Štev. 3. izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 240'— za pol leta K 120'— V upravi stane mesečno K V Ljubljani, sreda, 4, fauiiarja 1922. PoStnlna plačana v gotovini. m 55» ■MWMWiWBWtagWBawa»iwB»BcaKaaWM^ Uredništva in upravnišlvo v Ko-pitarievi ulici slev. C — Teiaiof uretJnišlvs štes. 58 — Telefon ase opmnišha šSe*. 323 sss GENE PO POSTI: za četrt leta K 60'—-za en mesec K 20‘—> Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40 SsEtanfe. Politične zveze, ki sta jih ustvarila svetovna vojna in njen zaključek, so bile tako nenaravne in protislovne, da se je zdela cela Evropa ena sama politična zagata, v kateri bi se moralo vse zadušiti ali pa najti izhoda z nasilno porušitvijo vsega, kar se je sedaj zgradilo. Ententa^ je ravnala s premaganci kakor tudi s svojimi malimi prijatelji in zavezniki, ki so se dvignili na račun Avstrije, Nemčije, Rusije in Turčije, kakor s sužnji. A ti. sužnji so morali to svoje suženjstvo slaviti kot veliko srečo in nedotakljiv zakon in se niti v mislih pregrešiti proti vsemogočnim zmagovalcem oziroma »velikim zaveznikom«. Francija je hotela Nemčijo držati kratki verigi kakor hudega psa, ob enem pa imeti v njej molzno kravo. S te-&a stališča je reševala vsa pereča politic-na vprašanja v Evropi in svetu, pa naj so bile te rešitve še tako nezmiselne in pro-Jjslovne. Da zaščiti interese svojih kapitalističnih slojev, je Francija hotela sovjetsko Rusijo enostavno prečrtati iz imenika pbstoječih držav, jo izločiti iz sveta, vreči v ječo lastne dežele. Za Francijo si je lastila tako tiransko gospod sivo nad manjšimi v srednji Evropi Italija — Anglija je bila za tako politiko vedno prepametna. Ker je pripadlo Jugoslaviji mnogo tega, Po čemer Italija goji tajne želje in ker je ravno Jugoslavija njenim velikim načrtom vshodu edina resna ovira, je tudi Italija usmerila svojo zunanjo polili ko v tem Praveu, da oškoduje, oslabi in poniža Jugoslavijo. Hitela je sklepati pogodbe s češkoslovaško in Rumunijo in prevzela vlogo zaščitnika nad Avstrijo in Madžarsko. Jugoslavija je bila osamljena in njena diplomacija z dr. Vesničem na čelu ni vedela boljšega, nego poljubljati roke, ki 80 nad nad nami vihtele bič. Ves ta položaj v Evropi je bil nezno-Ket} in nemogoč. Vsak zdrav političen raz-!°j in gospodarski napredek je bil izklju-Cen- Toda življenje je močno in si je že Popravljalo svojo pot. Na eni strani sta -Anglija ‘in Amerika krotili francosko naci-°Qalistično-omejeno politiko in jeli odločbo .iskati izhoda iz zagate v svetovni policij na drugi strani se je pa v srednji Evropi našel mož, ki je pregledal položaj 1,1 zasnoval v resnici velikopotezen načrt politično in gospodarsko osamosvojeni e tega dela Evrope in lepšo bodočnost de-Zela in narodov, ki domujejo tukaj. Ta !