Jf(f^ ljubljanska banka mmJJjsk^mem^ let0 xxv. — številka 54 Jstanovheljl: obč. konference SZDL "senlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ™ Tržič *. izdaja CP Gorenjski tisk ^»J. Glavni urednik Anton Miklavcič" ^ Odgovorni urednik Albin Učakar (LLA silo socialistične zveze delovnega ljudstva kranj, sobota, 15. 7. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah in sobotah, za gorenjsko VELEBLAGOVNICA KRANJ Sprejet program socialne politike S \J M M e w m %9 1 \JF V4 W W *9 Skupščina občine Kranj je ena prvih slovenskih občin, ki je sprejela srednjeročni program socialne politike. Osnutek programa, ki je bil osnova za javno razpravo je vzbudil med občani izredno zanimanje, saj so se v razpravo poleg obravnave na strokovni ravni vključile tudi krajevne skupnosti občine Kranj. Prizadevnost občanov, ki se je ob tem nedvomno pokazala, bo prav gotovo našla svoj odmev tudi v programih za posamezne krajevne skupnosti: ti se bodo izdelali na podlagi občinskega programa socialne politike. V razpravah ob programu socialne politike v občini so bile med najbolj izrazitimi zahteve po enakih možnostih izobraževanja mladine in ji tako omogočiti kar najbolj enak start v življenje. Res, da se v občini že uresničuje program izgradnje osnovnošolskih prostorov in vrtcev, ven- *•««. i 5ju slavnosteVa šoferJev ln avtomehanikov je bila v če Si ^ C,anomairSe^a t,e,avske8a sveta turističnega promi Pr?*'' Franc t°Iekt,va P°delili nagrade, 35 pa pohvale, štirje šoferji — Franc Jagodic, Franc V°ženih nafr(inIaJ5') In Feliks Lukman pa so dobili posebna priznanja tovarne TAM za Četrtek popoldne v hotelu Creina v Kra-prometnega podjetja Creina. Na svečanosti dar pa razvoj srednjih šol in dijaških domov zaostaja. Te zahteve in podpora, ki so jo občani pripravljeni dati za razširitev teh vprašanj, brez dvoma obvezuje tudi občinsko skupščino, da začne urejati pereče organizacijske in prostorske razmere na srednjih šolah. Občani so seveda podprli že dosedanja prizadevanja temeljne izobraževalne skupnosti za brezplačne knjige, šolske malice, dodatno pomoč pri učenju in ostale oblike pomoči otrokom iz socialno šibkih družin. Nemalo zahtev je bilo med občani, naj bi program socialne politike odločneje in učinkoviteje določal ukrepe za razreševanje najbolj težkih socialnih problemov kot je na primer alkoholizem. Na tem področju je bilo v občini že precej storjenega, saj sta bila ustanovljena dva kluba zdravljenih alkoholikov, ena sekcija v Tekstilin-dusu, pripravlja pa se še en klub bolnice Begunje. Obstaja pa tudi predlog o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj, o katerem bo skupščina občine še razpravljala. Ne glede na te ukrepe, pa bi bile na tem področju potrebne predvsem sistemske spremembe, pobudo zanje pa naj republiki da prav kranjska skupščina. Nadaljnja pomembna značilnost v programu socialne politike v občini je oblikovanje občinske konference za socialno politiko. Ta naj bi pripomogla k večjemu vplivu širšega kroga družbenih dejavnikov in javnosti pri uresničevanju zastavljenih nalog na področju socialne politike. Vso podporo je v Javni razpravi dobil tudi načrt razvoja centra za socialno delo, ob tem pa seveda tudi težnje za nastavitev socialnih delavcev še v ostalih delovnih organizacijah v občini in na Šolah. Program se dotika tudi stanovanjskega problema samskih delavcev, predvsem tistih v manjših delovnih organizacijah. Skupne potrebe naj bi reševali, tako predlaga program, skupaj s Podjetjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. L. M. 10. STRAN Naš reporter v Sovjetski zvezi 11. STRAN: Boby proti Borisu -kdo bo koga? 24. STRAN: H rastje, Prebačevo in Voklo slave krajevni praznik jubilejna m eš a niča špecerfta ©O©© XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA JESENICE i« 0 Ob koncu junija je izšla že druga številka Železarskega zbornika. Revija obsega 68 strani strokovnih sestavkov strokovnjakov Metalurškega inštituta in vseh treh slovenskih železarn. Naslednja številka bo izšla ob koncu septembra. 