faSasil© Socialistične zveze delovnega ljudstva okra ga ,«ovo mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto, — Izhaja vsako sredo. Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oztr. 3 ameriške dolarje. — Tek, račun pri Komunalni banki v Novem mestu, 6t 60-KB-16-Z-24 Stev. 30 (384) Leto VH1 NOVO MESTO, 24. JULIJA 1957 Urejuje urednički odbor. — Odgovorni urednik Tone GoSnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 30, Pošt. pred. Novo mesto 38 Telefon uredništva tn uprave: št 127 Rokopisov ne vr a C ama Tiska Casoplsno-caložniško podjetje »Slov. poročevalec« ? Ljubljani Za tisk odgovarja F. "eve) inerski pozdrav! V neposredni bližini građu na Otočcu bo tekla avtocesta Ljubljana—Zagreb—Beograd, le nekaj metrov od mostu z levega brega Krke na otok pa modernizirana okrajna cesta Novo mesto— Smednik, Obnovljeni Otočec, biser Dolenjske, b o tako pristopen z vseh strani, zlasti še, ker je povezan tudi že % desnim bregom reke in z gozd no potjo skozi StruSkl borfit s sedanjo zvezno cesto Lubljana—Zagreb. Zato spremljamo obnovitvena dela na Otočcu z razumljivo nestrpnostjo, saj si obetamo od povečanega tujskega prometa v dolini Krke lep narodni dohodek. — Na sliki: pogled na obnovljeno zapadno stran gradu Partizanski pohod tabornikov iz Črnomlja preko Korduna, Like in Jajca v Palo pri Sarajevu Slavensikl taborndki bodo svojo pestiro in vsestransko dejavnost obogatili letos še za eno pomembno dejanje: drugega zlieta tabornikov Jugoslavije, ki bo od 7. do 17. avgusta v Palah pri Sarajevu, se $h bo udeležilo iveč ko 700. Petdeset od teh jih bo Šlo v Pade po poti, ki jo je leta 1943 ptrehodtla slovenska delegacija, ki se je udeležila II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Tako bo mlfidfna ppn7.n;il izvozili za 25% več Mapa kot lani ob istem času. Po vrednosti izvozimo zdaj največ končnih Izdelkov, strojev, pohištva itd. 7 istem času se je močno povečal tudi uvoz, kar za 39 •/». To pa nas malo skrbi, kajti Številke dokazujejo da uvoz Še vedno narašča hitreje kot izvoz, vendar pa pričakujemo, da bo v prihodnjih mesecih bolje in da bo uvoz manjši, izvoz pa še večji. Taki so podatki, gospodarili dobro. ki povore, da smo spojitvi te ceste s cesto Skoc-jan — Dobrava. Brez težav seveda tudi pri teh delih ne gre. Večji del ceste gre po mehkem terenu. Ker je treba na več krajih cesto razširjati na obeh straneh stare ceste, je treba tudi obe strani urejevati. Talna voda in mehak teren povzročata, da ponekod nasip »diha«, da se pogreza pod težkim valjarjem. Na takih krajih je treba cestišče ponovno prekopati in utrditi s kamenjem, Še prej pa odstraniti spolzko podlago. Tudi promet, ki ga ni mogoče povsem zapreti, moti redno delo. Veliko dela so opravile mladinske delovne brigade med Novim mestom in do vrha klanca pod cerkvico pri Mač-kovcu, odnosno Še nekoliko dalje proti Lešnici. Dobri pomočniki graditeljev so tudi številni stroji. Brez teh bi težko šlo. Pri zemeljskih delih so si veliko pomagali z buldožerji, s parnimi lopatami, z nabijale! — žabami in kamioni, ki imajo sploh veliko besedo, saj je treba prepeljati velike količine zemlje in kamna. Sedaj imajo glavno besedo valjarji, za njimi pa že gredo s svojimi »kuhinjami« asfal-terji. jevnem telovadišču odbojkarski turnir med mladinskimi moštvi Črnomlja, Metlike, Semič a in Gradaca. Hkrati bo na veseličnern prostoru prijetna zabava s plesom. Gradac vabi znance in prijatelje, da se udeleže krajevnega praznika 1 S. S. Kombajn v Šentjerneju V nedeljo, 14. julija, so v jutranjih urah pripeljali v Šentjernej kombajn, ki je žel ln mlatil pšenico na njivi kmetijskega posestva Šentjernej. Ljudi je bilo zelo veliko in so se za stroj zelo zanimali. Kar občudovali so ga, saj ga verjetno od navzočih še nihče ni videl. Hkrati so traktoristi kmetijske zadruge tekmovali v oranju na nasprotni njivi. Prvo nagrado je dobil traktorist Franc Rebzelj iz Šentjerneja (zapestno uro in nekaj v denarju). j. j. Novi, pravzaprav že drugi 24-startovanjski blok v Kandlji je te dni dobil strešno ogrodje. Naš fotoreporter ga jo ujel tik preden je dobil klobuk. Stanovanja, stanovanja — o njih teče pogovor vsepovsod. Zato smo take naglice v gradbeništvu še posebno veseli! Ko bi le imela veliko posnemal cev! razpravljali v vseh brigadah kot posebni počastitvi. Na oder stopi tovariš Tone Vaientinčid in se v imenu občinskega ljudskega odbora s toplimi besedami priznanja zahvali delavni mladini za njen delež pri rekonstrukciji ceste do Smednika. Naša mladina je taka kot je bila nekdaj, pove; zato jo imamo radi, smo ji hvaležni za njen trud in spoštujemo njeno delo, »Tito-mladlna! Tito-mladina!« mogočno odmeva skandiranje v toplo poletno noč, v zraku pa še brne akordi pravkar odpete pesmi: »Mi smo mladi bataljoni, nova četa novih dni . . .« Ob zvokih vojaške godbe odkorakajo brigadirji na Loko, kjer jim mine večer v prijetnem veselju. Tam dobe ndarni-kt diplome in komandanta sekcije 2e boli roka, tolikokrat je nocoj čestital svojim pridnim fantom In dekletom. In ko jih v soboto popoldne vozi vlak proti Ljubljani in njihovim domovom, Jih na dolenjski progi še sreča novih 200 brigadirjev VI. In IX. ljubi Jan-ske brigade, ki sta prišli, da da 18. avgusta nadaljnjeta začeto delo. Cesta pa se širi in raste in ljudje vzdolž nje še vedno ne morejo prehvallti pridnosti In neugnane požrtvovalnosti, s katero je pet brigad mesec dni delalo pri nas. Za vse, kar ste v teh tednih dali svojemu ljudstvu, dragi mladi tovariši, krepak ln Iskren HVALA!: In Še: minerski pozdrav za srečo, za nove nspehe W r« ljubezen to dela In Sir-ljenja, ki ste Jo prK nas tzprl-čali z ognjem svoje mladosti! kri zn mumm Na transfuzijski postaji novomeške bolnišnice so I", ju* lija oddali kri sledeči prostovoljni krvodajalci: Uslužbenci in delavci Elck-tro Novo mesto: MIlan Korče, Drago Cerovšek, Jože Saje, Anton Repovž, Maks Ko.Je, Anton Jančar, Janez črtalift, Martin Može, Franc Kaušek in Frano Žitnik. Uslužbenci Vodovoda Novo mesto: Anton Savrič, Peter Kovačič ln MIlan Pezerovlč. Med krvodajalci so bili ta dan še: Rožo MlkH6, lopar; Anton Prosen, lopar; Marija Vrančič, šivilja Mestnega kro-jaštva; Alojzija Mikllč, gospodinja z Broda; Helena Carinan in Marija Kure, pospodinji iz Novega mesta. Razpis štipendij Komisija za štipendije OLO Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1957-58 naslednje fctipendija: 1. učiteljišče 3. Srednja vzgojiteljska šola I- Prir. matematlč. in ftl. fakulteta (tr.a-ft 1, pedag., german. 6) 4. Višja pedagoSka So!« (ma-fi i. siov. i, defekt. 1, tuji jeziki 4) 5- viftja gospodinjska s<7la b. višja šola telesne vzgoje 7. Knjižničarska šola 8. Agronomska fakuL (agronomija) 9. Srednja kmetijska šola 10. Ekonomska fakulteta u. Pravna fakulteta 13. Ekonomska srednja šola 13. Administrativna šola 14- Tehnična fakulteta, gradbeni oddelek t*. Tehnična fakulteta, odd. ca geodezijo 16. Gradbena srednja Rola, ge-odezijskt odsek 17. Medicinska fakulteta 1« Merilc, fakulteta, stomatološki oddelek 19. Zdravnika - stažista 20. Medic, fakulteta, baktero-loSkl oddelek 3ti Babiška Soli 22. Sola za socialne delavce a 23. sola za sanitarne tehnike 2 24. Vlftja sola za medicinske sestre 2 25. Boiničarska sola 2 Prednost pri dodeljevanju «ti- pendij bodo imeli prosilci novomeškega okraja. Vsi prosilci naj vlože pravilno kolekovano prošnjo in naslednje priloge: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala; 2. potrdilo o vpisu v Solo (razen za visoke Bole); 3. potrdilo o Imovinskem stanju; 4. potrdilo o prejemanju ali ne-prejemanju otroškega dodatka; 5. potrdilo o družinski skupnosti; 6. mnenje mladinske organizacije o orosilcu. Komisija ne bo upoštevala pro-ienj, ki ne bodo pravilno kole-kovane, katerim ne bodo priložene zahtevan** orlloge In tistih, ki niso v razpisu. Rok za vlaganje proSenJ Je do 15. avgusta 1057 Komisija n* bo reSevala pro-SenJ, k" bodo dosprle