®ož je češkoslovaški zunanji minister dr. oeneš, a njegov načrt pobotanje vseli Slovanov med seboj in potem sporazum med njimi in nemškim narodom ali krajše: vseclovansko-nemški sporazum. Na prvi pogled moramo spoznati veli* cmo in pravilnost te misli. Ako se zvežeta Slovan in Nemec za mirno tekmovanje na gospodarskem in kulturnem polju, potem °dpade največji del nevarnosti za svetovji mir, storjen bi bil največji korak na potu do nove ureditve družbe temeljem sporazuma med narodi. Ali je dr. Benešev načrt praktično izpeljiv? Pamet in dosedanji uspehi pravijo* da. Slovane je zgodovina dodobra poučila, da jih razdvojene čaka vedno le tuj •larem; tuja peta. Bolje in pametneje je Pa5 popustiti, če treba, bratu, nego biti suženj tujcu; bolje je, da ima kos zemlje ~rat, nego da bi jo pograbil tujec. Složni bodo velika in močna družina, ravna komurkoli na svetu, nesložni bodo vedno slu-zjli velikim kot šahovska figura v politični igii. Ravnotako je pa zgodovina poučila tudi Nemce, da niso sami na svetu, da ne niorejo zrasti do neba in da se morajo zadovoljiti s svojimi naravnimi mejami. Spoznati so mogli, da Slovanov ne bodo mogli nikdar zatreti in da je najboljše, ako se z ^iimi spravijo, si zagotove njihovo prija-J<%tvo in miren delež na bogastvih njihove zemlje. , ___ Dosedanji uspehi Beneševe politike kažejo, da so takemu spoznanju dostopni *ako Slovani kakor Nemci. Že so sklenje- Politične pogodbe med Češkoslovaško, Jngoslavijo in Poljsko. Sedaj se dr. Beneš nmdi v Karpatorusiji, da prevzame posredovalno vlogo med Vshodno Galicijo in Sovjetsko Rusijo, njegove zveze segajo v Moskvo in Sofijo. Tako se že kažejo prvi °brisi bodočega vseslovanskega sporazuma. A tudi na drugo stran so se posrečili ar. Benešu prvi važni koraki. Pravkar je sklenil zvezo med Češkoslovaško in Nemško Avstrijo, a v kratkem pričakujejo v Pragi in na Dunaju Nikolo Pasica, ki naj pogfobi zveze s Prago in zasnuje nove z Dunajem. Preko Dunaja vodi pot danes bolj nego kdaj prej v Berlin, s katerim goji Češkoslovaška že več čas najdobrohotnejše odnošaje. Dr. Benešev načrt je torej blizu uresničenju, pri čemer ne smemo pozabiti starih in novih vezi med Rusijo in Nemčijo. Dr. Beneševa zamisel o vseslovansko- fete si olgd&a uešlra m.sii „iiaržeosEie“. Sefa za poslovnSk. II:,« t ! nemškem prijateljstvu je zdrava tudi zato, I Zairteeamo l ker je ze v svojem bistvu mirovnega, zgolj 1 ! obrambnega značaja, prosta vsakih napa-’ dainih ciljev. To prijateljstvo bo v svetovni politiki najmočnejši mirovni einitelj. Delavne ljudske množice vseh prizadetih plemen imajo torej ves razlog, da na to ; politiko pristanejo in pazijo, da je njeni državniki ne pokvare in ne izpačijo. Začelo se je svitati, ljudstvu treba biti budnim. cfi ' Belgrad, 4. januarja. (Izv.) Včeraj je imel sejo odbor za novi skupščinski poslovnik. Razpravljalo se je najpreje o parlamentarnih odborih in so radikalci, predvsem dr. Laza Markovič, zahtevali, da se uvede angleški sistem to je, da dobe vladne stranke v vseh odborih polovico in še dva odbornika. Opozicija je proti zahtevi odločno nastopila in zahtevala, da naj ostane proporc. Radikalci so vsled energičnega nastopa opozicije odstopili od zahteve in vztrajali samo pri tem, da se naj ta sistem uvede vsaj v verifikacijskem odboru. Ker se niso mogli v tem vprašanju zediniti, je bilo sprejeto v zapisnik, da je večina za proporc; o stvari sami pa se bo razpravljalo po pravoslavnih božičnih praznikih. Rnsbo-StltalsiKa Nato je odbor razpravljal o skupščinskem predsedništvu. Sklenjeno je bilo. da se bo volilo namesto treh samo dva podpredsednika in namesto devetih tajni-nikov samo štiri. Plače bosta dobivala podpredsednika po 1500 dinarjev mesečno, tajniki pa