebuje varnost!	VEŽ
<n o
E
o
>
O
z
CO
+-*
O
c
0)
to
c
>
o
(/)
o
a
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Marketi (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 70 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD aii 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.400 tolarjev. Mali oglas do deset besed 800 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 80 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-6J0; mali oglasi in zahvale 24-006; teleta* 24-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^travica, Ljubljana.
VEČJO FREZO Honda, bencinsko, z aluminijasto prikolico, tudi za avto, plugi do 21 cm, s kosilnico in železnimi kolesi, vse novo, nujno prodam po polovični ceni. Ogled Dol. Prekopa 27 a, Kostanjevica na Krki, nasproti gostilne Majolka, * (0608)60-224 ali (068)24-161, popoldne.	4766
MALO RABLJEN traktor DEUTZ, 55 KS, prodam. Ivan Selak, Dobrava 56, Škocjan.	4788
KMETOVALO, POZOR! UGODNA nabava traktoijev Zetor UNI-VERZAL, SAME, TOMO VINKO-VIČ 826, URSUS, LINDNER, vseh tipov z vsemi priključki, pio naročilu ter rabljeni traktorji vseh vrst in tipov, po dogovoru s priključki - sadilec krompirja HMEZAD avtomatski, rabljeni IMT 542, na zalogi. Kredit do 5 let Informacije pri AGROAVTU Kranj, Gore-njesavska 17, ali « (064)221-192, od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. __________________________ 4794
motorna vozila
MERCEDES 12/13, registriran do
8.8.1993,	prodam. ® 86-150.	4702
R 4, letnik 1990, prodam. Medle, Mali
Slatnik 31 ,-Novo mesto.	4714
ŠKODO FAVORIT 135 L prodam. ® (068)23-734.	4723
Ž 750 ugodno prodam. Ucman, Čr-mošnjice 48, Stopiče.	4724
GOLF, letnik 1981, registriran do
6.11.1993,	prodam. ® 26-193.	4725
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. ® 73-
282, popoldan.	4726
JETTO 1.6 D, 1/90, prodam. ® (0608)64-639, dopoldne.	4727
Z 101, letnik 1986, garažirano, prodam. Cena po dogovoru. ® 84-790.
4734
Z 750 prodam. Jurčičeva 13, Novo mesto.	4738
Z 850, letnik 1981, prodam. Terezija Bratkovič, Gor. Vrhpolje 50, Šentjernej.
4740
CITROEN BX 16 TRS, letnik 1989, sivo metalik barve, prodam. ® 20-340.
4741
R 18, letnik 1986-87, kupim. ® 20-340.	4742
VISO 11 SUPER, letnik 1982, prodam. Gorazd Gregorčič, Šmatjeta 31.
4744
MERCEDES 200 D, letnik 1987, prodam. ® 50-133.	4748
R 18 TU, letnik 1987, registriran do 8/93, prodam. Ogled po 15. uri, v petek dopoldan. Gordan Dragišič, Drska 46, Novo mesto.	4751
Z 101, dobro ohranjena, 11/87, prodam. Franci Kodrič, Krška vas 61, Krška vas	4754
PRODAM JUGO, letnik 86, reg. do 6/93. ® 068/65-767.
KARAMBOLIRANO lado 1200 S prodam. «(0608)32-930.	4758
BMW 318 i, letnik 1984, in golf D, letnik 1987, prodam. « 52-508.	4759
SUBARU 700 SDX, letnik 1986, prevoženih 70.000 km, prodam. Registracija ni podaljšana. Dušan Kopina, Volčičeva 2 a, Novo mesto.	4767
GOLF, letnik 1986, registriran do 5/93, pet vrat, prodam. ® 76-380.
4770
FIAT 127 ugodno prodam. « 25-235, dopoldne.	4772
Z 101, Skala 55, letnik 1990, prodam. Vidmar, Stopiče 64, Novo mesto. 4774 R 4 GTL, letnik 1983 in jugo, letnik 1987, ter kompresor, C02 in avtogeno varilni aparat prodam. ® 25-895.
4785
JUGO, letnik 1984, prodam. Butalin, Cesta herojev 26.	4787
GOLF JGL, letnik 1981, in fiat 126 P, letnik 1988, prodam. ® 76-571.	4791
obvestila
ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. «(068)44-662.
EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG
TV-AVDIO-VIDEO
CX 5312 W (55 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo)
850 DEM
CX 6813 W (70 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo)
1295 DEM
CX 5913 D (63 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo)
1250 DEM
Na zalogi imamo bogato ponudbo hfi-FI stolpov, videorekorderjev, CD playerjev in kombiniranih mikrovalovnih pečic od 171 do 34 I. Posebna ponudba: SAMSUNG
MIKROVALOVNE PEČICE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE -kombinirane
28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT.
Vse inf, SAMSUNG EURO 2000 Brežice Tel. 10608161-936 B. Milavec 73
Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
likovno
RAČKA, d.o.o.
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
marketing Podjetje za grafični marketing in posredovanje
Novo mesto, d.o.o., Kristanova 60, S 068128-535; 28-694
OBRTNIK! PODJETNIKI!
računalniški sistem
PC RAČUNALNIK
386sx/25MHz
Nudimo vam široko izbiro več vrst stenskih, namiznih in žepnih koledarjev, rokovnikov, planerjev, obeskov, kemične svinčnike, vžigalnike in še veliko ostalih drobnih poslovnih novoletnih daril. Na vašo željo vam na vse artikle lahko odtisnemo znak vaše firme.