po navede- KOMISIJA 7.A STIPENDIJE OtO NOVO MESTO Obvestilo naročnikom in bralcem Za tiskanje našega Časnika smo dobili za leto 1957 odobrenih 18 ton rotacijskega papirja, od česar smo doslej povabili že nad 11 ton. Ker je pred nami še dfibrili 5 mesecev in ker veČina naših bralcev poleti manj bere, želi pa si ob-sežnejšših številk slasti v jesenskem in zimskem čs-m, bo izhajal Dolenjski list v naslednjih dveh mesecih pretežno na 4 straneh, K takemu sklepu nas sili tudi vsakoletno slabo finančno stanje v upravi lista, ki ima v poletnih mesecih najmanj dohodkov od naročnine in oglasov. Naročnike in bralce prosimo, da vzamejo začasno skrčenje obsega domačega lista i razumevanjem na znanje. Uredništvo In uprava Dolenjskega lista ooooeoaociocxmooixiontin VBEME ZA CAS OD 2G.JU11J4 DO & avgusta. Vreme s« bo v splošnem tz, boljšalo: prevladovalo bo sončno poletno vreme, vendar Be moine krajevne nevihte. Kratkotrajna poslabšanja s padavinami pričakujem^ v času me4 2s. i« 30. julijem ter v nep*>sred-ni bližini 3. avgusta. f Stran >DOLENJSKI LIST« Štev. SO C384J kmetovalce Je to socialistično? Z dela pri preurejanju Partizanske ceste v Novem mestu — kot po bombnem napadu... Zate si prebivalci zelo želijo, da bi i razširitvijo ln modernizacijo tega cestišča pohiteli. Ne vemo, če lahko metliške mlade zadružnike že postavimo na prvo mesto. Vsekakor pa ruso daleč od njega, kar kaže rjihiovo dosedanje delo kakor tudi načrti, ki jih bodo v teku l«ta gotovo izpolnili. Obiskali smo kmetijskega teh-u k a Zvonka Guština, ki delo z mladiiml zadružniki v okviru metliške kmetske zadruge m ta nsm j? povedal prav zanimive stvari. Knkor moK-a blM povcnd. če hočemo doseči prave uspehe, najprej narejen načrt za sistematično delo, tako je bil ta načrt izdelan tudi pri metliškem aktivu. AktUv, ki šteje okoLi 60 mladiih zadružnikov, je razdeljen na štiri krožke. Prvt zajema Slamno vas in Boldraž, drugi Lokvico in Trniovec, tretji Curile Rosalnice, Radoviče m Metliški aktiv mladih zadružnikov je napovedal sosednjim aktivom tekmovanje Svržake, četrti pa Metliko, Kri-ievsko vas in BerČice. Nekaj časa je obstajal tudi krožek mladih zadružnikov v Drašičuo, ki pa je zaradi nezaniimanja in ne resnosti članov prenehal z delam. Kdo se lahko vključi v aktiv mladih zadružnikov? Vsak mlad kmečki fant, ki »i želi iizpopolnM svoje znanje v kmetjstvu, ki stremi, da si svoja dosedanja izkustva izboljši z novim/i naprednimi! prijemni. Prav zato, da se strokovno izpopolnjujejo, so se mnogi od teh mladih zadružnikov v flim-fkem času vključili v kmetijsko gospodarsko šolo, kjer so razen Brez konkurence... V ponedeljek, 15. julija, je bilo. Neki možakar je prinesel na trg kos lepih marelic. Sadje, razen češenj, je zelo redko blago na novomeškem trgu, zato so gospodinje hitro obstoplle prodajalca marelic. Ta je postavil koš na tla in povedal ceno: 180 dinarjev kilogram. Navzlio visoki ceni so ženske hotele kupiti marelice. Ta trna doma bolnika, druga otroke, pa tudi odrasel zdrav človek si v tej vročini rad privošči sadja. Med gospodinjami Je bila tudi žena zasebnega obrtnika D. iz Novega mesta. Ta se Je odločila, da kupi vse marelice, čemur so se odločno uprle druge gospodinje, vendar ni nič pomagalo. Možakar, videč, da se žene trgajo za sadje, je rekel: »Nič, po 150 din bodo!« Oprtal Je koš in sel z engro kupoval-ko, ki verjetno ni v denarni zadregi, s trga. Čeprav je dobil lepe denarje «a sadje, nj hotel plačati tržne pristojbine. Kako upravljamo 6 socialno zavarovanje Našteli smo raznovrstno ln pestro področje dejavnosti okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Številke, ki smo si jih v tem pregledu ogledali, nam razen drugih podatkov razločno kažejo velik napredek zdravstvene službe na Dolenjskem, odpirajo pa tudi številne probleme, ki jih zavod — skupno z ostalo zdravstveno službo v okraju — rešuje. Odkar je bilo tudi v to dejavnost vpeljano družbeno upravljanje, smo v službi socialnega zavarovanja opazili iz leta v leto večje uspehe. Člani okrajne skupščine OZSZ se zanimajo za delo zavoda in njegove probleme. Večina razpravljanj na zasedanjih je posvečena še vedno osnovnemu vprašanju: ustvarjanju in delitvi finančnih sredstev. To je osnova, ki daje podlago celotnemu delu zavoda. Letos je v proračunu okrajnega zavoda predvidenih 625 milijonov din dohodkov in izdatkov, od tega 241 milijonov din za zdravstveno zavarovanje, medtem ko Je ostalo namenjeno pokojninski službi, otroškim dodatkom itd. Vsak mesec mora zavod zbrati 58 milijonov din, da lahko Izplača hranarino zavarovancem, račune bolnicam, ambulantam, pokojnine, otroške dodatke in dr. So meseci, ko zbere komaj po 45 milijonov. Med nerednimi plačnikf prispevkov soc. zavarovanja je nekaj zasebnih obrtnikov, ki dolgujejo trenutno 2,750.000 din. Take mora zavod poterjati tudi z rubežnijo, če nočejo Izpolniti dolžnosti do zavarovancev sami. Pokojninska služba v zavodu ima čedalje več opravka z reševanjem naraščajočih zahtev za pokojnino oz. invalidnino. Letos v januarju je dobil zavod 68 takih prošenj, v februarju 63, v maju pa kar 1231 Vendar 30 do 35 odstotkov prosilcev nima pogojev za pokojnino; nimajo delovne dobe, nimajo dokazov o službah ln pod. So primeri, kjer je moral zavod prosilcu že petkrat zavrniti zahtevo po pokojnini. Bil je slučaj, da je bilo za nekega drugega prosilca zaslišanih 50 prič, pa vendarle niso mogle povedati nič takega o prosilčevi zaposlitvi, da bi mu prošnjo lahko ugodno rešili. V bodoče bodo prosilci morali hkrati z zahtevkom za priznanje pokojnine vložiti tudi kavcijo, ker morajo dobiti priče plačane potnine. Poseben problem v okraju so delavni Invalidi, ki jih je že čez 1000. Zavod čedalje bolj skrbi za njihovo medicinsko rehabilitacijo in poklicno prekvalifikacijo. V sedanjem Materinskem domu namerava s sodelovanjem novomeške bolnišnice urediti oddelek za medicinsko rehabilitacijo, kjer bodo ljudje po operacijah, revmi itd. z raznimi aparati nadaljevali zdravljenje, gibali ude in se znova usposobili za delo. Težavno področje je preusmeritev invalidov dela v nove poklice. Take primere mora zavod reševati za vsak primer posebej, v dogovoru s podjetji in invalidi, pri čemer povedo tudi zdravniki svoje mnenje. Sploh se je sodelovanje zdravnikov na tem področju pokazalo kot dragocena, nepogrešljiva pomoč in reči je treba, da je okrajni zavod ustvaril trdne stike z zdravniško operativo. Ob vsem tem izdatki za socialno zaščito, zdravstvo in varstvo seveda naraščajo. Ker Je okrajni proračun dostikrat v zagati, da bi lahko zagotovil vsa potrebna sredstva za nadaljnji napredek zdravstvene službe, se opira na okrajni zavod za soc. zavarovanje. Le-ta ima velik interes, da se zdravstvena služba razvija v skladu z napredkom sodobne znanosti, saj hoče delovnemu človeku obvarovati zdravje in delovno sposobnost; če pa Je zbolel pa mu hoče čimprej vrniti zdravje. Skrb za napredek in nove uspehe na teh področjih pa seveda nI samo stvar okrajnega zavoda. Zlasti samoupravni organi v podjetjih in sindikati lahko tu izdatno pripomorejo, da bodo sredstva socialnega zavarovanja uporabljena kar najboljše. V okraju se tega še veliko premalo zavedamo, čeprav gre za znatna, večstomilijonska skupna sredstva. Se se dogaja, da n. pr. samo zavod ugotavlja povečano število »padcev s koles«, »poškodb na poti na delo aH z dela« ob sobotah In ponedeljkih ali takoj po prvem ali 15. v mesecu (ko je plačilni dan), ki pa so mnogokrat posledice vinjenosti in pod. Ob takih pojavih kolektivi navadno molče, čeprav vedo, da se v podjetjih dogajajo nepravilnosti. Vzgojni poudarek naj bi v delu sindikatov dobil več prostora. V zadnjem času pripravlja zavod prenos Izplačevanja hranarine za čas bolezni na podjetja. Hkrati ko prejemajo delavci In nameščenci podjetij mesečne plače, naj bi dob—^ali svoje prejemke v obliki hranarine bolanl člani kolektiva na svoji stalni blagajni. Zavod