po 1200 dinarjev in seveda tudi poslanske dijete. Glede plače predsednika skupščine so demokrati zahtevali, da dobi plačo ministrskega predsednika in jo normirali z 9038 dinarji mesečno, dočim so radikalci bili za 6009 dinarjev. Vsi bi dobivali seveda še poslanske dijete. Opozicija je zahtevala, da ostane pri dosedanji plači. Ker se tudi glede te stvari niso zedinili, pride ponovno v razpravo po praznikih. Zgodil se je redek in izvanreden slučaj, da je višje sodišče proglasilo zaplembo našega lista od strani politične uprave za nepravilno ter jo razveljavilo. Že včeraj smo povedali, da je 'oil vsled te koniiska,-cije naš list občutno oškodovan. Ker je konfiskacija razveljavljena kot neutemeljena, je politična uprava sedaj dolžna, da nam povrne vso škodo, ki je nastala z za« plembo. Mi smo postavno upravičeni, za« htevati odškodnino na podlagi^ § 491, & p. r, in § 4, zakona z dne 9. julija 1894 št 161, drž, zak. To svojo pravico bomo tirjali, da sfi politična uprava toliko bolj zave resnosti svojega mesta kot konfiskacijska oblast in da se nam povrne škoda, ki smo jo vslecr neupravičene zaplembe utrpeli. Drugič — upamo — bo gospod cenzor, v svoji konfiskacijski praksi previdnejši, ker mu gotovo m vseeno, če mora erar za njegove odredbe plačevati odškodnino* Pa tudi višja upravna mesta, ki jim je gospod cenzor podrejen in ki mu dajejo ukaze, bodo lahko spoznala, da smo prav« na država, v kateri je — hvala Bogu -*« justica še neodvisna od raznih političniH polbogov, Ti polbogovi naj odgovarjajo za izdatke, ki so jih naprtili s svojo za« plembo! rofulta ZV2Z£. da posebnega odposlanca v Peking, ki bo predlagal Kitajski vojaško zvezo zoper Japonsko. izaataaMBiii^natBa^gBaBBSBggčBHHasBnaBBBBa Kodanj, 3. januarja. (Wolff) >Berling-ske Tidende« poroča: Kakor javlja riški list »Sevodnja«, je odposlala sovjetska vla- KaaBfiflfflSBroassEsaa Vfezatiovolinost musSims- Sarajevo, 4. januarja. (Izv.) Poslanec jugoslovanske muslimanske organizacije za tuzlanski okraj Ahmeg-aga Kovačevič je poslal vodstvu kluba pismo, v katerem javlja svoj izstop z motivacijo, da klub muslimanskih poslancev ni dovolj branil interesov muslimanskih kmetov. Med muslimanskimi volivci se opaža zadnje dne veliko nezadovoljstvo vsled politike sedanje vlade, posebno vsled povišanja davkov, ki prizadenejo v prvi vrsti Bosno in Hercego-vino, dočim so bili davki v Srbiji in Črni gori istočasno znižani, V sarajevskih političnih krogih se govori, da bo posl, Kovačevič sploh odložil mandat in da bo njemu sledilo še več drugih muslimanskin poslancev, Avstrlis&&-vnažarska $©-gaijani&a Rudimepešta, 3. januarja. Glede vesti, izvirajočih z dunajske strani o avstrijsko-mažarskih pogajanjih, doznava Mažarski korespondenčni urad, da se morajo taka pogajanja začeti že v smislu beneškega dogovora o vseh tamkaj naštetih vprašanjih tekom 14 dni po predaji Šopronja. Mažar-ska stremi s svoje strani, da pride do sporazuma tudi v drugih gospodarskih vprašanjih, ki izhajajo iz soseščine obeh držav, katera bi naravno ugodno vplivala na politične odnošaje obeh držav. volni minister* Belgrad, 4. januarja. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič je včeraj okrog 12 y2 predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju generala Vašiča za vojnega ministra. Tekom današnjega dne položi general Vašič prisego in prevzame vodstvo vojnega ministrstva. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagrel), 3. jan. (Izv) Danes dopoldne so notirali sledeči kurzi: Budimpešta 48, Berlin 149—151, Italija 1190—1195, London 1168, Newyork (deviza) 283, Pariz 23, Praga 435—440, Dunaj 445, Ziirich 54.—» dolar 277—278. Ziirich, 3. jan. (Izv.) Danes dopoldne so notirali: Budimpešta 0.87, Berlin 2.72, Italija 21.65, London 21.70, Newyork 516, Pariz 41.30, Praga 7.95, Dunaj 0.18. Zagreb 1.90, Varšava 0.17, Holandska 190. Dunaj, 3. jan. (Izv.) Na današnji pred-borzi je noti rala deviza Zagreb 2425. H m a a a m m S El BS m m @£ a BBBSS!BBSaiSaBBBEBSa££G»Bifii2!3fe Somišljeniki! Naročajte že sedaj naš novi krščansko socialni mesečnik „111 r“ ki izide 15. januarja iu bo stala 100 Kron n a lat© Ker bo »Socialna Misel1'1 pisana r: zusaljivo za vsakogar, ker bo načelna in bo vseskozi zvesto zastopala izporočena nam od očeta našega delavstva dr. KREKA krščanska socialna načela, — tla se človeška d viha do korenin prenovi v dahu evangelija, ki pomenka osvoboditev o a teles* nega in duševnega sužoa;stva, je moralična in stanovska dolžnost tako katoliškega izofora žernsa kakor delavsa, da ..Socialno Misel4’ podpira z agitacijo, naročevanjem in sodelovanjem; pravtako naša izobraževalna in strokovna društva, kajti Socialna Misel bo namenjena najširšem slojem. — I-Jaroca se psi Nižinami, Eat. iisk. dr. v Ljubljani. BBEfflBISBBKRESBOBEBBSSEEiaBffifik El Si m m m. m m m & B e m B m B ra SE m KI a n ra ss 61 S3 m B til Pl m m s m B a m m ra m H m a 0 KI m m s a ss B Š5J m m m ffS h © a IE 53 (S E! 0 M tfolitičnl dociodkt. + Tajni sporazum med Protičem iu Radičem? Te dni je zagrebški »Obzor« iz« dal neke stvari iz sporazuma, ki sta g«t menda svoj čas sklenila Protič in Radič. Protič je baje pristal na to, da se Hrvatska v slučaju, ako se ne bi dal s Hrvati na noben način dosegi sporazum, odcepi od države in se ustvari Radičeva samostojna hrvatska republika. 4- Najmodernejši kinematograf. Parlamentarni surogat — zakonodajni odbor je tekom nekaj tednov ,rešil« nad 700 zakonskih predlog in naredb. »Sloboclna Tri« bunas označuje to ' deio« s kinematografsko naglico in usodepolnim nalivom, ki ne nan?".kn, ampak ruši, uničuje, odplavlja. Ako bi bili člani zakonodajnega odbora sami Salomoni in obdarjeni z enciklopedija kim znanjem, bi tega dela v tem času ne mogli vestno in temeljilo opraviti. Ako pride enkrat do pravega urejevanja v naši državi, bodo imeli parlamenti in vlada veži skrbi in dela z odpravo zmede, ki jo po* vzrceajo ta reformen, nego z odpravo sl* dov bivše avstroogrske oblasti. + šifceniški dogodek pred zvezo na* rodov. Kakor poročajo iz Pariza, se šibe* niški dogodek predloži zvezi narodov. -f Nove volitve na Angleškem. Gla* som angleških listov, se bodo vršile nove volitve na Angleškem tekom meseca fe» bruarja letos. Parlament se razpusO 30. t. m. \ -!