-	MAINBORD 386sx/25 MHz
-	SVGA CARD (1024x768)
-	AT I/O CARD (2s/lp/lg)
-	AT (IDE) BUS CONTROLER
-	FLOFY DISK 5 lir, 1,2 MB
-	HDD CONNER 80 MB
-	AT BABY ČASE +200 W
-	SAMSUNG TIPKOVNICA
-	VGA P/W MONITOR
-	2 MB RAM MEMORY
EMAJLIRANJE kopalniških kadi z uvoženim materialom. Garancija 2 leti. «(064)66-052.	4537
TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.: 068-45-650 45-651
fax: 068-45-652
Najceneje na Dolenjskem:
—	proizvodnja betona
—	prevozi in strojno vgrajevanje betona
—	talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri
Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO!
Castro/
SERVIS IN
REZERVNI DELI KOLES Jože Smole Žabja vas 27 telefon: 068/ 21 952
Trgovina in servis ELEKTRONIK
vam od sedaj naprej nudi vse vrste bele tehnike na 25 obrokov: barvne sprejemnike, hladilnike, zamrzovalnike, pralne in sušilne stroje, pomivalne stroje, električne, plinske in kombinirane štedilnike GORENJE.
Oglasite se v naši trgovini in servisu ELEKTRONIK, Kettejev drevored 5, Novo mesto, tel. (068) 22-409, vsak dan od 9. do 16. ure!
Po izredno konkurenčnih cenah vam nudimo tudi celoten izbor računalniškega papirja (tudi tiskovin) in vse SDK obrazce.
YURENA - ŠOLA TUJIH JEZIKOV
Ulica Marjana Kozine 49 a Novo mesto
vpisuje mladino in odrasle v začetne, nadaljevalne, osve-žitvene in konverzacijske tečaje angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega in španskega jezika.
Inf. in vpis po tel. (068) 23-434 v pon., četrtek, petek od 16. do 18. ure, v torek in sredo pa od 8. do 10. ure!
Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979.	1
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
AGRO d.o.o.
Prodajalna SEJALEC
Cesta kom. Staneta 3
Novo mesto
Tel. (068) 24-132
vam nudi:
•	veliko izbiro motornih žag STIHL, ALPINA, posebna ugodnost TOMOS - HUSOVARNA 61 F že za 43.998,60 SIT
•	verige, meči, zobniki
•	kotli za žganjekuho 60, 80,100,120 I rostfrei
•	cisterne za vino od 25 do 300 I
•	vrtno orodje GARDENA
•	jesenski cebuiček, česen, vrtnice
•	organsko humusno gnojilo BIOPOST
•	organsko mineralno gnojilo ORGANO
KOP LONGAR d.o.o. vam nudi
•	SNEGOLOVE-enostavna montaža
•	KOMPRESORJE -50, 500 I
Vse po ugodnih konkurenčnih cenah!
Tel.: (068) 84-647
VITA, marketing, trgovina in šport, d.o.o. Rožna 7,
68210 Trebnje
išče
1.	organizatorja športnih aktivnosti
2.	komercialista
Pogoji:
—	poznavanje športa in športne opreme
—	samoiniciativnost in znanje
Informacije: pisno ali tel.: 068-44-232
Vse za poroko ali božične in novoletne praznike:
orehove in rozinove potice z domačo smetano, drobno pecivo, biskviti, rolade.
Naročila na tel. (068) 73-083
»KLOBUČARSTVO« Sevšek Jožica Obrtna cona Leskovec Tel.: (0608) 33-130
Sporoča podjetjem, obrtnikom, trgovinam in občanom, da izdeluje delovne obleke, halje in kape.
Mlajšim in starejšim nudi modne klobuke, kape ter trenirke, lovcem pa lovske klobuke.
KOMPAS HERTZ -
izposojevalnica vozil in menjalnica
obvešča cenjene stranke, da se je preselil v nove prostore na avtobusni postaji, tel. (068) 23-937
NOVA PONUDBA: zimske počitnice, organizacija izletov, obiski sejmov, hotelske rezervacije, letalske vozovnice naše agencije CO-ME 2 US.
posest
NJIVE in gozd v Meniški vasi prodam. Kličite na * (068)24-797.	4706
ZIDAN VIKEND blizu Rake pri Krškem, 4 x 5, z 27 a zemlje in sadovnjakom, brez elektrike in vode, prodam za 9.000 DEM. Dušanka Gorenc, Novi log 19 d, Hrastnik.	4707
V SMOLENJI VASI prodam hišo, dvojček, s skupnim vhodom in vrtom. ® 27-841.	4737
ZAHVALA
Skrb, delo in* trpljenje	a huda bolezen te od nas ločila je.
'roje je bilo življenje.	Zdaj, ko le več med nami ni,
Ljubd si nas vse,	vemo, koliko nam pomenil sl
V 63. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ GRANDLJIČ
pečar v pokoju
POSTAJA 44, MIRNA PEČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se Keramiki Novo mesto, Novoteksu - Apreturi, Domu starejših občanov Šmihel, Beti Mirna Peč, vaščanom Postaje in Marofa, LD Mirna Peč in Novo mesto za podarjeno cvetje, denarno pomoč in organizacijo pogreba. Zahvala govornikoma Vidi Progar in Tonetu Volku za poslovilne besede, DU Mirna Peč in Dl Novo mesto za spremstvo na njegovi zadnji poti, godbi in pevcem za zapete žalostinke. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kranjcu in patronažni sestri Slavki Kastelic za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, hčerki Zdenka, Andreja in sin Jože z družinami, sestra Milka in brat
Slavko ter ostalo sorodstvo
22
DOLENJSKI UST
Št. 46 (2256) 12. novembra 1992
Iščemo prostor za trgovino z obutvijo v Krškem — 35 m2. Ponudbe lnteko,d.o.o., Stegne 21, Ljubljana.