računa z uvidevnostjo vodstev podjetij, ki na1 bi tudi s tem delom ustvarila tesnejše stike m^d član! kolektivov. Pisati bi bilo treba ob koncu toga nregleda seveda še o marsičem, tako n. pr. o problemih zobozdravstvene službe v okraju, o uspešni In veliki skrbi okrajnega zavoda za gfuhonemo mladino, o visokih Izdatkih za usposabl'anle Invalidov dela in problemih okros njihovega vključevanja v proizvodnji oz. drutfe panoge gospodarstva, pa še o marsičem, kar zaposluje opprativo okrajnega zavoda za soc. zavarovanje. Vnndar o tem še kdaj druaič. To. kar smo povrdpli v dosodnnlih člankih, pa nas preoričuje o znani resnici: da smo v soclnlnem zavarovanju dosegli zadnja Wa vidne uspehe ln da Je v njih delovni človek na prvem mestu. Preskrba Novega mesta s sadjem in zelenjavo Je sploh posebno vprašanje. Za to skrbi le ena trgovina z dvema poslovalnicama, ki pa ne more priskrbeti dovolj zelenjave. V zadnjem času dobiva sadje in zelenjavo iz Šmarja pri Kopru od tamošnje zadiruge. Komaj gospodinje zagledajo kamion pred trgovino, se že postavijo v vrsto ln čakajo tudi p0 več nr, da pridejo do sadja ali zelenjave. Žalostno je, da je Novo mesto sredi kmetijskega področja, obkroženo s številnimi zadrugami ln državnimi posestvi, vendar od teh, razen mleka, ne dobi skoraj ničesar, vsaj ne tistih pridelkov, ki jih na trgu najbolj primanjkuje in »o najdražji, Pa smo dali precejšnja družbena sredstva za razvoj zadružnih in državnih posestev. Morda bi bilo precej drugače (mnogi so o tem kar trdno prepričani!), če bi v mestu odprli Še eno trgovino s sadjem, zelenjavo in podobnimi živili. Kakor smo zvedeli, b) lahko dobili precej cenejše zelenjave zdaj tudi iz Zagreba, kjer je v novi hladilnici v Žitnjaku več sto vagonov sočivja. Kamion potrebuje iz Novega mesta v Zagreb uro in deset minut: nižje cene, po katerih zdaj v Zagrebu ljudje kupujejo novi krompir, paradižnik, fižol itd., bi zlahka prenesle tudi prevozne »troske. Zares, prav nič nI potrebno, da smo v Novem mestu brez zelenjave in sadja, čeprav bo slednjega letos v domačem okolišu bolj malo. siplošnoizobraževalnih predmetov poslušali tudi predavanja o zdravstvu in asanacijl vasi, o zadružništvu, biologiji in tehniki v kmetijstvu, o živinoreji, poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, vinarstvu in gozdarstvu. V aktivu oziroma krožkih sedaj r-ćdaljiujejo svoj pouk s praktičnim delom, .tako z gnojilnimi poizkusi pri krompirju in na travnikih, s poletnim škropljenjem sadnega drevja z Dihta-rom, s praktičnim spoznavanjem trav in plevelov itd. Tov. Guštim obišče vsaj enkrat mesečno vsak aktiv, kjer svoje predavanje združi s praktičnimi demonstracijami na terenu. Mladi zadružniki že tekmujejo Metliški mladi zadružniki so 2i. Junija tekmovali v košnji. Na Cajnarjevem travniku v Križevski vasd se Jo pred tričlansko ocenjevalno komisijo pomerilo 12 koscev. Prvo mesto Je zasedel Tone Pečarič iz Cu-riil, drugo Slavo Cajnar iz Kri-ževske vasi, tretje pa Slavo Vukšinič, prav tako iz Križev-ske vasi. Prvi trije so dobili tudi lepe praktične nagrade, vsi ostali udeleženci pa cepilne no. že ali strokovne knjige. Prijetno se druži s koristnim 29. in 30. juni(ja so mladi zadružniki odšli na dvodnevno kmetijsko strokovno ekskurzijo. Obiskali so kmetijsko posestvo in šolo na Grmu, si ogledali Zadružno mlekarno, nato pa obnovljene vinograde na Trški gori. V Ljubljani so prisostvovali zletu Partizama, nakar so na Gorenjskem obiskali selekcijsko posestvo Crnelo in si pri tem ogledali sortne poskuse raznih kmetijskih rastlin, odprte hleve in električno molžo. Mimogrede so se odlpeljali Še v Kamnik, nato pa preko Ljubljene na državno posestvo Mla- ko pri Kočevju, kjer »o si med drugim ogledali tudi velike svinjske hleve ter žetvene kombajne. Poziv mladim zadružnikom novomeškega okraja Danes dela v novomeškem okraju 15 aktivov mladih zadružnikov, nelkaj pa jih bo še na novo osnovanih, saj kaže zanje kmečka mladina veliko zanimanje. Da pa se poživi in vsfcladi delo teh aktivov, »o metliški mladi zadružniki napovedali vsem ostalim tekmovanje. Program obsega 21 točk, od katerih morajo biti nekatere Itzpolnjene v poletnih mesecih, ostalo tekmovanje pa je raztegnjeno na celo leto. Tekmovanje zajema praktična kmečka dela, praktične oglede in poskuse, ureditev gnojišč, hlevov in svinjakov, obnovitev sadovnjakov in vinogradov, ogled kmetijskih obratov, drevesnic, trsnic <*d razširjenje kmetijskega tiska, organizacijo predavanj, čimveč vpisov v kmetijske šole in podobno. Metliški mladi zadružniki upajo, da bodo vsi aktivi tekmovanje vzeli kar se da resno in poglobljeno, saj so za tiste, kr bodo zasedli prva mesltf piedvidene lepe nagrade. Tako bo za najboljši aktiv pripravljenih 100.000 din, ki so namenjeni za poučno kmetijsko ekskurzijo vseh članov zmagovalnega aktiva. Aktiv, ki bo zasedel drugo mesto, bo dobil sadno škropilnico v VTednostd 50.000 dinarjev, za tretjo nagrado Je predvidena sej sini ca v vrednosti 40.000 din, itd. Metliški mladi zadružniki »o IV resno na delo. Pri tem jim niso v spodbudo samo lepe nagrade, ampak predvsem zavest, da sta v novi socialistični domovini slehernemu kmetovalcu in zadružniku potrebna solidno znanje in široka razgledanost, če hočemo, da bomo tudi v kmetijstvu dosegli take uspehe, kot jih dosegamo drugod. Strela poškodovala »tiri ljudi Modno neurje, združeno z blijsikorn in gromom, ki je v noči od 10. na 1L julij zajelo področje okoli Novega mesta, je kot marsikaterega drugega zbuddUjo Ikz sna tudi družino Šinkovca Antona, kmeta lz Haranje vasi 24 pri Otočcu ob Krid. Domači *o se, ztoujeni od groma pogovarja U in opazovali bliske, ki so s 6vojo svetlobo razsvetljevali sobo. S praznika šoferjev v Novem mestu: parada motornih vozli na Glavnem trgu Približno ob pol enih zjutraj pa je nenadoma zasijal posebno slepeč blisk. Gospodin jo je zaskielelo v stegnu, da j« poskočila v postelji. Prestrašena je vprašala moža, kaj naj bd to bilo, ni pa dobila odgovora. Ko na ponovno vprašanje le ni bilo glasu, je ugotovila, da so mož, hči in sta omoteni od strele. Na njeno klicanje je iz sosednje sobe prihitela druga hči; obema se je po krajšem času posrečilo domače osvestiftL Gospodar ima od svrelie poškodovani obe roki, hči opečeno stegno ln poškodovano oko, sin ima pretres možganov, gospodinja pa ožgano nogo. Vsi, razen gospo-dlinje, so se zatekli po pomoč k zdravndiku. Zanimivo je, da druga hči ki Je spala v sosednji sobi, snima nobenih poškodb. Kot domnevajo, je strelo pritegnila železna cev, ki stoji na sitrehl pripravljena za priključek elektrike. -e -š Sinu, fontu ali nečaku, ki |e v vrstah JLA, pomeni Dolenjski list na|lepSI pozdrav vsakega tedna! — NaroČite mu ga le donesi Ljudska skupščina LRS Je na zadnjem zasedanju sprejela sklep o nekaterih teritorialnih spremembah v naši republiki. Med drugim se ukinja tudi okraj Kočevje ter nekatere manjše oocute, med njimi tudi dosedanja občina Predgrad ob Kolpi. Ta s svojimi poldrugi tisoč prebivalci in slabo razvitim gospodarstvom res ni imela pogojev za obstoj. Ze ob ustanavljanju Komun leta 1955 je bilo Jasno, da niti okraj Kočevje s 35.000 prebivalci, .ru kot majhen morailni madež, ki ga nosi z zadovoljstvom«. Takšen priviligiran položaj moškega ln diskriminacija za žensko je nedvomno ostanek razredne morale, ki je nezdružljiva s socialistično moralo. S propadom take miselnosti, h kateremu bo največ pripomogel čim uspešnejši dvig proizvajalnih sil, pa se bodo gotovo utrdili tudi družinski odnosi. S tem bo dobiila tudi družina tisto trd nosit, ki jI gre kot enemu najipiome'bnej*ih družbenih odnosov. Ni pa nobenega dvoma, da bo takrat razglabljanje o ra*»* vernih pravdah pokazalo drn* gačno sliko. 