- Nemiri na Irskem. Pariški listi po« rotajo iz Londona, da se dogajajo na Irskem večji nemiri. Dne 2. t. m. je v Bel-1 fastu zopet tekla kri. RUMUNIJE. jan. Po statistiki, ki je DOLG Bukarešta, 1. - bila objavljena od finančnega ministrstva, je znašal javni dolg Rumunije dne 1. aprila 1921. leta 20.311,292.311 lejev. LOČITEV CERKVE 01) DRŽAVE NA ČEŠKEM. Praga, 2. jan. »Prager Tagblatt« poroča: Kot začetek akcije za ločitev cerkve od države se pripravlja v naučnem ministrstvu zakon, po katerem se ustanove samostojne cerkvene občine Kot zgled bodo služile judovske verske občine. Končno se pripravlja zakon, ki predvideva uporabljanje cerkev po takozvani simultani cerkvi. ^ IS IS ii il ^ g pl ii 11Ji SS Ag!t¥ajte za »Nov! čas« imI moža do moža! SJnevni dogodki — Poziv uradništvo organizacije SLS« Pred časom je razposlal odbor »Organizacije javnih nameščencev somišljenikov SLS v Ljubljani« (Mestni trg 8, I.)t okrožnico, z vabilom, da naj somišljeniki pristopijo k organizaciji. — Odzvalo se je veliko število somišljenikov, vendar pa pogrešamo y svojih vrstah še marsikoga, zlasti z dežele* ki je sicer naš zaveden in zvest tovariS* Časi so resni zlasti za nas javne name* ščence. Kdo ve, česa nam ne prinese žei bližnja bodočnost? Strnimo svoje vrste! Poživljamo vse resne in zveste somišljenike, da nemudoma javijo svoj pristop k ime« novani organizaciji. — Odbor. ■— Minister dr. žerjav obolel. Kakor poroča »Jutro«, je v Belgradu obolel na' pljučnici minister za socialno politiko dr< Gregor Ž e ri a v. Potek bolezni je nor* malen. — Izenačenje doklad monopolskint delavcem. Iz Belgrada poročajo, da je uprava državnih monopolov sklenila,^ da se vsem monopolskim delavcem V državi izenačeio dragiujske doklado. Stran 2, »Novi čase, dne 4 fan&arja 1922. Štev. 3. — Invalidom in vdovam delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani na] služi v vednost, da se bodo počenši a 1. januarjem 1922 rente in draginjske doklade nakazovale: a) do K 100.— (vštevši dravinjsko doklado) za 0 mesecev naprej; b) do K 200.— (vštevši draginjsko doklado) za 3 mesečo naprej,- c) nad K 200.— (vštevši draginjsko doklado) pa vsakomesečno. — Železniški promet se omeji? Zagrebški list »Večer« prinaša senzacionalno vest, da se bo na železnicah od 3. t. m, omejil promet, in sicer radi pomanjkanja premoga. Na nekaterih progah se bo pa promet popolnoma ustavil, kakor se je to že zgodilo na nekaterih progah v Srbiji. Vsled tega bo baje odstopil pomočnik železniškega ministra znani Savo Jelič. Uradno ta vesi še ni potrjena. ' — Novi soeialno-politični zakoni. V ministrstvu za socialno politiko se pripravljajo zakoni za pokojninsko zavarovanje delavstva, za izenačenje zakona o rudarskih bratovskih blagajnah, o zavarovanju državnega prometnega osebja in o zagotovitvi zdravniške oskrbe za državne uradnike. Začasno se sprejme statut o zavarovanju delavcev in izvede se likvidacija socialnega zavarovanja z Avstrijo. — Vilharjeva 70 letnica. Danes slavi naš odlični slovenski in 'nrvatski skladatelj F. S. Vilhar v Zagrebu 70 letnico svojega življenja. Vsa. večja slovenska in hrvatska mesta, posebno pa Ljubljana in Zagreb, proslave ta dan s posebnimi pevskimi in glasbenimi prireditvami. Vilharjeve pesmi se pojo povsodi, kjer bivajo Slovenci in Hrvati, njegovo ime je znano in milo enako enim in drugim. Bog ga ohrani še mnogo let! —- Franic sa brani. Ravnatelj državnih železnic v Zagrebu, Franic, je objavil v »Slob. Tribuni« popravek, ki ga je poslal »Riječk