0 Prejšnji teden je sektor za ekonomiko in organizacijo v Železarni Jesenice dal v javno razpravo predlog novega sistema ustvarjanja in delitve osebnega dohodka v Železarni Jesenice. Predlog bodo obravnavali na sestankih delovnih enot, obratov in oddelkov, o predlogu pa bo 28. julija razpravljal tudi delavski svet Železarne. d. S. % Pri občinskem sindikalnem svetu je bila v sredo opoldne razširjena seja športne komisije. Obravnavali so osnutek zakona o telcsno-kulturnih skupnostih in o financiranju tclesno-kulturne dejavnosti. 9 Oba zbora kranjske občinske skupščine sta v četrtek dopoldne na skupni seji potrdila zaključni račun kulturne skupnosti za minulo leto ter program in finančni načrt za letos. Pn i nalo ' i '• k »ga pi o • »ra A. Z. G Društvo upokojencev iz Radovljice je priredilo tridnevni Izlet članov v Jajce, Sarajevo, Igman planino in v Tuzlo. Izleta so se udeležili tudi člani zveze borcev in borci prostovoljci za severno mejo. * Prejšnji četrtek je bila seja sveta krajevne skupnosti Lesce. Na seji so imenovali tudi 8-članski odbor za splošni ljudski odpor. Ob tej priliki so povedali, da so kupili deset gasilnih aparatov, ki so jih dali tehnično-gasilskim enotam pri civilni zaščiti krajevne skupnosti Lesce. A. Ž. • Za ponedeljek ob 14. uri je sklicana seja kadrovske komisije pri občinski konferenci ZKS Skofja Loka. Na dnevnem redu je obravnavanje predlogov evidentiranih kandidatov za voljene organe občinske skupščine, republiške in zvezne skupščine ter obravnavanje prijav za delovno mesto vodje pisarne OK ZKS škofja Loka. # Za ob 17. uri istega dne pa sekretar občinskega komiteja KS škofja Loka Tine Kokelj sklicuje sejo komiteja občinske konference Škofja Loka. Za dnevni red predlaga pregled sklepov zadnjih sej komiteja in poročilo o dosedanjem delu, obravnavanje organizacijsko finančnih vprašanj komiteja in sklep o zasedbi delovnega mesta vodje pisarne OK ZKS Škofja Loka. Ponedeljkova seja komisije je zadnja pred poletnimi počitnicami. —Ib r£ Občinska konferenca SZDL škofja Loka in občinska zveza za telesno kulturo škofja Loka vabita občane, da se udeležijo javne razprave o osnutku zakona o telesnokulturnih skupnostih in zakona o sredstvih za telesnokulturno dejavnost v Sloveniji. Razprava bo v torek, 18. julija, ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka. K razpravi so povabili tudi člana izvršnega sveta Janeza Kocijančiča, ki bo razložil osnutka zakonov in odgovarjal na vprašanja občanov. Mladi Kranjčani Jpotovali v Oldham V ponedeljek, 10. julija, se je odpeljala v pobrateni Old-ham skupina mladih kranjskih družbenopolitičnih delavcev in delovnih organizacij. Mentorja štiriindvajsetim mladincem, ki bodo v Angliji preživeli tri tedne, sta tovariša Franc Medja in Mirko Galeša. Med obiskom, ki je trinajsti po vrsti, bodo Kranjčani videli tudi London, Edinburgh in Vork. Naslednje leto nam bodo Old-hamci obisk vrnili. A. B. Na zadnji skupni seji sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo ter izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti na Jesenicah so obravnavali poročilo Zavoda za šolstvo iz Ljubljane. Jeseničani so Zavod za šolstvo zaprosili, da izdela analizo o reorganizaciji šolske mreže v občini. Strokovnjaki v Ljubljani so menili, da je največji