ZIDANICO z vinogradom, 0.5 km iz Semiča, ugodno prodam ali menjam za stanovanje v Ljubljani. * (061)225-218.
4743
ZIDANICO - VINOGRAD na Trški gori prodam. ® 22-602.	4746
BRUNARICO in 20 a zemlje na Trški gori nad Krškim prodam. ® (0608)32-483.	4747
ZAZIDLJIVO PARCELO, 900 m2, voda, v bližini Trebnjega, prodam, is 44-330, zvečer.	4755
HIŠO z gospodarskim poslopjem med Mokronogom in Šentrupertom prodam. Hiši pripada zemlja, v izmeri 84 a. Vse informacije na S (061 )773-496.	4763
PARCELO v Beli krajini, v izmeri 2 ha, prodam. Cena za m2 je 2 DEM. ® 23-241, od 10. do 17. ure.	4786
NA LEPI LOKACIJI v Žužemberku, v bližini šole, prodam L100 m2 stavbnega zemljišča, predvidenega za gradnjo, po 9 DEM za m2. * (068)22-282.	4789
stanovanja
GARSONJERO v Novem mestu iščem. ® 40-304.	4739
PROFESORICA najame garsonjero ali sobo v Novem mestu. ® (061)453-143.	4750
DVOSOBNO STANOVANJE (prvo nadstropje, 60 m2, in enosobno stanovanje, 39 m2, v Novem mestu, prodam. Cena za m2 1200 DEM. ® (068) 25-288 dopoldan.	4753
STANOVANJE 60 m2 prodam ali odam. Dvor pri Žužemberku, ® 26-288 po 20. uri.
MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu vzamem v najem. ® 78-098, zvečer.	4775
MLADA DRUŽINA išče trisobno stanovanje ali del hiše v Novem mestu. ® (064)725-369.	4778
ženitne ponudbe
AGENCIJA ALBATROS, ženitna posredovalnica. ® (063)411-648, od 16. do 19. ure vsak dan.	4523
SEM FANT, star 23 let, doma iz prelepe Dolenjske. Rad bi spoznal dekle ali mamico, staro do trideset let, ki bi me v življenju razumela. Priloži sliko, ki ti jo na željo vrnem. Šifra: POT V DVOJE JE LEPŠA«	4779
razno
HORTING NOVO MESTO svetuje in urejuje vaše vrtove. ® (068) 24-433.
4639
UČIM klavir in glasbeno teorijo. ® (068)78-180.	4708
STE V STISKI S ČASOM? Nudim vam čiščenje stanovanja in likanje perila. Pridem na vaš dom. ® (0608)82-387.
4713
V OKOLICI BREŽIC ali Krškega vzamem v najem manjšo delavnico za mehanična opravila v popoldanskem času. ® (0608)69-328.	4715
SAT ANTENE, individualne ali skupinske, že od 660 DEM. Obročno odplačevanje, brezplačna montaža. ® (068) 47-623.	4756
POSLOVNI PROSTOR (trgovina), z opremo, v centru Novega mesta in v Luciji, oddam v najem. ® (068)21-246.
4762
IZGUBIL seje črn pes, pasma koder, na območju Mokronoga in sliši na ime Bobi. Vse, ki bi karkoli vedeli o njem prosimo, naj pokličejo ® 49-307 ali 49-164, Lojzka Lamovšek, Gorenje Laknice 31, Mokronog. Najditelja čaka nagrada!
4769
PAMPERS PLENICE -grosistična prodaja od 1.150 SIT dalje, z dostavo! Tel. (061) 191-642.
GROB v Ločni oddam. Informacije: Kalčič, Kastelčeva 1, zvečer. 4771
službo dobi
RAZLIČNE vrste del na domu. Dober zaslužek. Glede vseh informacij in navodil pišite na naslov: Gerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana-Dobrunje. 4637 PREŠIVALKO zgornjih delov obutve in čevljarja za klasično in strojno izdelavo spodnjih delov obutve zaposlimo. Boutique Vodeb, modno čevljarstvo, ® (061)22-44-76.	4710
ZASTOPSTVO inozemske firme išče tri komercialiste na terenu za področje Dolenjske in dva za področje Bele krajine. Šifra: »PIMA INTER«	4712
RAD DELAŠ? Želiš dodaten zaslužek - prijetno akvizitersko delo? Pokliči Natašo, ® (066)25-514, od 17. do 19. ure.
4716
KOMUNIKATIVNO DEKLE za
tajništvo dobi službo. ® 25-658. 4721 ČE IMATE CILJ in voljo veliko zaslužiti v prostem času in če želite delati v prijetni družbi, pokličite med 17. in 22. uro na ® 51-916.	4730
HONORARNO zaposlimo komunikativnega moškega za delo prodajalca v trgovini s stavbnim pohištvom. Pogoj: srednješolska izobrazba. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Racionalles, Cegelnica 12, Novo mesto.	4749
PRIKUPNO DEKLE za delo v strežbi in pomoč v kuhinji zaposlimo. ® 41-089.	4752
S POŠTENIM DELOM do dobrega
zaslužka. Potrebujete osebni avto, proste vikende in dobro voljo. ® 28-561, popoldne.	4757
V OKREPČEVALNICI zaposlimo dekle. ® 85-150, interna 23.	4760
SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom iščemo. ® 22-366.	4764
MLAJŠE, pridno dekle za pomoč v gospodinjstvu iščemo. Možna redna zaposlitev. Nudimo tudi hrano in stanovanje. Možen je vsak dogovor. Šifra: »DELO«
4776
SIMPATIČNA DEKLETA, lahko so dijakinje, študentke, zaposlene ali nezaposlene, iščemo za družabnice ali spremljevalke nekajkrat mesečno. Diskretnost je popolna. Šifra: »ODLIČEN ZASLUŽEK«
4777
RAZLIČNE VRSTE DEL na vašem
domu. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko,vnato boste dobili potrebna navodila. Šifra: »PLAČILO V DEM«	4780
DELO NA VAŠEM DOMU. Delov-
ne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Pišite na naslov: Anton Lojk, K Roku 44, Novo mesto.	4782
ODLIČEN ZASLUŽEK vam nudimo s prodajo tekstila na terenu. Pogoj: osebni avto. ® 23-977, po 15. uri.