3^BG R8A Stev. SO (384) »DOLENJSKI LIST« Stran I Podprimo plemenito zamisel! Priprave za zaščitno cepljenje proti otroški paralizi — V načrtu: Se letošnjo jesen na prostovoljni osnovi cepiti otroke od 6 mesecev do 5 let v vsej Sloveniji V zadnjem času ljudje če-'dalje pogosteje sprašujejo, kako je z možnostjo zaščitnega (preventivnega) cepljenja proti otroški paralizi. Po lanski večji epidemiji sicer letos ne pričakujemo posebnega razmaha te nevarne bolezni, vendar pa je treba misliti na bodočnost, kot na možnost, da preprečimo to bolezen v prihodnjih letih. Naša zdravstvena služba je Že .doslej opravila pomembno delo za zdravljenje otroške paralize. Ljudska oblast je dala razmeroma veliko denarja za nakup raznih aparatov, za razširitev prostorov pri ljubljanski infekcijski kliniki, gradijo pa tudi virološki laboratorij, za katerega je nakupljena že vsa oprema. Cepljenje je za zdaj edino preventivno sredstvo, s katerim lahko otroško paralizo vsaj delno preprečimo. Ker vemo, da zapušča bolezen, ki je smrtno nevarna, največkrat hude posledice, je zanimanje staršev, zdravnikov in oblasti za zaščitno cepljenje zelo veliko. Cepivo proti otroški paralizi je sorazmerno drago, saj stane trikratno cepljenje enega otroka pribl. 2 dolarja, če kupimo cepivo v večjih količinah, sicer pa celo 4 dolarje. Razumljivo je torej, da iz sredstev soc. zavarovanja ali drugih družbenih jondov za zdaj ne bi mogli nabaviti dovolj cepiva za vse otroke in mladino. Lahko pa bi z dobro organizirano akcijo zagotovili cepljenje najbolj ogroženih letnikov otrok, kakršnih je n. pr. v našem okraju pribl. 2000. Se-tv ia si starši želijo, da bi lahko cepili tudi otroke tzuen teh letnikov, cepivo pa bi moralo biti dostopno po primernih cenah. Tako je prišlo pred nedavnim do pobude, da bi osnovali poseben fond, v katerem bi prispevala podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki in iz katerega bi kupovali cepivo za otroke staršev, ki cepiva ne bi mogli kupiti sami. Nekateri okraji so s svojimi podjetji tudi že predlagali, da bi podjetja prispevala za nakup cepiva del deviznih sredstev, s katerimi sicer sama razpolagajo. Marsikdo bi rad sam kupil cepivo in ga plačal z dinarji, samo da bi zagotovil otrokom zdravo mladost in jih obvaroval pred nevarnimi posledicami poliomielitisa. Mnogi starši želijo, da bi lahko kupili cepivo mimo »črne borze«, ki ceno cepivu dviga, tako kupljeno cepivo pa tudi ni vedno zanesljivo, ker ni strokovno prepeljano in hranjeno v hladilnikih. Povprašali smo na okrajnem ljudskem odboru in zvedeli, da rta OLO in okrajni sindikalni svet ie imela prve pogovore z nekaterimi podjetji v najem okraju glede prispevka v deviznih sredstvih za nakup cepiva. Delavski sveti in upravni odbori teh podjetij prav gotovo ne bodo pomišljali, ko bodo razpravljali o pomoči, ki naj bi Šla v skupni fond za nakup cepiva v inozemstvu. O ostalih ukrepih in možnostih za zaščito cepljenja proti otroški paralizi bomo po-rcčali, čim bodo stvari bolj znane. Prav tak o pa smo tudi prepričani, da bodo vsi naši ljudje, ki so že tolikokrat potrdili svojo visoko zavest pri številnih akcijah Rdečega križa, pri krvodajalstvu, pri fluorogra-firanju in drugod, tudi pri prostovoljnem 2a,5či£nem cepljenju otrok prispevali vse, kar bodo mogli, da bo akcija za preprečitev te nevarne bolezni kar najboljše uspela. Ivan Potočnik — devet dese t letnik IS. julija je tovariš IVAN POTOČNIK iz Kloštra pri Gradacu slavil 90 let življenja. Člani krajevnega gasilskega društva, katerega pod- ČRNOMALTČ ANI1 Jutri popoldne odide ob 17. uri Izpred Prosvetnega doma v Črnomlju na partizanski pohod skozi Belo krajino, Kordun, Liko in Jajce do Pal pri Sarajevu 50 slovenskih tabornikov in tabornic. Sil bodo po zgodovinski poti slovenske delegacije odposlancev na II. zasedanje AVNOJ iz leta 19*3. Zveza borcev Črnomelj vabi vse prebivalce mesta k odhodni slovesnostil pomi član }t tovariš Potočnik še vedno, so ga $ pionirji obiskali na domu, mu voščili vso srečo, zdravja in zadovoljstva ter mu izročili tudi skromno darilce in šopek nageljnovi Tovariš Potočnik izhaja iz kmečke družine, V življenju je mnogo prestal, bil je trikrat v Ameriki, nakar si je v KloStru uredil lepo domačijo. Med vojno je rad natočil steklenico vina in odrezal zagoz-do kruha, pa oboje odnesel v gozd k partizanom. Navzlic visoki starosti je slavljenec še vedno čil in bister. Zelo rad se zanima za notranjo politi- ko in dogodke v svetu. Ker mu je v zadnjih letih opešal uid, da ne more več brati, rad zahaja k sosedu poslušat radijske vesti. Na Občicah so odkrili ploošč V nedeljo, 21. Julija so se številni preživeli kurirji nekdanjih relejnih stanic Slovenije udeležili svečanega odkritja spominske plošče na Občicah pri Dolenjskih Toplicah. Ploščo so odkrili na hiši, kjer je bila od spomladi 1944 dalje komanda relejnih stanic Slovenije. Svečanosti eo prisostvovali tudi Niko Šilih, sekretar Izvršnega sveta LRS, ljudska poslanca Avgust Jazbinšek in Stane Smld, podpredsednik OLO Novo mesto Viktor Zupančič, predstavniki okrajnega odbora Zveze borcev, občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora Zveze borcev Straž-Toplice in drugi. Navzočih je bilo okoli 400 ljudi. Ploščo je odkril namestnik komandanta relejnih stanic Slovenije tovariš Mohar, ki je orisal težavne naloge kurirjev med Martinčičeva spet med nami Kot že dve leti poprej, sta tudi letos prišla iz Francije na kratek oddih v domači kraj zakonca Martinčič, doma iz Stopič. Proti koncu tega meseca prispe iz Francije še ena večja skupina rojakov. S to skupino bosta prispeli tudi Martičičeva hčerka in snaha. Tudi oni bi rade spoznale rojstno domovino svojih staršev, oziroma staršev svojega moža. Tovariš Martinčič je ob obliku v naši upravi poklonil v tiskovni sklad lista tisoč dinarjev, za kar DOLENJSKI LIST! DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC! Sreda, 24. Julija — Kristina. Četrtek, 25. julija — Jakob. Petek, 26. Julija — Ana. Sobota. 27. julija — Natalija. Nedelja, 28. Julija — Zmago. Ponedeljek, 29. julija — Marta. Torek, 30. .Julija — Krllan. 1,1 \ \ ulice. Poštenega najditelja naprošam, da jo izroči proti nagradi Upravi lista. - KDOR kaj ve o črnosivl psicl (volčjak), ukradeni 12. t. m. z verigo, ga prosimo, naj to javi: KraJSek — Ločna 35. Novo mesto ali postaji LM. 1». julija sem Izgubila zeleno volneno Jopico od Kandtje do klavnice. Poštenega najditelja naprošam, da Jo izroči proti nagradi Upravi lista. terl Imajo sicer formalne pogoj* za vpis« nimajo pa potrebnega znanja. Zato se Je glavni odbor Zveze borcev odločil, da bo organiziral za kandidate 6-mesečnl pripravljalni H-CaJ iz slovenščine, matematike, zemljepisa in kemije, šolo. Vsi interesenti, ki nimajo sprejemnega izpita za višjo srednjo šolo, ga bodo morali opraviti pred sprejemnim izpitom v ESSS. Prijave bodo sprejemali aamo okrajni odbori Zveze borcev do 25. avgusta 1957. Obrazce za prijavo lahko dobite na okrajnih odborih ZB od 25. Julija dalje. •Krka« — Novo mesto: od 26. do 29. VII. ameriški barvni film »Ljubim Melvina«. Od 30. VII. do l. Vili. nemški film »Stotnik in njegov Junak«. Dom JLA — Novo mesto: od 23. do 25. VII. ameriški film ».Bobni preko reke«. »Jadran« — Kočevje: 24. ln 23. VII. ameriški film »Angel ali demon«. Od 28. do 28. VII. madžarski film »MoJ ded in Jaz«. Od 29. do 31. VII. mehiški film »Poslednja zelja«. Črnomelj: 23. in 24. VTI. nemški film »Stotnik in njegov Junak«. Od 26. do 28. VII. amer. barvni film »Bledollčnlkov sin«. 30. In 31. VII. ameriški film »Nedolžno obsojen«. Metlika: 24. VII. angleSkt film »Mladi ljubimci«. 27. in 28. VII. ameriški film »Honda«. Kostanjevica: 25. VII. ameriški film »Visoka Barbara«. 28. VII. ameriški film »Rdeča reka«. Žužemberk: 28. VII. franc. film »Fanfan Tulipan«. Dol. Toplice: 24. VIT. amer. film •2ongler«. 27. in 28. VII. amer. barvni film «Saskačevan«. Straža: 27. ln '28. VII. mehlgkl film »Zadnja želja«. Trebnje: 27. in 28. VII. ameriški barvni film »Bankovec za milijon funtov«. PRODAJA ŽIVINE Državno posestvo »Snežnik« Kočevska Reka ima naprodaj večje število plemenskih krav ln telic sivorjave pasme. 