problem predvsem zaradi pomanjkanja šolskih prostorov na samih Jesenicah. Za 52 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok je na voljo le 26 matičnih učilnic, za preostalih 48 odstotkov šolskih otrok v drugih krajih občine pa je na voljo 43 učilnic. V prihodnje se bo treba prav gotovo za- vzemati za gradnjo nove Šola na Plavžu ali za adaptaciji prostorov sedanjih osnovnih šol na Jesenicah. Na zadnji seji so zato mod drugim sklenili, da bodo pr<> gram izgradnje in reorgan> zacijc šolske mreže na Jese* nicah obravnavali na eni pn* hodnjih sej tudi odborniki jesenske občinske skupščine« D. S. Odlok o družbeni denarni pomoči Na svoji zadnji seji je kranjska občinska skupščina sprejela družbeni dogovor o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči in odlok o družbeni denarni pomoči v občini Kranj. Družbeni dogovor, s katerim se v Sloveniji ureja enotna politika dodeljevanja družbene denarne pomoči, so v aprilu letos podpisali Izvršni svet Slovenije, Konferenca za rehabilitacijo invalidov, Rdeči križ Slovenije, Republiška skupnost otroškega varstva in skupnost občinskih služb socialnega varstva Slovenije. Družbeni dogovor označuje družbeno denarno pomoč kot pravico človeka, kadar si sam ne more zagotoviti sredstev za preživljanje, nima pa svojcev, ki bi zanj skrbeli. Pomoč pripada osebam, ki so nesposobne za delo. V dogovoru je tudi določilo, da dobe pomoč tudi osebe, ki ne morejo uveljavljati pravice, da jih preživljajo svojci. Višina preživnine za osebe, ki jim je to edini vir preživljanja, naj bi bila vsako leto vsaj polovico varstvene pokojnine. Posebna novost pri dajanju družbene denarne pomoči, ki jo vsebuje družbeni dogovor, je tudi določilo, da imajo predvsem težko prizadete osebe pravico do denarne pomoči, ki se daje kot dopolnilni vir preživljanja, in sicer v višini 75 odstotkov od dodatka za tujo nego in pomoč po predpisih invalidskega zavarovanja. Socialna služba v občini je na podlagi tega družbenega dogovora in pa analize o prejemkih denarne pomoči v občini predlagala skupščini prečiščeno besedilo odloka o družbeni denarni pomoči v občini Kranj. Med spremembami v odloku, ki ga je skupščina občane sprejela, je določilo, da za osebe, stare nad 65 let ni potrebno ugotavljati sposobnosti za delo, kar je Proslava borcev Prešernove brigade sicer eden od faktorjev za pridobitev pravice do družbene denarne pomoči. Novi predlog tudi določa, da dobe pomoč tudi osebe, ki so jih sicer dolžni preživljati svojci. To pa je možno v primerih, kjer takih pravic ni mogoče uveljavljati. Denarno pomoč dobe tudi občani, ki sicer imajo premoženje, niso ga pa voljni zemljiško knjižno za* varovati. V takih primerih ima občina pravico zahtevati določen delež pri zapuščini. Dosedanji odlok ni vseboval, da družbeno denarno pomoč lahko dobe tudi družinski člani prosilca družbene denarne pomoči. Vendar pa družinski člani, ki so nesposobni za delo, dobe le polovico zneska denarne pomoči prosilca. Posebna novost odloka 3° možnost, da se daje invalidnim in kronično bolnim ose* bam, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, potrebujejo pa tujo nego, denar"0 pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, in sicer 75 odstot> kov od dohodka za tujo V°" moč in nego, ki se priznava _ delovmm invalidom po ve* ljavnih predpisih* Skupščina je ob sprejetji*'-dogovora in odloka sprejel* tudi sklep, naj se preuči rn0' žnost ustanovitve doma starejše, težko prizadete be, ki sicer ne sodijo v domove počitka. Skupščina \ dala tudi iniciativo za o'strej* še tretiranje odgovoru°st otroV c'o ostarelih in onem0" g! ih sta i še v. L. M- Brošura o kokrškem odredu Na zadnji