zaradi napada, ki ga je priobčila nanj v stvari odpošiljanja uradnih okrožnic na Mažarsko. Franic trdi, da sta se poslali na Mažarsko samo naredba dne 13. decembra m. 1. o potovanju vojaških novincev in okrožnica dne 21 novembra m. 1. o pobijanju kariistične propagande. To je zagrešil predstojnik odpravne pisarne, ki ga je Franic obdržal v službi kot posebnega zaupnika prejšnjega -ravnatelja. O kretanju in razmeščanju naših čet in kraljevem potovanju pa na Mažarsko ni bila poslana niti ena vest,, ker se vse to odreja čisto posebnim, zaupnim potom. — Škrlatica in črne koze v Relgradn. Po podatkih, katere ima fizikat mestne uprave v Belgrauu, je razvidno, da je tam več oseb obolelo na škriauoi- in število bolnih zlasti zadnji čas zelo narašča. Dočim je bilo sredi decembra bolnih 40 oseb, je sedaj narastlo število na 116. Med temi jih je 92 v mestu, 24 pa v bolnicah. Poleg tega javlja fizikat, da se je v poslednjem tednu javilo v Belgradu 28 slučajev črnih koz. Sodi se, da se je epidemija pojavila v umobolnici, nato se je prenesla v mesto in 8e tam zelo hitro razširila. — Dostavljanja brzojavk za zunanji dostavni okoliš. Po novem brzojavnem pravilniku, ki je stopii v veljavo dne 1. julija 1921, se dostavljajo takoj po dohodu, t. j. s posebnim slom samo one brzojavke, naslovljene v zunanji okoliš, za katere je plačal potnino že pošiljatelj. Taka brzojavka je opremljena pred naslovom z znakom xpp. ali xpt. Brzojavke, za katere ni bila plačana potnina, se dostavljajo z, navadnimi pismi o priliki prihodnje dostave, la določila je razglasilo poštno ravnateljstvo že konec junija ah v prvih dneh julija leta 1921; ker pa prihajajo še vedno pritožbe zaradi zakasnitve brzojavk, ki so naslovljene v zunanji okoliš, jih razglaša vnovič in prav posebno opozarja občinstvo nanje. —• Sleparsko reklamno podjetje. »Za-grebački Dnevnik« opozarja na sleparstva podjetja >Jug< v Zagrebu, ki izdaja reklamni tednik /Kuda čemo«? Podjetje, ki je v rokah dveh ruskih beguncev, je na* hiralo oglase za vozni red, ki pa ni nikoli izšel. Podjetje je ostalo tudi tiskarni dolžnoj kar je doslej naročilo. — Sežiganje papirnatega denarja. Na belgrajski električni centrali so pred prazniki uradno sežgali za -18,950.000 dinarjev starih novčanic po o din. in za 8;890.000 din. novčanic po 50 din, — Vlomi v Gradaeu. Pred prazniki je bilo vlomljeno v tri hiše v Gradacu in odnešenega denarja, živil, dragocenosti in obleke za 31.000 K. — Pretep n p. Silvestrov večer. Koroška Bela —Javornik: Kakor ronogokje drugod so tudi tukajšnji Sokoli zaključili svoj Silvestrov večer, oziroma novoletno juti o tako da so se med seboj tepli. Na veliko srečo so pretepli Janeza Pra-piotnika ki ima čas lečiti svoje rane do poletja, ko se bodo pričeli nastopi Sokola na prostem. — Sdelovalo je seveda tudi tukajšnje učiteljstvo, ki redo hodi na zabave, v cerkev pa le ob šolskih mažah, pa še takrat pride komu »slabo«, kakor n. pr. 1. decembra lanskega leta. — Stariši! Ali si upate dati svoje otroke vzgojiteljem kot so Sokoli? Delavci ima'o plače, da komaj, komaj životarijo in si kup:jo potrebno obleko in hrano zase in za družino — Sokoli pa imajo sredstev, da celo noč plešejo in popivajo — odkod vendar denar? £jub!