2lvino si reflektantl lahko ogledajo na posestvu, kjer dobijo tudi vse podatke. Razpis za 6-mesečnl pripravljalni tečaj za Dopisno ekonomsko srednjo šolo Slovenije, l. februarja 195S se bo pričel nov prvi letnik Dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivSe borce ln aktiviste NOV. Dosedanje izkušnje so pokazale, a medtem umrlo Jo?efa lz Vel, Riglja - deklico, zal v levo roko. Rožič Alojzijo, pm jin je pa meaiem umno. Kr,eževit Marija lz Novega Sada ženo posestnika iz Rožič vrha. Je Zbrali so se: dr. Anton Kodre, — deklico, Zupančič Jožefa iz domači vol nabodel z ropom in dr. Adolf Golia, ing Robert Strelaca — deklico, Stajner Stef- jo poškodoval. Golobu Francu, iiartman mu TvTntim' M'Vlir- ka !* Videm-Krško — dečka. De- vozniku lz Gor. Straže, so se spla-riartman, ing. Matija m.kuc, san5lc Amallla lz Gor. Sulic - šili konii In 1e padel pod voz, Otmar Skale. okr. glavar V p„ dečka, Jerman Anica iz Dol, Gr- ki mu J* šel čez trebuh in levo in Anton Preinfalk poštni in- cevja — deklico, Vidmar Fani lz stejrno. Sega Jožica, hči delavca 5™kW tr t% rvd nrAfwnriw Gumberka — dečka, Bunderle Mn- Iz Soteske. Je pri mlačvi vtaknila spfKTor v p. ua protet,orjev rlja lz Drenovega — dečka, Murn desno nogo v mlatllnico in si Jo iz leta 1907 ne živi nihče več. vera iz Podturna — deklico, Gra- poškodovala. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pucelj Ivanka iz Orlake — dečka, Potočnik Fant lz Vapčje vasi — deklico, Hudorovac Pavla iz Crmošnjic — dečka, Jurgalič Marija iz GrobelJ — dečka, Jakopin Slavka lz Dolge vasi — deklico, Pavček Ivanka iz Podgore — deklico, Rajer Slavka vasi — dečka, Zoran Alojzija Iz Orkljevca — dečka, Zupančič Pepca iz Sadlnje vasi — 14 maturantov 6 nekdanjih so- deklico, Gregorič Martina Iz Žabje šolcev. Dva .sta bila zaradi vasi — deklico, Sellč Terezija iz bollBzni MdHana »zm zaarzana (Vladimir jz orašičev - dečka. Mikllč Mag-Poljžak in Martin Rus), edon da lz Lukovka — dečka, Kafrie 50-letnica gimnazijske mature 17. julija Je v LJubljani proslavilo 50-letnico mature na **_?*JW* (stari)novomeški gimnaziji od »MODRI VAL« nas pozdravlja A lil A A A A A A S A H A A A A A iiiii f K0BLER PRESENEČA Ze zadnjič smo poročali o uspešnem startu črnomaljskega šahista Ivana Koblerja na polflnalnem turnirju za Šahovsko prvenstvo Slovenije v Ljubljani. Ker v zadnjih letih. Kobler na turnirjih nI Imel kakih vidnejših uspehov, nas je njegova igra na tem turnirju tem bolj presenetila. V osmih partijah Je dosegel nič manj kot 6(!) zmag, en poraz ln samo en remis. To Je veliko presenečenje, posebno če upoštevamo, da Je turnir zelo mo'čno zaseden, saj poleg štirih prvokategornlkov in štirih drugokategornikov sodelujejo tudi štirje mojstrski kandidati. Pred kratkim smo obiskali Koblerja v Ljubljani ln ga vprašali, kaj Je vzrok tako veliki spremembi v njegovi igri. Odgovoril Je: »Včasih sem se na turnir veliko pripravljal in potem slabo Igral, tokrat pa sem šel popolnoma nepripravljen — igram pa * veliko lahkoto.« Kobler Je trenutno v vodstvu, skupaj z mojstrskima kandidatoma Krivcem in Vav-petlčem, če se pa upošteva Se zmaga v partiji lz zadnjega kola (s Sribarjem), ki jo Je igral vnaprej, potem je v vodstvu sam, Kaže, da se bo Kobler kot prvi Dolenjec plasiral v finale posamičnega prvenstva Slovenije. Prvo kategorijo, ki je na zadnjih turnirjih ni mogel potrditi, Je tu potrdil že po dobri polovici turnirja. Koblerju k uspehu iskreno čestitamo. Drugi dolenjski predstavnik — Mohar lz Kočevja igra precej sianše kot Kobler. Iz šestih partij je dosegel le eno zmago Osem kandidatov za 3 mesta Prejšnji teden se Je v LJubljani začelo letošnje mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije, na katerem igrata tudi dva Dolenjca -Mestek iz Kočevja In Boljkovac Iz Črnomlja. Na turnirju igri tO mladincev ls vseh krajev Slovenije, največ p« iz LJubljane in Maribora. Zaradi velikega števila udeležencev Igrajo turnir po švicarskem sistemu, ki skoraj za polovico skrajša turnir. Doslej so nam znani rezultati prvih treh kol. Po dve zmagi ln en remls imata le dva udeleženca — Jan-žek ln Kneževič iz Maribora, ki sta tudi najresnejša kandidata za državno mladinsko prvenstvo, ki se bo 1. avgusta začelo v Novem mestu. Za tretje mesto (Slovenija bo Imela tri ali celo štiri predstavnike na prvenstvu FLRJ) se bodo borili Ljubljančani Dolar, Parma ln Lorenc, Jeseničan 2e-leznikar, Mariborčan Plberl ln Mestek lz Kočevja, ki Je prvo partijo precej lahkomiselno izgubil, v obeh ostalih pa Je osvojil dve celi točki. Predstavnik novomeškega okraja Boljkovee. iz Črnomlja Je v prvem kolu remiziral s prvakom celjskega okraja Brunarjem. rezultat ostalih dveh partij pa nam ni znan. Zadnje Šahovske vesti Na polflnalnem turnirju za šahovsko prvenstvo Slovenije Je po IX. kolu stanje na tabeli naslednje: V VODSTVU JE KOBLER IZ ČRNOMLJA S 1 TOČKAMI pred mojstr. kand. Krivcem in Vavpetičem (I In pol), Kržlšni-kom 6 točk Itd. S trm si Je Kobler že zagotovil sodelovanje v finalu prvenstva Slovenije, ki bo Se ta mesec, verjetno v Portorožu. NA MLADINSKEM PRVENSTVU SLOVENIJE se Mestek ln Boljkovac prav dobro držita. V vodstvu sta Dolar (LJ.) In Kneževič (Mrb.) s i točkami lz 5 kol, sledita Mestek (Kočevje) ln Jan-žpk (Mrb.) 3 In pol, nato pa Boljkovac (Crnomell). 7eleznlkar (Jes.) Lorenc In Parma (oba TJ.) wt po 3 točke Iz 5 partij. Teh osem mladincev se bo verletno potegovalo za vstop na državno prvenstvo. F. Mi Pozdravljeni, tovarlai 1 Nas poznate? Taborniki amo rodu Modrega vala iz Trsta. Prišli smo k vam na Dolenjsko, da bi tri tedne taborili ob mirni Krki. Kaj pa, če bi se malo pobijjž* spoznali? Hočete? Tako, mlada organizacija smo ie, Komaj tri leta je, odkar smo ustanovili svoj rod. Se čudite, čemu tako pozno, ko pa J« bilo tabornlštvo ▼ Jugoslaviji le prej zelo razširjeno? Naj vam povem I Ze dolgo Je tega, kar smo začeli v Tretu misliti na tabor-niištvo. Vendar pa na tržaškem nismo 'meli nobene taborniške tradicije ln le redki so bili tisti, ki ao bili pred vojno v Jugoslaviji in so se tam seznanili s ta borni Stvom. V mladini pa Je zatlela želja po taborništvu, oklenili so s« Je z vso vnemo, kajti ta organiza. eija bi Jih zbližala in Jim podkrepila željo po vsem lepem in drug drugega. Medvedki in čebelice so bili začudeni, ko so slišali, da govorimo prav tako kot onil Prišli da smo iz Trsta? In govorimo slovensko? Kaj? Vozili smo" se vso noč? Gotovo amo zelo lačni 1 Bratje Bori so nam pripravili Izvrstno malico. Nato so nas popeljali do našega tabornega prostora. Tudi tu so nas apreje. lj »gostoljubni gostitelji«, marljive delavke v rdeči »rajčici. Kdo da »o? Hude rdeče mravlje, ki znajo prav dobro pikati, kar smo na lastni koži občutilit Čakalo nas Je drugo presenečenje. Pod povešenimi vejami se je dvigala streha kuhinje, pod njo Je stalo vzidano ognjišče, delo bratov Celjanov. Kako nas razvajajo Gorski boril Napravili so nam kuhinjo, posodili orodje, bili smo pri njih na tabornem ognju, kjer so nas zabavali ves večer s svojimi skeči, petjem, plesom, se Je iz naših grl utrgal spev in smo z narodno himno pozdravili modro rodovo zastavo, katero je veter pognal v objem rdeči zvezdi, da je veselo za-plapolala v zahajajočem soncu. Otficielno Je bilo otvorjeno naše taborjenje. Zvečer smo se zbrali ob prvem tabornem og-r u Brat. taboravodja je prižgal veliko pagodo in ko IJe ogenj zajel bpinovo vejico na vrhu, se je luna nasmehnila, ko je slišala našo pesem: »Dviga plamen se iz ognja, s taborišča našega ... « Mirno smo zvečer zaspali, zadovoljni smo bili s samimi seboj. Največje delo j« bilo za nami. Pred praznikom dolenjskih gasilcev Tovariši, kaj pravite? Spoznati bi nas morali od blizu. Le pridite in oglejte si naš tabori Srečno! Tatjana Iršič ZDAJ PA ŠE TOGA! Velika škoda po hudem neurju v Šentjerneju pokazali) In vsi okoličani, prebivalci Otočca in Struge, vsi