seji odbora ko-krškega odreda v Tržiču so se domenili o posameznih nalogah za proslavo ob 30. obletnici ustanovitve kokr-škega odreda. Proslavi, ki bo 6. avgusta, pred paviljonom NOB, bo sledila parada na Cankarjevi cesti, za tem pa bo zabava. Finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvedbo programa, se že zbirajo po gospo- darskih organizacijah. ralna akcija ' bo končaj predvidoma 16. julija. Tak°J na to bodo dali v tisk ttf°* šuro »Kokrški odred in gove posebnosti«, čestitke 111 oglase. Na zadnji strani šure bodo natisnili Vol\ vsem borcem kokrškega °°' reda. Brošura bo natisnje^f v 800 izvodih. V prodajo P* bodo dali tudi sporninsK značke. W V nedeljo, 16. julija, bo pod Skalco pri Jezeru v Bohinju proslava borcev Prešernove brigade, jeseniško — bohinjskega odreda in pripadnikov brigade JLA, ki so nosilci tradicij NOB. Na proslavi bo govoril prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor--Igor, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: pevski zbor jeseniških železarjev Jeklar, recitator j i in godba na pihala iz Gorij. Začetek proslave bo ob 10. uri, od Jesenic do Bohinjske Bistrice pa bo v nedeljo zjutraj peljal tudi poseben vlak. d. 8. sposobnost. Pokojnina za borce Novi zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem g3 rovanju določa, da se lahko borci, ki so se pridružili pred 9. septembrom 1943, upokojijo po 35 letih (moški) i"/\ letih (ženske) pokojninske dobe Pravico do take upokoji, borci uveljavljajo ne glede na starost. Za borce, ki so se P*, ključih NOB po tem datumu, pa velja 40 let in 35 let P°?T0 ninske dobe. Seveda pa bodo borci z novim zakonom la»f. uveljavljali tudi maksimalna leta pokojninske dobe. M<«* ' ki so se pridružili NOB leta 1941, se bodo lahko upokojili 44 leti, ženske pa z 39 leti pokojninske dobe, borci iz leta V s 43 leti in 38 pokojninske dobe in tako naprej. Delovne o($ nizacije lahko upokoje borce šele, ko jim potečejo maksiO1^ na leta pokojninske dobe. To pomeni, da borci lahko &f?L od 35 leta pokojninske dobe do maksimalnega staža 44 I dokler sami ne zaprosijo v pokoj. Predčasna upokojitev za borce, ki so se vključili v NOH 9. septembru 1943, velja po 35 letih pokojninske dobe (za.£te ske 30 let) in so stari 55 let (ženske 50). Za vsako leto upokojitve se pokojnina zmanjša za 1,33 odstotka. Borci V* t 9. septembrom 1943 pa se lahko starostno upokoje tako » doslej s 35 leti (30 let za ženske) ne glede na starost. Tako P ^ vico imajo tudi borci, ki izpolnijo 55 let (50 let ženske) J* imajo vsaj 20 let pokojninske dobe, od tega vsaj 10 let i» £ rovanja. Posebna komisija pa odloča o upokojitvi borcev-imajo vsaj 15 let pokojninske dobe, od tega vsaj 10 let rovanja. Merilo pri tem sta zdravstveno stanje in pa de,p /© ljubljanska ba SOBOTA - 15. JULIJA Zaradi « gradnje podvoza v križišču Lesce so morali v P^«ek »P™«.;f}a™\ * g°- 'enjske ceste proti Bledu in Bohinju. Promet so preusmerili skozi Radov jico In Lesce. ^iStičn,ede,avci Bleda, Lesc In Bohinja niso zadovoljni s takšno ««^So TuSLS^Z turistične sezone. Zaradi železniških zapornic in ozkega grla pri^U™JU * ^*£h™ «*3ajo tudi po kilometer dolge kolone ob delavnikih, kako pa bo ob nedeljah pa s. sploh ne ?