4783
AKVIZITERJE za prodajo tekstila na terenu iščemo in posredujemo naslove ameriških firm, ki nudijo delo na domu. Informacije četrtek in petek, od 8. do 12. ure. ® (068)24-577.	4784
VEČ KANDIDATOV za delo na terenu iščemo. ® (068)28-019.	4790
BIFE AMZ OTOČEC zaposli prijazno dekle za delo v strežbi. ® (068)21-830, interna 27.	4792
PREDSTAVNIŠTVO SLOVENSKE KNJIGE v Novem mestu redno ali honorarno zaposli več zastopnikov za delo na terenu. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Slovenska knjiga, Litijska 38, Ljubljana, predstavništvo Novo mesto. 4793
MIK«
MIKO saloni vas obveščajo, da imajo na zalogi večje količine »KERAMIX« in ITALIJANSKE keramične ploščice po zelo ugodni ceni in takojšnji dobavi, v poslovalnicah: SEVNICI, BOŠTANJU, KRŠKEM, BREŽICAH in v NOVEM MESTU.
V SPOMIN
Nihče ne ve za bolečino, ki v naših srcih zdaj leži, spomin pa nate, Jani, vedno bolj in bolj živi..
8. novembra sta minili dve žalostni leti, odkar nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
JANI
STANIŠA
z Dolnje Težke Vode
Hvala vsem, ki ga hranite v srcu in lepem spominu, mu na grob prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Srce je Tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, spomini nate, DRAGA MAMA, pa še živijo in solze naše zdaj Tvoj grob rosijo.
Tiho in skromno, kot je živela, nas je v 82. letu zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica
MARIJA MOLEK
roj. Vraničar
iz Slamne vasi 19 pri Metliki
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so kakorkoli pomagali, nam stali ob strani, darovali cvetje in pospremili pokojno mamo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedi Anici Vraničar za poslovilne besede in njeno dolgoletno skrb v bolezni. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ne bomo jokali,
ampak smo ji za vse,
prav za vse prisrčno hvaležni
in smo veseli,
ko smo jo toliko let imeli
V 94. letu starosti je prenehalo biti srce naši nadvse dobri mami, stari mami, sestri, teti in botri
FRANČIŠKI
DRAGAN
iz Šmarjeških Toplic
Prisrčna hvala sorodnikom, vaščanom, sosedom, posebno Cugeljno-vim, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radiji podarili cvetje ali sveče, darovali za sv. maše, nam pa izrazili sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja cerkvenim pevcem iz Bele Cerkve in Šmarjete, duhovnikom za obiske na domu in za lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem.
Vsi njeni
ZAHVALA
Kako bi dihala rada, poslušala, gledala, sedela med vami in še katero vmes povedala, pa me tišči teptan, nad mano grob preran.
Kljub izredni volji do življenja nas je v 69. letu starosti zapustila naša predraga mama, stara mama, sestra in teta
NEŽA
STOJNIČ
iz Grabrovca 20
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala sosedom Dragovan, Pezdirc,, Vukšinič in Štublar in Družbeni prehrani Revoz za podarjeno cvetje. Se posebna zahvala Angelci Bučar za poslovilne besede, pevskima zboroma ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sin Tone, hčerke Nežka, Marija in Silva z dužinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko je bilo se ločiti a vse solze, ves jok zaman. (Gregorčič)
V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš zlati mož, oči, stari ata, tast, brat, sin in stric
DUŠAN ŠKOFU ANEC
Srebrniče 13 pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, tolažbo, darovane vence in cvetje ter pisne in ustne izraze sožalja. Zahvala velja celotnemu kolektivu ISKRA EE Novo mesto, še posebno zahvalo smo dolžni ožjim sodelavcem oddelka vzdrževanja ISKRA EE, podjetju Gorjanci Straža ter kooperantom DO Gorjanci, kolektivu Darja d.o.o. Krško, PE Novo mesto, prodajalni Vrelec Dolenjske Toplice ter 2. a razredu SSTU Metlika. Posebna zahvala velja tudi g. Barbiču za besede slovesa, godbi na pihala Novo mesto in pevskemu zboru Šmihel. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Ljubil si polja, vinske gore, smrt ločila te je od nje.
V njegovem 80. letu starosti smo se morali nepričakovano posloviti od našega dragega moža, brata, strica, svaka in soseda
MARJANA
FURLANIČA
REGRČA VAS 60
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, posebno sosedu Stanetu Zupančiču in ženi Lojki, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala velja šmihelskim pevcem, gasilcem, lovcem, Elektru Novo mesto, krajevni skupnosti Regrča vas in gospodu župniku za opravljen obred.