so nam v marsičem priskočili na pomoč. Mnogo smo Jim dolžni in tudi njih je zasluga, da je drugega dne lahko zavihrala na visokem jamboru naSa zastava, ko dobrem, po prosti naravi in svo-* deklamacijami. Kaj vse so nam bodnem življenju v njej. V decembru 1953. leta smo ustanovili prvo družino — družino Belih galebov. Vedno v«č mladih ljudi Je pristopalo k **J mladi organizaciji. Leta lftM smo imenovali drugo družino Jadranskih delfinov in ustanoviH rod Modre, ga vala. Do danes se Je rod razširil že v pet družin: v družino Zahodnih mejašev dz Nabrežlne, v Barkovljah Je nastala družina Morske zvezeje. na Prošeku dru. žina Šumečih borov, v Skednju družina Zarečega slapa ln na Opčinah družina Sokolov s Se-Hvca. Tri taborjenja so že za nami: dvakrat smo taborni v Italiji, sedaj taborimo že drugič v Jugoslaviji, v bližini celjskih tabornikov, s katerimi smo se seznanili že na prvem taborjenju, ko smo postavili svole šotore v slikoviti Savinjski dolini. Tako! Sedaj nas poznate. Veste, kdo smo ln od kod. Poznate našo organizacijo in njen razvoj. PrišU smo na Otočee v petek po relonočni vožoj't. Ivo se Je avtobus ustavil, smo zagledali tabor "asih sosedov In bratov Iz rodu Gorskih borov. Celjani so nas obstopilit Rledall so nas. mi pa nje. Pretehtavali amo V ponedeljek 15. avgusta so ie že v dopoldanskih urah zbirali severno od Šentjerneja Krni, umazani oblaki, v zgodnjih popoldanskih urah so priplavali nnd Šentjernej in njegovo okolico in prinesli veliko gorja. Najprej se .je ulila močna ploha, ki se je spremenila v hudo točo in je padala do malega pol ure. Ceste so se v Šentjerneju spremenile v potoke, po katerih je neusmiljeno drla vodka in nosila s seboj točo. 2e pred 88 loti so začeli Dolenjci in Belokranjci ustanavljati gasilska društva, v katerih so se kmalu začeli mU\i-stvovati napredni Slovenci. Tako so nekatera društva v preteklem letu praznovala visoke obletnice. Med njimi je najstarejše v Metliki, ki ob-etajn že 88 let. Tudi po osvoboditvi se je gasilstvo na Dolenjskem močno razmahnilo, saj se udejstvuje v 1&8 društvih že okoli 7.000 članov in članic, ki jih zdržuje Dolenj* ska gasilska zveza. Da bi se gasilstvo na Dolenjskem še bolj razvilo in da Toče se je nabralo toliko, da pritegnemo v naše vrste čim jo je bilo po cele kupe, tudi več miadjm.F ^ je izvršni od-po 20 cm na debelo. Se na- ^ ZVOze ođio^ da organi-slednji tlan je ležala po vaseh rlra n avgusta »DOLENJ-in travnikih. SK, GASILSKI DAN«, na ka- Sknda je občutna posebno terem bomo prikazali! nas v okolici vasi Vrh in Gor. razvoj in množičnost. PTipra-Brezovica, kjer Je najbolj pa- ve so v teku. Člani, članice dala, padala pa je po vsej ka- In pionirji se pripravljajo za tastralni občini Šentjernej in popoldanski nastop, ki bo na tudi v sosednjih kalastralnih telovadišču TVD Partizan na občinah. Loki. Dopoldne bo velika ga- Občniska komisija je oceni- s!lska Povorka, na kateri bo po la škodo takole; V ka tast ral ni dosedanjih poročilih sodelova-občini Šentjernej: koruza, lo več kot 2.500 uniformiranih Pogled na del tabora »Škržatov« -- Članov Rodu gorjanskih tabornikov v Rabcu pri Labinu; taborili so sredi hrastov, cipres In lip le nekaj minut oddaljeni od morja. Včeraj zvečer se je vrnila z morja prva skupina 90 tabornikov, danes pa so tam začeli taboriti novcmešl učiteljiščniki in člani taborniških družin Črnomlja, Šentjerneja ln Straže-Toplic. prost oves In lan 100"/» uni-t>nje, razen nekaj primerov 90%, ravno tako je s sadov* lijaki in vinogradi; na krompirju računamo škode povprečno 70%, nima pa nobenih pogojev za nadaljnl razvoj, saj je clma zlomljena in vsa upognjena, pa tudi krmne rastline so utrpele občutno Ikodo. Kar sta v maju sneg In slana pustila, je pozneje suša malo uničila, toča pa je še z ostalimi rastlinami, ki so bile že tako slabo razvite, dokončno obračunala. Človeku se krči srce, ko stopi v sadovnjak ali vinograd, saj vse leži na tleh. Sadie so ljudje pobrali in pravijo, da ga bodo predelan v ki«, saj za drugo tako nI. Kmetovalci, ki so resno o* Skodovani. se sprašujejo, ie gasilcev, med njmi gostje iz najoddaljenejših krajev Slovenije, ki so svojo udeležbo že prijavili. Ker je bil okrajni proračun občutno zmanjšan, je bil žal Črtan prispevek, ki nam ga je OLO Novo mesto predvidel za to prireditev. Pripravljalni OdJbor se je sredi priprav znašel brez finančnih sredstev. Znto smo se obrnili na dolenjska podjetja s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč. Upamo da ne zaman, saj bo gasilstvo še naprej čuvalo ljudsko premoženje itt pomagalo v nesreči. -nk. Za 40.000 din za slučaj invalidnosti vsled nezgode je zavarovan vsak naročnik našega tednika pri DOZ bo uprava za dohodke upošte- jsrovo mesto 2a 20000 din vala škodo pri odmeri letne i v i trt« li dohodnine. Pa 23 sluča] smrtl> k' bl bl1* Jože jaklč posledica nezgode. Stran 4 »dolenjski list« Stev. 30 (380 MARJAN KOZINA: Vlat Hieka) doCenj&fbift Lep ribiški plen Takrat enkrat, pred kakimi sedemdesetimi leti je stekel vlak. Seveda je bil to velik dogodek in cela Dolenjska je naenkrat zrasla v svojih očeh. Vlak je t blazno naglico, prav s tako kakor danes, prevozil od Novega mesta do Ljubljane že v treh urah. V čast tedanjim časom moramo povedati, da je bil naprednejši od današnjega vlaka. Sicer vozijo še zmerom iste lokomotive, isti vagoni, z isto brzino, po istih tračnicah kakor pred sedemdesetimi leti, vendar so se na žalost izgubili nekateri narodni običaji, ki so bili v veljavi ob začetku dolenjske železnice. Vlak je odpeljal z novomeške postaje. Potniki so do prve postaje, Mirne peči, povedali sprevodniku svoje želje, ta jih je dal naprej strojevodji in mož je z žvižgi sporočil oćticju v Ponikvah, za koliko 60 bili njegovi potniki žejni. Kratek žvižg je bil pol, malo daljši pa cel liter. V Ponikvah je ob tiru že čakala baterija steklenic, ročno so jih naložili, do Grosupljega izpraznili in zvečer so prišle prazne steklenice nazaj v Ponikve, pripravljene za prihodnji dan. V tistih lepih časih dolenjske železnice se pogovarjata Stembur Ln tisti skopuh, Lo-zarjev Matek o vožnji, o vlaku in podobno. »Pa bi šel res rad enkrat v Ljubljano,« je dejal Matek, »pravijo, da je to mesto lepše od našega Mesta.« »To drži,« je menil Štembur, »bil sem že večkrat tam in rečem ti, da velja pogledati Ljubljano. Ali se ne bi ti po- peljal tja, zdaj, ko imamo vlak?« »Bi že,« je mencal Lozar-jev, »pa je vožnja predraga. Petintrideset krajcarjev velja, in nazaj nič manj.« »No, saj ti imaš denar«, ga je tolažil Stembur. In pri priči mu je šinila v glavo poredna misel. »Sicer pa, če ti je škoda denarja, se pelji v Ljubljano zastonj!« Tebi pa to povem, ker si moj prijatelj. Takole napravi: zjutraj stopi na postaji k okenčku, kjer Albin prodaja karte in kar po pravici povej, da hočeš v Ljubljano. Možak ti bo dal listek in bo rekel petintrideset krajcarjev, prosim. Ti pa ne reci nič na glas, samo takole pod nosom potegni z rokavom, švrk, od leve na desno. Albin bo žo vedel, da ti ni treba plačali, dal ti bo šlo za petintrideset krajcarjev. Ker ni šla ta reč nikamor naprej, je Matek preklel vse svetnike, odrinil je 35 krajcarjev in se skozi do doma pridušal, da ga Ljubljana več ne vidi, da je vse skup goljufija in da Stembur nič ne ve. Ko se je vrnil v Novo mesto, je zavil naravnost k Stembur ju. »No, Matek,« ga je pozdravil župan, »je bilo lepo V »Kaj se to da?