°rejo zamišliati Bolijo se, da bo zaradi tega obisk v turističnih krajih v obclnl slabši. > nedavnem se ianku v Radovljici so ugotovi.., da del žal ni moč prekinit, govorili so se J* bodo izpopolnili cestno slgnalizaicjo In pohiteli z deli. Vendar pa se lahkoJ^' da bodo dela vseeno traiala do srede avgusta. Prav zato menijo, naj bi skušali predstavniki ^stnega ^ietja Kranj ln.republiškega cestnega sklada najt. ustreznejšo rešitev *> dohod na Bled m v Bohinj. - A. 2. Za 7,400.000 dinarjev naložb v zasebno kmetijstvo ^P'ila so v škof j i Loki P°dpisali družbeni dogovor o ar>icnskcm izločanju srcd-t.Cv za razvoj zasebnega kmc-j Jsiva. Dogovor določa, da Ju»lianska banka — enota K0Ua Loka vsako leto zago-JJg> >z Svojih kreditnih sredic naJIllani 2 milijona di-tii^ev za investicije v krneči v*0' scv°da, če sopodpisniki** škofja Loka in KZ 2iri VsaPCVata oziroma zbereta tolii milli°n dinarjev. Prav Sat^° morajo zbrati kmetje l(5a.ko poteka vlaganje v vj)i jclJstvo letos?« sem po-*Pe5 ,vodJ° kmetijske pešk ovalne službe pri kmetij-JUriZadrugi škofja Loka inž. ^a Kumra. sm0 na podlagi mu*?«* « 60B0TA — 15. JULIJA 1972 ^dnjeročnem programu V Kranju je bila v četrtek dopoldne zadnja skupna seja obeh zborov. Med pomembnejšimi točka-tol dnevnega reda je bila isprava o osnutku družbenega plana razvoja kranjske £bčine od 1971. do 1975. leta. pklenlli so, da bodo delovno gradivo o razvoju do 1975. leta dali v javno razpravo. Portali ga bodo vsem delovnim Organizacijam in krajevnim Skupnostim, potek javne raz- prave pa bodo pripravili organi občinske skupščine skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami. Že na četrtkovi seji so ugotovili, da bo v programu poleg razvoja gospodarstva treba predvideti razvoj in rešitev materialnega položaja srednjega šolstva, začrtati program telesne kulture in skupaj z ustanovitvijo samoupravne telesno kulturne skupnosti rešiti tudi mate- IVIL-A KRA objavlja prosto delovno mesto vodja skladišč Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec z najmanj 7-letnimi delovnimi izkušnjami. kandidati naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje °-° 31. julija upravi podjetja. rialni položaj te družbene dejavnosti. Nadalje bo v tem obdobju treba urediti oziroma poenotiti delavsko in kmečko zdravstveno zavarovanje itd. Ena osnovnih nalog na področju družbene dejavnosti pa bo vsekakor uresničitev programa izgradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov, pri čemer bo v srednjeročnem programu treba misliti tudi na varstvo dojenčkov in na prepotrebnl pedagoški kader v novih šolah. Odborniki so v razpravi menili, da je gradivo precej obširno in bi ga bilo treba poenostavili. Predlagali so, da bi v večjih delovnih organizacijah ponovno preučili vse razvojne možnosti in da bi ob manjših investicijah za družbeni standard v primerjavi s prejšnjim srednjeročnim obdobjem morali misliti tudi na dokaj povečano zaposlenost in s tem v zvezi na potrebe, ki bodo nastale na področju družbenega standarda. Skratka, sodeč po gradivu in četrtkovi razpravi, naj bi se v javni razpravi marsikaj izkristaliziralo. A. žalar Novi kvalificirani delavci za Železarno Jesenice Posebno v zadnjih nekaj letih si v Železarni Jesenice zelo prizadevajo, da bi čimprej pridobili kvalificirane delavce za razne metalurške poklice. Vsako leto prirejajo razna predavanja po osnovnih šolah z željo, da bi se čimveč mladih odločilo za šolanje v Železarsko izobraževalnem centru, nudijo štipendije, stanovanja in druge ugodnosti. Nenehna skrb za nove kadre, ki jih tako zelo primanjkuje, jih vodi v resnična prizadevanja, da bi mladi iz slovenskih občin in drugih republik, ostali v Železarni Jesenice, se izučili v rednem ali izrednem šolanju in postali kvalificirani delavci. Ob zaključku letošnjega šolskega leta je na Železarsko izobraževalnem centru na Jesenicah zaključilo šolanje 87 dijakov: hladno valjav-cev, strojnih ključavničarjev, žičarjev in drugih. Nekateri bodo šolanje nadaljevali, drugi pa se bodo zaposlili v Železarni Jesenice. Na Železarsko izobraževalnem centru imajo več strokovnih šol: šolo za metalurške delavce, poklicno in leh-niško šolo. Metalurško šolo so ustanovili v šolskem letu 1970 71 z namenom, da bi omogočili učencem, ki niso dokončali rednega osnovnošolskega študija, da se izučijo in da bi Železarna Jesenice dobila vsaj nekaj metalurških delavcev, ki jih v Železarni tako zelo prirnanj- TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Veliko sezonsko znižanje ženske in dekliške obleke po 60 din kuje. Letos je bilo vpisanih v to šolo 47 učencev, ki so se učili za poklic žičarja, hladnega valjavca in strojnega kaluparja. Šolsko leto je od 47 učencev uspešno zaključilo 38 učencev, zaključni izpit pa je opravilo 15 hladnih valjavcev in 9 žičarjev. Vsekakor bodo letos, če bo vpis večji od lanskega, na šoli za metalurške delavce začeli z izobraževanjem tudi drugih poklicev. Na tehniški šoli železarsko izobraževalnega centra je letos vpisanih 178 učencev, šolsko leto pa je uspešno zaključilo 111 učencev. Zaključni izpit pa je na tej šoli uspešno opravilo 15 strojnikov in 11 metalurgov. Na poklicni šoli je od 146 vpisanih učencev izdelalo 95 učencev, zaključni izpit pa je uspešno opravilo 30 kandidatov. D. S. projektivno podjetje kranj CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRAĐENI 13 do 14 odstotkov na leto V skupščini Kosova so sprejeli družbeni načrt razvoja pokrajine od 1971. do 1975. leta. Predvidevajo, da bo stopnja rasti industrijske proizvodnje znašala 13 do 14 odstotkov letno, rast kmetijske pa 4,5 odstotka. Narodni dohodek se bo povečal od 2372 dinarjev leta 1970 na 3880 dinarjev 1975. leta. Premalo vagonov Obseg dela v vseh jugoslovanskih železniških transportnih podjetjih se je zmanjšal za 13$ odstotka, potrebe gospodarstva za prevoz blaga po železnici pa so bile za 19J5 odstotka manjše kot v enakem lanskem obdobju. Vseeno pa ŽTP niso mog-gla zagotoviti dovolj vagonov za prevoze. Na dan je primanjkovalo poprečno 26 vagonov. Peko v stari čar sij i V starem delu Skopja, v renovirani in restavrira-ni stari čaršiji, je tovarna Peko odprla novo prodajalno. To je druga trgovina, ki jo ima Peko v Skopju. Peko je ena redkih tovarn, ki je dobila lokacijo v stari čaršiji. Za 1,1 odstotka Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so se junija povečale cene na drobno v Sloveniji za 1,1 odstotka v primerjavi s cenami v prejšnjem mesecu. Prodajne cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 0,1 odstotka. Odložili razpravo Več odborov zvezne skupščine je razpravljalo o gospodarskih gibanjih v prvih petih mesecih. V nekaterih odborih pa poslanci niso hoteli razpravljati o tam, ker so ugotovili, da gradivo ZIS samo analitično ocenjuje oziroma nakazuje probleme. Modernizacija Odbor zbora narodov zvezne skupščine za zvezni proračun je odobril predlog zakona o financiranju modernizacije tehnične baze časopisne agencije Tanjug. Od 1972. do 1976. leta naj bi zato porabili okrog 24 milijonov dinarjev; predvsem za naprave za posredovanje informacij inozemstvu. Anton Plemelj v galeriji Prešernove hiše v Kranju Anton Plemelj nas s svojim scslinpetdesetiin javnim nastopom in s petim samostojnim v Kranju postavlja pred zanimivo zahtevo: od nas hoče doseči vsaj eno trdilo utemeljeno definicijo njegovega slikarstva. Plemljevo Interesno obzorje so razsežnosti njegovih sanj, vizij in hotenja vsa ta videnja trdno ujeti na slikarsko ploskev. In ne samo to: mimo slikarstva se v zadnjem času zanima tudi za plastiko. Iz neorganiziranih poskusov, ki so bili zelo blizu slikarskemu svetu njegovih čudnih obiik cvetov, ki se spreminjajo v ženske prsi, se je v plastičnem oblikovanju dokopal do mask. To je novo, kar nam prinaša sedanja samostojna