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in prababica
FRANCKA
ZUPAN
iz Dola pri Šmarjeti
Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za izrečene poslovilne besede in opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Utihnil je smeh obstal je korak...
naše mamice, žene, babice in sestre
ALBINCE
HUDOKLIN
ZAHVALA
V njegovem 80. letu starosti smo se morali nepričakovano posloviti od našega dragega moža, očeta in strica
JANEZA
DRGANCA
iz Gabra pri Semiču 19
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni negovali ter obiskovali v bolnišnici. Hvala za darovano cvetje, sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala bolniškemu kuratu p. Luki za obiske in opravljeno pogrebno svečanost. Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in imeli radi, iskrena hvala.
Vsi njeni
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, delavcem TOE Petrol Brežice, UNZ Krško in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, nudili pomoč pri organizaciji pogreba in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Za vso pomoč se še posebej zahvaljujemo sosedom, zahvaljujemo pa se tudi pevcem, govorniku in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Simona Jakš
s
>
s
s
*
Po naključju sem bil prvi, ki je ji naši portetiranki povedal da so na ravnokar končani seji sevniš-S kega parlamenta poslanci soglasno sklenili daji podelijo občinsko priznanje Dušami K vedra- Toma-i la. Simona Jakš ni hlinila prese-S nečenja, ker p njeni naturi pre-^ prosto ni prostora za pretvarjanje, S čeravno bi ji lahko prisodili da vendarle zna uspešno brzdati ču-\ stva, ki bipo vztočila nepredvidlji-J ve rane na duši sobesednika. Za-^ torej ne preseneča, da je našla S posrečeno dopolnilo svojega življenjskega vsakdana, predvsem v raznih, na prvi pogled drobnih, a J sočloveku nadvse pomembnih človekoljubnih dejanjih. Njenefunk-^ cije niso kake častne zadolžitve. jj Gospa Simona je kot tajnica kra-^ jevne organizacije Rdečega križa in društva diabetikov f Sevnici človek konkretnih dejanj, rekli bi J akcije. Dobro ve, da ljudem že ^ preseda prazno besedičenje in da S so zvečine hvaležni že za drobno pozornost ali pomoč. Navsezadnje \ je tudi sama postala sladkorna \ bolnica.
y Jakševa ima v zadnjih mesecih \ največ dela ravno kot tajnica sev-J niške krajevne organizacije Druš-S tva izgnancev Slovenije. Zdaj, ko J so mimo dežurstva p sevniškem \ begunskem centru s prek 300 be-£ gunci iz BiH, ima nekaj več časa * zase in svoje sotrpine, ki so morali
na trnovo pot izgnanstva. In zno- j fa se ji odvrti film njenega uničenega otroštva. Iz Birne vasi pri p Šentjanžu na Dolenjskem so na- d mreč novembra 1941 Nemci izselili tudi njihovo družino, se pravi j Kosove, najprej v Neresheim, potem v Sissen... Oče je bil mizar in p je šel delat v tavamo pohištva, mama pa je šivala v šivalnici »Samo, dokler smo bili f lagerju d smo bili velikokrat lačni in zeblo nas je. V zadnjem lagerju so nam p vzeli 4-letnega brata Tonija in pol * leta nismo vedeli kje je. Ko so p ukradenega otroka vrnili ni več d znal slovensko. Od jeseni 1944, p ko so očeta odpeljali daje šel ko- * pat strelske jarke, pa do avgusta 1945, ko smo se iz Nemčije vrnili d na sevniško železniško postajo, nismo vedeli kaj je z očetom. Že v d Nemčiji pa smo zvedeli da so nam Nemci požgali hišo,« se spominja p Simona, prvorojenka v družini t Kosovih, ki so ji sledili še trije bratje. Njena mati Elizabeta je o p najtežjih trenutkih izgnanstva pisala verze. Ti porumeneli in od zoba časa načeti papirji izpisani z P lepo pisavo Beti Kos, so svojevrsten dokument časa, trdne vere in p upanja Slovencev.
Simona Jakš je bila dva man- p data predsednica sveta potrošni- J kov f Sevnici in v delegaciji sev-niške krajevne skupnosti Meni d da smo pri nas šele na začetku prave zaščite potrošnikov, da pa p odkar so zasebne trgovine, svet Jj potrošnikov izgublja pomen, ker p je večja konkurenca najboljše za- d gotovilo za kakovost Krajevna skupnost je po njenem nujna, to p »je duša v občini in v kraju.« Pa še tega ne pozabi pristaviti da ji vse p ta njeno delo blagajničarke pri d odboru za telefonijo, za kabelsko televizijo itd, kljub temu da je d zdaj že v pokoju (najdlje je delala J f krški M—Preskrbi kot referent p za finance), omogoča njen raz- d umevajoči soprog Lojze, ki tudi p skuha, če je treba
PAVEL PERC 5
»»»»»»»»»^
Nagrade za pravočasne plačnike
VValkman v Mokronog
NOVO MESTO— V torek zjutraj je izmed plačanih položnic naših naročnikov žrebala Belokranjka Olga Mihelčič in walkman dodelila Antonu Čošu, Slepšek 22, Mokronog. Tolažilni nagradi, žepna kalkulatorja, pa je poslala F Belo krajino. Prvega Janezu Goved-niku. Sodni vrh 10, p. Semič, in drugega Emi Stariha, Movrena vas 5, p. Semič. Nagrajenci lahko nagrade dvignejo f našem naročniškem oddelku. Ob zadnji letošnji izterja vi naročnine za Dolenjski list bomo naročnike, ki so hkrati tudi redni plačniki, žrebali še enkrafNa-grado, namizni računalnik ter dve tolažilni nagradi (žepna kalkulatorja) je prispevaI Technoshop, d.o.o., Suhor pri Metliki, ki ima na zalogi bogato izbiro televizorjev, video in Hi-fi aparatov znamke Samsung. Vse, ki se bodo pri njih odločili za nakup in prinesli s seboj zadnji izvod Dolenjskega lista, bodo nagradili še z lepim darilom. Za žrebanje naslednje nagrade - walkmana bodo prišli f poštev vsi, ki so ali pa bodo po pošti ali v našem naročniškem oddelku plačali položnice do torka, 17. novembra
dobro, da je nagrada tega tedna šla v Mokronog, če ne bi kdo mislil, da je Semičanka Olga Mihelčič pri žrebu zamižala na eno oko in vse nagrade poslala v domači kraj. Tako bo vvalkman poslušal Anton Čoš iz Mokronoga na žepna računalnika pa bosta računala Semičana Janez Govednik in Ema Stariha.