« se je začudil Matek. »Seveda se da. Ti kar povej onemu iblajtarju na okenčku, ki bo hotel 35 krajcarjev, naj se pod nOsom obriše. Tega pa ne smeš povedati na glas, zakaj to ne smejo vede-samo nekateri boljši ljudje. Sicer bi se vsi vozili zastonj. O K R O <§ L LOVSKA ZGODBA Tomaž in Andraž sta stara lovca in stara prijatelja, čeprav v večnem sporu, kateri od njiju je boljši lovec. Pa se hoče Tomaž v družbi pošaliti z Andražem: »Veste, tovariši, zadnjič je naš Andraž streljal zajca. Sproži — bumf! — pa ni zadel. Sedaj pa pomislite: zajec ni pobegnil, ampak se je postavil na zadnje noge pa spregovoril s človeškim glasom: »Dovolite, da vam česti- V POLETNI VROČINI •—Verjemite mi, draga Veronika, da mi ugajate predvsem zaradi vase bogate duševnosli! tam, tovariš lovec. Danes ste že ravno dvajsetkrat pomerili vame in 'ustrelili, vendar sem Še vedno čil.in zdrav!'t Družba se zasmeje, sedaj se pa oglasi Andraž: »Kar je povedal prijatelj Tomaž je čista resnica, samo on ne ve, kako se je vsa stvar končala. Ko mi je zajec tisto rekel, sem stopil k njemu in se predstavil. ,Knj pravite?* je vprašal zajec in prcbledel. ,Vi ste Andraž? O, bog nebeški! Oprostite, da sem se tako norčeval iz vas. Mislil sem, da ste Tomaž. On je namreč tako bezuspeš-no streljal vame.'* NEUMNO VPRAŠANJE »Zakaj si se pa ostrigel do kože?« »Kako neumno vprašaš: naprej se vendar nisem mogel!« Skandal, Neman gost vstopi v gostilno pa pravi: »Hitro pol litra vina, dokler ne izbruhne skandal.'« Gostilničar, malce preplašen, ga hitro postreže. »Se pol litra, preden izbruhne škandal!« 7;nouič pravi neznanec. Dobil je novega pol litra pa spet pol, tako, da ga je izpil dva Ura. Nazadnje se pa gostilničar le ojunači in vpraša: »O kakšnem škandalu pa pravzaprav govorite in kdaj bo izbruhnil?« »Je že izbruhnil, prav zdajle: sem namreč brez denarja*..« karto in preden bi zmolil ro-ženkranc, boš v Ljubljani. Zastonj!« »A to drži?« je še malo podvomil Matek. »Brez skrbi, če ti rečem jaz.« Zvečer je bil Lanbertov Albin, oni črnolasi kuštrež, ki prodaja vozne listke, pri Stembur j u v oštariji. Zastonj je jedel in pil in zmenila sta se, kako se bo Matek vozil v Ljubljano. Drugi dan Je šel Matek v Ljubljano. Na postaji je Albinu samo pokazal »švrk« in že je imel v roki listek, denarnice mu sploh ni bilo treba odpreti. Lepo se je pripeljal v Ljubljano. Občudoval je to gromozansko mesto, bil je v treh cerkvah in šestih oštari-jah, popoldne pa se je ves vesel spet odpravil na kolodvor, da se, »Švrk«, odpelje domov. Oni ljubljanski Albin pa nikakor ni razumel, zakaj se Matek tako vneto briše pod nosom. Na vsako vižo mu je Novi naročniki našega lista: M ar Lin Tone - Beograd MiSmaš Franc . Ljubljana Hervolj Franc - Dol. Kamence Vire Leopold - Hudo Anderlič Pepca - Kriiev pot Mali Franc - Cllpah Trbuhovič Džuka - Zagreb Blatnik Frano - Zorie Petrovo Debevo Janez - Zemun 11 ni v nt Hendri - Srem- ski Karlovci Jakša Bogomir - Pula Jelenič Anton - LJublJana- Polje Skube Niko - Požarevac Zupančič Stanko - Karlovac Luzar Gregor • Indiana ZDA Fabjaa Anton - Malo Lipje Ljubljani?« »Kaj lepo,« je zbruhnilo lz Malkn, »lumparija je tol Nazaj grede sem moral plačati 35 krajcarjev!« »Kako to,« se Je začudil Stembur. »saj sem ti vendar povedal, takole, švrk, in listek dobiš zastonj. Kaj ti ga niso dali?« »V Novem mestu že, v Ljubljani so pa rajtali 35 krajcarjev«. »Pa nisi takole pod nosom napravil, švrk?« ga je sočutno vprašal Stembur. »Seveda sem,« je javkal Matek, »pa mi hudič ni hotel verjeti.« »Le kako si mu to pokazal?« se je Pozanimal Stembur. T »Takole, kakor ste me vi naučili,« je pokazal Matek. Stembur se je široko zarezal. »Seveda, zdaj vem. Tako, od leve na desno, velja samo za gor. če hočeš nazaj, bi moral pa od desne na levo. Vidiš, tako se mora in tako se vozim jaz.« Kot je naš Ust že joročal, ■o v nedeljo 14. Julija v Kolpi pri Metliki ujeli velikega soma. Naj Še povemo, da se Je ta redka ribiška sreča nasmehnila Ivanu Starešiniču iz MešHnec in njegovemu sinu. Ko Rta v nedeljo zjutraj pregledovala prejšnji večer nastavljene trnke % živo ribo -ta lov Je menda na Hrvatskem le dovoljen! - sta videla, da se Je na trnek zape] težak som. Imela sta precej truda, preden sta ga s kavlji in še s pomočjo sosedov izvlekla na suho. Som Je bil, kot zadnjič rečeno, težak 63 kg, v dolžino pa Je meril 2.40 m. To je v zadnjih letih že drugI večji som, ki so ga ujeli v Kolpi pri Metliki. Leta 1952 sta namreč ribiča Anton Težak ln Janko Kočevar tudi ujela lepega soma, ki pa je tehtal »samo« 52 kg. -ar. Veselo naselje Vasr; in mesta imajo večkrat kaj čudne nazive in marsikdat) ne moremo pojasniti, od kod so dobili ta Imena. Tako čudno ime je tudi naselje Otroški dlodatek, vendar prebivalci dobro poznajo izvor imena. Otroški dodatek Je novo naselje v Ohridu. Ker so imele pri dodeljevanju stanovanj v novih blokih prvenstvo družine z največ otroki, so novo naselje lepo poimenovali O-troški dodatek. Naša največja klavnica V Subotlci so začeli graditi klavnico, fci b0 naijvečja v naši dnžavti, Njena kaipaciiteta bo 4600 ton presnega, nasoljenega in suhega mesa, 4500 ton konzerv m klobas, 3000 ton masti in 150 ton stranskih proizvodov. Na dan bodo lahko zaklad 320 debelih Jn 80 mnšavilh svrinij, 100 ovc, 50 glav govedi in 5887 ko-ktO&L, rac in dlruge perutnine. Kako je teknilo dobro kosile« novomeškim medvedkom in čeheHcam, ko Jih Je na taboru obiska! tudi predsednik OLO tov. Franc Pirkovič-Cort in z njim vred obedoval na trati poleg Šotorov, Nabrali so si sdravje In moči, da bodo jeseni spet pridni v soli in doma Takoj so se po mestu pojavile zastave s srpom in kladivom. Dva rdečearmejca sta prišla in me ostro vprašala: »Kdo si ti?« Ko sem jama povedal, da sem ujetnik in služim pri zdravnikih vojne bolnišnice, sta me vprašala, kje so doktorji. Povedal sem, da v mestu, tu pa je samo dežurni. »Pelji naju k njemu!« sta rekla. Ko sem jima pokazal sobo ln zdravnika, sta naenkrat potegnila vsak svoj revolver in ga hotela na mestu ustreliti, češ da je to Petljura! Postavil sem se med nju in zdravnika ter jama dopovedoval, da se motita, da je to zdravnik podpolkovnik dr. Aleksejev, ki ordinira v 9. oddelku. Ona pa huda: »Ti lažešl« Nisem se dal ugnati dn sem jima dejal: »Počakajta, da vama pripeljem njegove bolnike, saj so tudi boljševiki, pa bosta videla, da nimata prav!« »Stopi brž!« je bil odgovor. Hitro sem skočil in glasno poklical deveti oddelek, naj vsak pohiti, sicer bodo zdravnika takoj ubili boljševiki. Ubogali so me in hiteli z menoj v dežurno sobo, kjer je doktor ves prestrašen stal med njima, ki sta mu medtem že snela z ramen epolete. Tako je bil zdravnik rešen. Se isti dan me je peljal v mesto na stanovanje in mi podaril skoraj nove škornje. Vojaki Rdeče armade so morali biti tisti čas vsi enako oblečeni. Starešine so nosili oznake na rokavih. Epolete so smatrali za ostanek starega, osovraženega carskega režima. Tudi četne, bataljonske in višje poveljnike so volili izmed sebe; to pa se ni obneslo in so ta način kmalu odpravili. Za nas ujetnike je z nastopom njihove vlade nastalo izboljšanje. Nismo bili več »pani«, pač so nas pa imenovali tovariše. Kdor je potreboval obleko ali obutev, je bil takoj obut in oblečen, česar prej ni bilo. Jaz sem ostal na svojem mestu. Nekega dne mi je doktor Aleksejev zaupno povedal: »Josip, vaša vojska gre proti Kijevu«. Ko sem ugovarjal, da menda ne, ker pravkar teko mirovna pogajanja v Brest-Li-tovskem, mi je odvrnil: »Da, toda tu je Ukrajina, ki noče biti z Rusijo več povezana, to so pa Velikorusi.« Seveda jih nisem bil nič vesel, teh »naših«. In res so prišli 1, marca 1918, toda ne Avstrijci, temveč Nemci. Boljševiki so se dan prej brez boja umaknili proti Poltavvd. Takoj smo opazili na zidovih lepake, ki so oznanjali vsem v Kijevu se nahajajočim vojnim ujetnikom nemške, avstrijske, bolgarske in turške armade, da se morajo najpozneje do 10. marca 1918 javiti pri nemški komanda, sicer jih bodo smatrali za dezerterje. Nisem se hotel javiti, to sem svetoval pa tudi drugim. Toda prišla je drugačna situacija. Po odhodu sovjetskih čet iz Kijeva in Ukrajine je zavladala me-ščansko-buržoazna vlada, ki je sklenila pogodbo z Nemčijo in Avstrijo, po kateri so ji vojske obeh držav pomagale izgnati boljševike in se utrditi na oblasti v vsej Ukrajini Za plačilo so pa tako Avstrijci kot Nemci lahko rekvirirali živež po mili volji. Ko so prišli za Nemci v Kijev še Avstrijci, so začeli poizvedovati po naših imenih v raznih ustanovah, kjer smo bili zaposleni vojni ujetniki. To je postalo za nas, ki smo že mesec dni odlašali s prijavo, pri nemški komandi nevarno. Zato nam ni preostalo nič drugega, kot da smo se pokazali. Ko smo se priglasili, so nas vprašali, kje smo bili doslej. Odgovorili smo: »V Poltavi«. — »Kako ste priftli sem?