|anski dogodki lj Tatvine. V Rožni dolini št. 187 je bilo iz šupe ukradenega za 600 K perila. — V hotelu »Soča« je bilo hlapcu Francu Bitencu ukradene za 10.000 K obleke. lj Zveza organizacij ljubljanskih magistralnih uslužbencev priredi jutri zvečer v prostorih Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu zabavni večer v korist svoji bolniški blagajni. lj Uboga gojenka Lichtenthumovega zavoda je včeraj zjutraj, 3. t. m. na potu do učiteljišča izgubila kankovec za 400 kron. Ker je revnih staršev, bi pomenilo to zanjo težak udarec. Pošteni najditelj se iskreno prosi, naj odda denar v Lichtenthurnovem zavodu na porti. lj Uslužbenci cestne železnice in uprava. Dodatno k včeraj objavljenemu članku o razmerah pri cestni železnici nam še poročajo; Meseca novembra lanskega leta so uslužbenci cestne železnice prosili za enkratni nabavni prispevek ter še posebej za dravinjske doklade, in sicer: za uslužbence po 7 Din. dnevno, za vsakega družinskega člana po 3 Din, dnevno. Te zahteve so bile popolnoma upravičene; kajti dosedanje plače so skrajno nezadostne. Dnevna plača znaša od 80 kron dalje, poleg te dobivajo uslužbenci nekake draginjske doplade na mesec po 225 kron in za vsakega družinskega člana po 75 kron na mesec. Koliko znaša vse to skupaj, naj si zračuna vsakdo sam. Zato so uslužbenci komaj čakali, da bo dunajska centralna družba ugodila gorenjim zahtevam, ki so bile stavljene začetkom novembra. Ko je csobje 28. novembra prišlo pred inž. To-manna, je ta odgovoril, da je centrala ugodila vsem zahtevam. Uslužbenci so veseli pričakovali 1. decembra. Ta dan se je vršilo izplačilo. Koliko razočaranje! O zahtevanih draginjskih dokladah sploh ni bilo govora, enkratni nabavni prispevek pa se je razdelil med uslužbence popolnoma samovoljno. Tako se je zgodilo celo, da so nekateri poročeni cestni železničarji z otroci dobili celili 700—800 kron nabavnega prispevka, drugi brez otrok pa celo do 5000 kron Tako je ukrenil g. inž. To-mann popolnoma samovoljno. Lahko si je misliti razburjenje, ki je nastalo. Uslužbenci so zahtevali, da se krivica popravi. Na vsestranski pritisk je uprava sedaj naznanila, da bo popravila krivico — toda kako! Vsi tisti, ki so preveč dobili, morajo zneske vrniti, da dobe drugi, ki so premalo dobili. Modra rešitev! Samo to je vprašanje, kako naj oni, ki so več dobili, sedaj to vrnejo, ko je vse že davno porabljeno. Vseh teh zmed je kriv inž. Tomanu, ki je nakazani znesek samolastno razdelil. In ta gospod sedaj napoveduje celo nekak boj mestni občini, ki se je postavila za uslužbence in ki zahetva, da se ima g. Tomanu držati dogovorov! Take so razmere pri cestni železnici. Ljubljansko občinstvo si bo o tem naredilo svojo sodbo. lj Razpisuj-! se mesto začasnega lekarniškega asistenta pri splošni bolnici v Ljubljani. Interesentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. JCaša društva. d Ljubljana — Sv. Jakob, Danes točno ob polosmi uri zvečer redna telovadba. Prosim vse brate, da se je sigurno udeleže. Nasvidenje! — Načelnik. Socialni vestnik. j o Proti javni nemoralnosti na Nem-| škem. V Draždanih so imele knjigotržni-j ce v izložbah pornografične brošure in j pohujšljive razglednice, preti katerim je nastopila nemška šolska mladina (Der Ju-gendring). V trgovino, ki je imela pohujšljive brošure in razglednice v izložbi, je stopil član rečene organizacije in dejal: »Dober dan, g. X1 Mislil sem v Vaši knji-gotržnici nekaj kupiti, a ker imate v izložbi tako polžke razglednice, ne kupim ničesar.