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Nezadovoljstvo z nagradno igro — Radi bi nazaj zdravnico — Za koga šolska ma-lica zastonj — Kaj bo na prostoru sedanjega kioska na Trdinovi v Novem mestu
Več bralcev je takoj v začetku telefoniralo na četrtkov dežurni telefon zaradi nagradne igre »Ugani, kaj je na sliki«, žal so se oglasili prepozno, saj je pravilen odgovor prišel že takoj zjutraj ob 8. uri. Omenimo pa posebej klic J.Š. iz DraSčev, ki podobno kot drugi opozarja, da igra ni poštena do vseh naročnikov in bralcev Dolenjskega lista, saj mnogi nimajo telefona ali pa dobijo naš tednik šele v petek, včasih celo v ponedeljek. Na uredništvu že razmišljamo, da bi nagradno igro nekoliko spremenili in omogočili sodelovanje vsem naročnikom.
Ljudje se vse bolj zavedajo, da so davkoplačevalci in da država živi od njihovih prispevkov, zato tudi na ravnanja politikov gledajo drugače. G.N. iz Novega mesta meni, da ni vredno predsednika slovenskega predsedstva, da hodi na manjše slovesnosti, kot je bila nedavna otvoritev telefonske centrale v Zasavju. »Najbrž ima več drugega, bolj resnega dela, otvoritev pa bi lahko opravil kar predsednik občine,« je dejal naš bralec in dodal, da predsednik Kučan hodi preveč po terenu, kar ni zastonj in gre v breme davkoplačevalcev.
M. Ž. iz Novega mesta moti zapis v zadnjem Dolenjcu, ki posredno govori o nekdanjem direktoiju Jutranjke g. Vehovarju. Z njim je sodelovala in ga pozna kot dobrega gospodarstvenika in trgovca, kije Jutranjko spravil pokonci
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci Vemo, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad priduhniL
in jo popeljal v svet. Dušo in srce je pustil v tej firmi, zato mu ni vseeno, kaj se v tovarni zdaj počne. Meni, da za krmilo podjetja niso prišli pravi ljudje, ampak bančniki in politiki, ki se le drenjajo ob koritu za svoje koristi.
Bralko iz Novega mesta je razjezilo mnenje J.H. iz Šmarjete, kije v tej rubriki očital 10.000 mesečne podpore sokrajanki, ženi srbskega oficirja. »Ob tem me grabi sveta jeza in sprašujem P.H., kako bi on živel z desetimi jurji. Mar ljudje uživajo, ker ženska z dvema otrokoma trpi? Sama ni nič kriva in otroci tudi ne. Dandanes je vse premalo sočutja do drugih.«
Občanka z Dvora je prepričana, da deli mnenje z mnogimi drugimi iz Suhe krajine, ko želi, da v žužemberški zdravstveni dom ob torkih in četrtkih ponovno pride delat zdravnica, kije delala zadnje mesece. »Komaj smo ubogi Kranjčani dobili zdravnico, ki nas je razumela, bila prijazna in dobra, že smo jo izgubili,« je potožila in povedala, da zdaj delo opravlja drug zdravnik, ki pa je že starejši človek in za penzijo. »Našo zdravnico hočemo nazaj!« je pribila.
Krajanka iz Bršljina v Novem mestu je zvedela, da nekateri otroci v tamkajšnji osnovni šoli dobivajo malico zastonj, med njimi tudi taki, ki prejemajo otroški dodatek. Ona ima manjšo kmetijo in tri otroke, ki nimajo nobenega dodatka niti malice zastonj. Zato jo zanima, po kakšnem ključu določajo, kdo bo prejemal zastonjsko malico. Odgovor na vprašanje smo poiskali v bršljin-ski šoli in pomočnica ravnatelja Martina Picek je povedala, kako je s tem:
A
fciscolrhn hostni Ijrai
#ornjr tfrtjpoljr
Delovni čas:
sreda, četrtek, petek, sobol nedelja
od 20.00 — 03.00 vpetek,13.11.1992 ob 21.i
MAGAZIN
»Ministrstvo za šolstvo je za letošnje leto pripravljeno regresirati določeno število šolskih malic. Na šoli smo oblikovali komisijo, ki je izbrala učence iz socialno najbolj šibkih družin. Vseh podatkov o stanju v družinah nimamo in odločitve je seveda možno spremeniti, če niso bile pravilne. Starši se lahko pritožijo in zahtevajo spremembe. Vendar se pri ugotavljanju stanja upošteva, če ima družina v lasti kmetijo.«
A.G. iz Novega mesta nas je poklicala v zvezi z zadevo, ki je močno razburila, kot pravi, stanovalce blokov na Trdinovi. »Zvedeli smo, daje vložena vloga za pridobitev lokacijske dokumentacije za gradnjo gostinskega lokala na lokaciji sedanjega kioska s frizerskim salonom na križišču Trdinove in Kristanove ulice. Prostor je majhen, ob samem križišču, kjer že sedanji kiosk moti preglednost, prek ceste je osnovna šola, zato menim, da se vprašanje te lokacije, ki sodi v center mesta, ne more in ne sme reševati individualno glede na zahtevek investitoija. Omenila bi tudi spremembo namembnosti nekdanjega Hotela Kandija, kjer nastajajo poslovni prostori. Opozarjam, daje najprej treba pripraviti ureditveni načrt, s katerim bomo seznanjeni vsi občani te krajevne skupnosti in šele na podlagi tega odločiti, kaj se bo uredilo na omenjenih prostih površinah in v objektih. Ves okoliš je treba celostno rešiti, ne pa stvari reševati posamezno z lokacijsko dokumentacijo. Sprašujem novomeške urbaniste, kaj nameravajo storiti?« je povedala.