« Odgovor: »Peš!« Pa so nam rekli: »Zelo lepo«. Spet smo postali avstrijski vojak!, čeprav proti svoji volji. Tolažili smo se, da vojna ne bo več dolgo trajala. Politično bolj razgledani smo bili prepričani, da bo Avstrija navzlic prodiranju v Rusijo vojno izgubila. Bilo pa jih je tudi takih, ki so verjeli, da je zmaga Nemčije in Avstrije že dobljena. Nekaj takih malodušnežev se je našlo tudi med češkimi legionarji, ki so zapustili svoj odred in se pridružili k tistim, ki so se prijavili za odhod v Avstrjo. Ko smo nekaj dni čakali na vagone, so Madžari in avstrijski Nemci s koli in palicami pobili dokaj teh čeških legionarjev — prostovoljcev. Natrpali so nas na živinske vagone in odpeljali smo se mimo vasi z mlini na veter nič kaj veseli; nobena pesem se ni oglasila. Ko smo prišli na zadnjo postajo Radzivilow, smo izstopili in šli peš do prve avstrijske, ki se je imenovala Brody. Zapeljali so nas v ograjeno taborišče v Stojanovem, kjer smo prebili 14 dni. Vsak dan smo imeli koncert. Neki praporščak je igral violino, dva vojaka pa sta pomagala s harmoniko in tretji s klarinetom. Ko smo jih vprašali, zakaj nam tako vneto igrajo, so nam rekli: »Zato, da vam tisti boljševiški duh izženemo iz vaših glav!« Slugo majorja, ki je bil komandant taborišča, smo vprašali, kaj meni o nas njegov šef. Rekel nam je. »Pravi, da vas ne kaže niti spustiti domov, niti uvrstiti v armado!« Prestavili so nas za novih 14 dni v kraj Miškivci. Jože Dular po severnem Jadranu (Listi iz dnevnika) Tudi na »Burji« so gorele signalne luči. In gorele so luči v Jedilnici, malem salonu in kabinah. Bilo je veselo; lep dan Jc bil za nami. Toda, da je bila tudi tista noč lepa 6e v splošnem ni dalo reči. Malo po polnoči, ko smo bili Se vsi v kabinah, se je začelo. Najprej se je v prav čednem vinarju ulil dež, rudo pa je za-žvenketalo v jedilnici in na krmni: valile so se steklenice, ropotali stoli, zaboji, zložljive mize, tolkle so vrvi na jamborih. .. Vihar je tulil in ladjo je metalo, sukalo, mgifoalo: o tistem zibajočem, krepilnem spancu se zdaj res ni dalo govoriti. Proti Jutru se je neurje nekoliko poleglo. Bilo je še vedno mrzlo, burjasio in nad Lidom, ki se je prikazal pred nami, so vise'i težki, mokri oblaki. Natakar je v jedilnici in na krovu prešteval razbite kozarce in steklenice in se pri tem priizanest.ivo nasmihal tistimi, ki oih je' sredi noči vrglo s postelj, da mi potem na mokrem, Viharnem krovu »lajali na ribe« »Tri ure sploh nismo prišli nikamor. Po svetilniku sem to videl,« pravi nekdo med nami. »Na mestu nas je premetavalo. Kajpak: sto deset konjskih sili Ventilator naj nataknejo drugič namesto vijaka!« »Nov, močnejši motor bomo dobili. Je že naročen,« pravi kapitan, ko to sliši in miu Je očitno malo nerodno, ker ni šio vse po načrtu. »Pa če bi se začeli potapljati?« je zaskrbelo sopotnico, ki se še ni opomogla od nočnega strahu. »Eh,« se nasmehne kapitan. Nič ne bi bilo. Saij imamo vendar rešilne čolne, dva splava in paisove! Pa signalno trobento. Trobili bi!« No, res lepa reč bi bila v tiu*-lečem nočnem viharju takale trobenta! Benetke, 22. maja Tisto na razglednicah, pa naj bodo še tako strokovnjaško in natančno kdelane, ni nič. Treba je z lastnimi nogami stopiti m Podoba lz Benetk na Markov trg, se ozreti naokrog, treba Je odpreti oči, se vživeti v čas pa potipati, č« drugega ne steber ali kamen, vzidan v kampanil, da potem lahko.,. Takrat aredl trga sem se namreč spomnil na Rollandovega Miklavža Breugnona, tega galskoga lisjaka in duhoviteža, ki je stiskal v roki medaljo s podobo Krispine Avguste in veselo vzklikal: »Ne sanja se mi, odprte imam oči, pod palcem čutim Rim! . . .« Da, pod nogami, pod palcem smo tisti dan čutili Benetke — Serenissimo petnajstega stoletja, v njeni najvišji slavi in modi! Pa naj je tudi rahlo pršilo iz sivega neba, naj se Je prbutajočim golobom svetilo mokro perje ln naj je bila kva-driga — štirje antični bronasti konji — na Markovi cerkvi vsa siva od mrzlega dežja. Treba si je bilo odmisliti ta dež, pa si predstaviti to bogastvo granita, malahitnih plošč, raznobarvnega marmorja, brona, srebra, zlata, vihrajočih rdečih zastav z Markovim levom sredi južnega «onca in nebesne modrine, če hočete, da je podoba Benetk prava in popolna. Markova katedrala — biser bizantinskega cerkvenega stavbarstva! Dragocena vezenina, oosuta po svojih potih kupolah, stenah In stebrih s preko 4.200 kvadratn'mi metri zlasti mozaikov iz 9. 10. in 11 stoletja. Čudovita intarrija marmorja. pesem barv, težkih preprog, svetilnic in ne nazadnje na glavnem oltarju nastavka Pala cl'Oro, v Bizancu vplenjene umetnine, vlite iz čistega zlata in posute z dragulji. Človek čuti: to lepoto ln bogastvo ni ustvaril en rod; očetje, vnuki in vnukov vnuki so prisilili mojstre in sužnje, da so delali zanje. Bila je tu sinteza genialnosti, lepote, moči, ropa in nasilja, da je zraslo to, kar danes občuduje ves kulturni svet. Doževa palača! Zanjo bi bilo treba popisati knjigo, ne pa ji odmeriti nekaj ubogih vrstic. Pa ne mislite, da to že ni storjeno. Debele knjige so napisane o tej palači. In napisani so priročniki in vodniki, obsežni, bogati in suhoparni, da si z njimi človek lahko vsaj za silo utre pot skozi to bogastvo umetnin. In tako držimo zdaj v rokah te vodnike v najrazličnejših jezikih, begamo z očmi po črkah in potem po velikanskih oljnatih slikah na stropih, stenah... Pri tem mi misel nehote uide na Tintorettovega Miklavža v novomeškem kapitlju. Največja, najdragocenejša umetnina Dolenjske iz 16. stoletja, vredna neprecenljivega denarja. In kaj naj potem rečemo o Dože-vi palači, kjer so stene dobesedno prekrite z velikanskim! platni Tintoretta. Bassana, Ti-zlana. Veroneseja, Palme in drugih italijanskih mojstrov in jih ločijo med sabo samo mar- mor ali čudovite pozlačene šlu-kature. Bogastvo, bogastvo! In potem si ogledujemo. Dvorana štirih vrat, Dvorana senata, Dvorana glasovanja, Dvorana Sveta dvanajstih, Dvorana Velikega sveta... dvorane, dvo- l Marica Teodora (ravenski mozaiki) rane, hodniki, stopnišča... Med njimi soba treh državnih in-kvizitorjev z grozljivo »boca di leone« — levjim žrelom v zidu, skozi katerega so Benečani metali ovaduške lističe. In to anonimno ovaduštvo je potem spravljalo nesrečnike, ki so upah postaviti po robu dožu Republiki čez Ponte del spiri — čez Most vzdihov mučilnic i* t»*ke svinčene si In so- če, iz katerih živemu ni bilo več povratka. Most vzdihov, od koder so se obsojeni zadnjikrat v življenju ozrli na modro morje, ki ga potem niso videli nikoli več. Ko pridemo iz teh temnih j&č In se spet znajdemo na Piaz-zetti, se šele oddahnemo. Dež je prenehal in na Riva degli Schiavoni Je vse polno sprehajalcev. Hodimo po trgih, prečkamo ozke ulice, hodimo Čez mostova in kanale. Ko sedimo v gostilni onkraj Campa s. Oiovanni e Paolo, se počutimo kakor doma. In tudi vino ni preslabo. Spomenik Colleonija je vei svetel. Jasni se. Lepo vreme bomo imeli jutri. Padova, 23. maja Brzec drvi po nasipu, ki veže Benetke s kopnim. Po široki avtostradi na levi bliskoma švigajo avtomobili ln se kosajo t drvečim vlakom. Voda na obeh straneh nasipa je rumenkasta; vsepovsod so plitve morske obrežne lagune, sredi katerih rasteta šaš in visoko ločje. Lagune ostajajo za nami; ko vlak zavozl čez postajo Mestre, se odpre pred očmi ravnina, polna bohotnega zelenja. Hiše se z rdečimi strehami vtaplja-Jo v njem. Dopoldansko sonce toplo žari v zraku. Ko izstopimo v Padovi, na« na betonski cesti ohiametahrup in vročina.