« Pa je odšel. Čez 10 minut je prišel drugi mladenič, ki je napravil isto opazko kakor oni pred njim. In tako je šlo cel dan« Pa je pomagalo. Trgovec je kmalu pospravil iz izložbe brošure in razglednice, ob katere se je spodtikala mladeniška organizacija, da je imel mir pred njo. Danes so Draždane v tem pogledu čisto mesto. Ena* ko je nastopila omenjena organizacija proti nespodobnim filmom in knjigam in veselicam. Blagor domovini, ki se ponaša s tako mladino! Sospodarstvo. = Elekirizacija italijanskih železnic. Po poročilih podanih v senatu, je bilo do* slej na Laškem elektriziranih 599 km železniških prog. Na mnogih daljših progah se je pričelo z delom,, tako da bo tekoče leto dovršenih najmanj nadaljnih 500 km železne ceste. = Občinska posojila evropskih mest v Ameriki. Vsak čas čitamo da je to in to evropsko mesto vzelo v Ameriki posojilo. Kakor se da posneti iz zadnje statistike je Ameriki dolžan Pariz 42,467.000 dolarjev, Eordeaux 7,039 CC0, Kristijanija 4,857.500, Bergen 3 909.000, Cur.h pa 5,880.000 dolar-jev. Lyon 7,590.000, Marseille 7,590.000 dolarjev. Cd teh mest pripadata dve tretjini francoski republiki. Obrestna mera znaša za Kodanj 5 %, za francoska me- sta 6 %, za švicarska pa 8 %. = Situacija železarske in strojne ifl* dustrije na Češkoslovaškem. Kakor se glase poročila iz strokovnih krogov, je situacija železarske in strojne industrije vse prej ko vesela. Izboljšanje je jako neznatno v strojni obrti, dasi je zaposlenost skoraj neizpremenjena. Kriza v industriji pa se pojavlja zaradi tega, ker ni mogoče tekmovati z državami, katere imajo nižjo va* luto. Istotako je v tvornicah za vagone. Danes se izvršujejo v njih večji del samo poprave. Prav tako so delale tvornice za gospodarsko orodje večji del samo za za-loge. Slaznotsrosti. r Ruski pisatelj Vladimir G. Korolen** ko. Kakor poročajo poljski listi, je umrl v Ukrajini znani ruski pisatelj V. G. Koro-lenko v starosti 68 let. Svetovnoznan je njegov roman »Slepi muzikant« kakor tudi njegova brošura proti smrtni kazni, v kateri opisuje s pretresljivimi spenafiši zadnje ure na smrt obsojenih ljudi. Zadnjs leta je preživel v veliki bedi in pomaflji kanju. Izdaja konzorcij »Novega Casa«. Urednik in odgovorni urednik Hrane Krem*ar. liska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. f N i s • —< i r3 C« c 1 o a C »N > _o >o s U 2 >• 1 O r*\ V n co O to 2 > C3 5- Q *c- G3 G T. • -D 'o o» M C3 '"D 0v t.. C/J 5 CZ O •*—» C- .S. 5 .S O o- C. 53 O CD **. ^ CO «c;/e*.Tvr*'t n-t rUTS*.’ W »sik f.sfti-.V- £?■ ————— “■*" ! ’ m si*. Q3»»~ ' »BHUK1HIIU91 Bia SSBB&BKEKB& Gospodarske zveze na Dunajski cesti štev. 29 (na dvorišču). Velita zalona sitna za moške ia ženske oUIeKe in najlepša izUira vsaKovrsinsoa spoiniega perila za moSke, žensKe in oiroke. ‘Union preje Mariborska eskomptna banka ustanovljena /. im Pograd, Gornja Radgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikom Akcijski kapital Oi 30. ooo. 000 (Rezerve Oi te,ooo ooo • Jjvtiuje vse bančna poste nafiulanineje.