Odgovor nam je dal direktor donedavnega Zavoda za družbeno planiranje Dušan Granda: »Smo v iskanju možnih prostorskih rešitev za graditev poslovno-stanovanjskega objekta na tej lokaciji. Iščemo celostno rešitev in zadeva bo tekla po normalnih poteh. Po opravljenih strokovnih rešitvah bo zadeva šla v usklajevanje v krajevno skupnost, kjer bodo krajani imeli možnost videti, kako si rešitev predstavljamo, in povedati svoje pripombe.«
Za konec pa pomagajmo še naši bralki M.P. iz Novega mesta, ki jo zanima, kako se pravilno imenuje potok, ki izvira pod Kamencami in teče skozi
Bršljin v Krko. Spominja se, da so ga domačini nekdaj imenovali Bezgavec. Uradno se zdaj imenuje Bršljinski potok.
Strah jih je igel in onesnaženja
Tudi Višnjegorci nasprotujejo ustanovitvi sanatorija za zdravljenje narkoma-nov v gradu Podsmreka, kakršne vodi v Italiji Don Pierino — Predsodki močnejši
Goro dobili še narkomane, bi njihova krajevna skupnost postala tako rekoč socialna ustanova. Slišati je bilo tudi polno predsodkov: ljudje se bojijo, da bodo po bližnjih travnikih odmetavali rabljene igle, bojijo pa se tudi, da bi jim zastrupili v bližini izvirajojočo vodo. Sicer pa je nekdanji predsednik krajevne skupnosti Ciril Šajn povedal, da seje tako in tako že oglasil dedič gradu in vložil zahtevo za vrnitev gradu, kar pomeni, da ga občina ne more odprodati, zato tudi referenduma ne bo niti sedaj niti po petih letih.
Prof. dr. Jože Lokarje skušal krajanom razložiti, da Slovenija potrebuje tudi takšne ustanove, vendar kje bo takšen sanatorij stal, je stvar pogovorov in dogovorov. Predlagal je celo več kot referendum, da naj bi se vsak krajan pismeno izrazil za sanatorij za narkomane ali proti. Poudaril pa je še, da se sporazumni ljudje lahko tudi v stvareh, kjer imajo različna mnenja, nekako sporazumejo. Kljub želji demokratov, da bi problematiko prikazali s strokovne plati, sojih Višnjegorci zavrnili, zavrnili so pogovor o tem in povedali, da v svoji sredini ne želijo imeti uživalcev mamil.
J. DORN1Ž
VIŠNJA GORA — Napovedana kal don Pierino. nedeljska javna tribuna v Višnji Gori o	Ljudje v gasilskem domu so dali ve-
lokalni samoupravi in o možnosti usta-	deti, da jim je že dovolj dekliškega vzga-
novitve senalorija za narkomane v gra- jališča in beguncev, in če bi v Višnjo
V VIŠNJO GORO PRIDE VSE NAJSLABŠE — Tako so F nedeljo na javni tribuni demokratske stranke, ki je morala postati zbor krajanov, razburjeni nergali Višnjam zaradi predvidenega sanatorija za zdravljenje narkomanov F Podsmreki Še preden seje zbor začel, je bilo čutiti da tudi f Višnji Gori odvisnikom, ki se želijo ozdraviti niso pripravljeni ponuditi bivališča v gradu, četudi si želijo samo tega, da so sami proč od vseh. (Foto: J. Domiž)
du Podsmreka, ki jo je nameravala organizirati Demokratska stranka, je na pritisk ljudi postala zbor občanov, in to z eno samo točko: sanatorij Podsmreka. Krajani so zamenjali plakate, ker so menili, da bi morali na to temo pripraviti zbor krajanov, in ne politično tribuno, na kateri bi Demokratska stranka nabirala predvolilne točke. Čeprav je bil zbor ali tribuna zamišljen kot pogovor in razprava o zdravljenju narkomanov in predvidenem sanatoriju v bližini Višnje Gore, je zbor izvenel kot oster protest in nasprotovanje prihodu narkomanov. Na tribuno sta bila povabljena tudi strokovnjaka dr. Dušan Keber in dr. Jože Lokar, ki pa ju razburejni Višnjegorci skorajda niso pustili do besed.
Vendar to ni bil prvi dogodek, ki seje v Višnji Gori zgodil okrog sanatorija. Še predtem je zaradi njega odstopil predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Šajn, ki je na zboru krajanov razložil svoj odstop. Kot predsednik sveta KS se je zavzemal za referendum o tem problemu, vendar v tej zahtevi ni uspel, prav tako ni bil povabljen na ogled komune don Pierina v Italijo in tudi ne na ogled gradu Podsmreka, ko ga je obis-
OBČNI ZBOR KOŠARKARJEV
Košarkarski klub Novo mesto 92 sklicuje izredni občni zbor v petek, 13. II. 1992, ob 19. uri v sejni sobi zavarovalnice Tilia.
MARTINOVANJE
OTOČEC - V soboto prirejajo v motelski restavraciji na Otočcu martinovanje od 20. ure dalje. Za ples bo poskrbel ansambel Metro, večer bo popestril harmonikar. Krstili bodo vino in na voljo bodo razne specialitete.
O AKUPUNKTURI
NOVO MESTO - V ponedeljek, 16. novembra, bo od 10.30 do 12. ure gost Studia D dr. Lojze Medved iz Zdravilišča Atomske Toplice. V oddaji, v katero sc bodo lahko z vprašanji vključili tudi poslušalci, bo med drugim govor o akupunkturi o novem akupunkturnem pripomočku - akustimulatorju, ki ga posreduje na slovenski trg novomeško podjetje Vitalis.
KLIC V SOJ
NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 12. novembra, bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Marija Gabrijelčič.
Nagradna igra'
3.000 SIT ZA PRA VILEN ODGOVOR — Denarno nagrado bo tokrat zadnjič, ker že f kratkem pripravljamo novo nagradno igro, dobila A na Mesojedec, Češča vas 6, Novo mesto, kije povedala, da je na sliki streha cerk ve F Mirni Peči Telefonskih klicev je bilo tudi tokrat veliko, večina bralcev pa je streho pripisovala prečenski in ne mimopeški cerkvi Nagrade v prihodnji nagradni igri bodo prav tako vabljive, odgovo-ro f na zasta vljeno vprašanje pa ne bomo več zbirali po telefonu, tem več po pošti in izmed vseh pra vilnih odgo voro f izžrebali dobitnika nagrade.
SAMSUNG
NOVI TV MODELI
CX—5013 T — 51 cm, teletext, euro AV... 660 DEM CX—5325 W — 55 cm, teletext, raven ekran, top tekst... 880
DEM
CX—5913 W(T) — 63 cm, teletext, top text, raven ekran, super VHS priključek... 1290 DEM
Vsi artikli so atestirani v EEGS in posebej v SLO. Enoletna garancija in zagotovljen servis 7 let.
SAMSUNG EURO 2000
Brežice B. Milavec 73 tel. (0608) 61 -936
Ljubljana Zaloška 34 tel. (061)443-342 J
rirodnoz
n Dolenjskega li
avne glasbe

Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SILVI SAJE iz Velike Loke. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1(1) Nate smo ponosni - ANS. PETRA FINKA
2	(3) V maju - KARLI GRADIŠNIK
3	(2) Tiho teče reka - ANS. TONIJA VERDERBERJA
4	(5) Pika poka - ANS. BRATOV POLJANŠEK
5	(9) Praznujmo skupaj - ALFI NIPIČ
6	(-) Na Trško goro - FANTJE Z VSEH VETROV
7	(4) Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE
8	(6) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL
9	(7) Samo da sem doma - ANS. VRTNICA
10	(8) Bog hišo vašo naj živi - FANTJE Z VSEH VETROV Predlog za prihodnji teden: Špilaj, stari - PETER MOVRIN

>4
Glasujem za: g Moj naslov:
*
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p p. 103, 68000 Novo mesto
PRIJAZNI LJUDJE V PRIJAZNI ŠOLI
m
■
Naša šola je prijazna, od snažilke do ravnatelja. Tudi šofer našega šolskega kombija je prijazen. Ko se zjutraj peljemo w šolo, se deremo kot srake, šofer pa se nam prijazno smeje. Na pragu nas pričaka snažilka Vera. Namesto da bi nas nadrla, ker smo pustili prejšnji dan šolo kot svinjak, se nam prijazno smeje. Prijazna je tudi kuharica Francka. Prav nič se ne jezi, če prilepimo z marmelado namazan kos kruha na steno v jedilnici, nasprotno, od srca se nam nasmeje.
O hišniku ne bi izgubljala besed, ker je nadvse prijazen. Včeraj je Benzo snel straniščna vrata s tečajev, hišnik Lojze pa se je samo smejal. Fanta je celo pogladil po laseh. Mama pravi,
da je tršica Ančka prijazna samo zato, ker tako od nje zahtevajo. "Kdo jo sili k prijaznosti?” sem jo vprašala. “Šolske oblasti, ” je odvrnila mama, ki je baje hodila v neprijazno šolo. Mami sem zabrusila, da je tršica Ančka prijazna ženska po značaju in da bi dal cel razred za to mojo trditev roko v ogenj. “Domov si jo pripelji, če je res tako, "je bila cinična mama, ki ne mara šol in učitelje verjetno zato, ker je bila slaba in zabita učenka.
Pa naš ravnatelj, njega bi morati šele videti! Dal si je popraviti zobe, da se nam lahko prijazno smeji. Sama prijaznost in smeh sta ga. Osmarji mu
ne jezi, nasprotno, na sestanku
šolske skupnosti je rekel “Naše vodilo je - prijazna šola.”
Res, prijazna šola pa je pogoj za naše dobro počutje. Dobro počutje pa je zagotovilo napredka. Napredek pa je uspeh, le ta a pa vodi v demokracijo. Res. m Prijetno se počutim v prijazni m šoli, kjer vladajo smeh, sprošče- » nost in nenapetost.	■
Včeraj pa se naša tršica ni * smejala. Ni bila prijazna, česar, po pravici povem, nisem razumela. Bilo pa je takole:
-	Vesna, povej, katero je glavno a
mesto Francije.	■
-	New York, je odgovorila ■ sošolka.
m
TONČKA GAŠPERIČ “ učenka 6. razreda a prijazne osnovne šole a
MiM