razstava ln nekaj novic lahko razberemo tudi v njegovih slikah: postale so trdnejše v kompoziciji, ubranejše in strožje v barvi, skratka dosledneje stepa slikar v nov avet. Čeprav Je bil ln Je še Plemelj uvrščen med naivce, Je vedno odstopal od rural-nega slikarstva te Šmerl, nikoli ni zasledoval predstav, ki naj bi na gledalca učinkovale s svojo domačijsko otožno nostalgičnostjo ln se mu tako vsiljevale kot posladkano dopadljiva stvaritev »naivnega« slikarja. Tudi če pustimo ob strani njegovo tipično »nenaivno« tehniko slikarstva (to da slika na •teklo, še ni predznak na-Ive), ostaja Plemljev slikarski svet vznemirjujoč. V poplavi tovrstnega slikarstva, ki je zaradi konjunkture posameznikov zašlo v tipično trgovsko neumetnostne vode, je ostal Plemelj nezapažen. 6e več: njegove slike ostajajo neprodane, kar seveda ni znamenje nekvalitete, am- pak je zadeva raje obrnjena. Slikar se nI uklonil zahtevam tržišča in vztraja na svoji poti. Lahko M rekli, da Je njegov opus delo vztrajnega sopotnika našega slikarstva, delo, ki ni Se valorizirano in zato ostaja na stranskem tiru. Pri Plemljevem slikarstvu moramo govoriti o opisovanju življenja s pomočjo poudarjanja slikarjevega notranjega sveta ali o značaju slikarjevega reagiranja na življenje. Zato v Plemljevih slikah zasledimo posebnosti kot so strah, ironija, erotika in, kar ni tako nepomembno, občutek globoke povezanosti s predmeti upodabljanja. Prav to pa Je vzrok odmika- nju konvencionalnim oblikam izražanja in slikam, ki jih moramo dolgo gledati, da se z dialogom približamo slikarjev! misli. Tako nastaja problem, kako razložiti ne-doumljeno končnost reči, kaj je strah, kaj ironija in kaj je erotika? Sicer so ta vprašanja že na področju filozofije, toda ta vprašanja in podobna niso predmet premišljevanja filozofa današnjega dne, ta vprašanja se gibljejo komaj v »naivnem« predonto-loškem razumevanju sveta. V tem zornem kotu bo potrebno iskati rešitev za vso fantastiko, za vse magično in nadrealno, v slikah Antona Plcmlja. A. Pavlovec Razstava ivaihe Malesa V soboto, 8. julija, Je bila v dvorani radovljiške graščine otvoritev slikarskih in grafičnih del akademskega slikarja Mihe Maleša in koncert beograjskega harfista Joža Piklja. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostor in ponovno potrdilo, da postaja dvorana za Radovljico premajhna, je navdušeno pozdravilo slikarja in z velikim zanimanjem sledilo kvalitetnemu koncertu, ki Je obsegal dela neznanega renesančnega mojstra, Haendla, Saint-Sa-ensa, Ilije Markoviča, Has-selmansa, Debussvja in Sal-zede. Razstava, ki obsega predvsem motive z Gorenjske, bo odprta do 20. julija. Osnovna značilnost Maleše-ve slikarske ustvarjalnosti je bila vseskozi osebna Izpoved, pri čemer se je uveljavila linija kot eno glavnih umetni-kovih izraznih sredstev. Bar- va, ki jo umetnik uporablja zelo svobodno, išče največkrat svoje mesto znotraj jasno omejenih kontur. V stilno izraznem pogledu pa je bil ekspresionizem tista likovna smer, s katero je bila Maleševa umetniška osebnost globoko in intimno povezana. Malešev motivni svet je izredno bogat: moška in ženska figura, otroci, tihožitja in krajine, folklora, nabožno slikarstvo; izredno mesto v njegovi ustvarjalnosti predstavljajo ilustracije številnih zbirk poezije, ki se ji je znal Maleš približati s tako sub-tllnostjo, da njegova čista, iztanj.šana, lirična črta tekmuje z najizrazitejšimi pesniškimi metaforami. Ne manj kot motivni svet Je bogat Malešev svet različnih slikarskih tehnik: olje, akvarel, grafika, stensko slikarstvo, slike na steklo — skoraj da nI slikarske tehnike, s katero bi se ne spopri- v galeriji Mestne hiše v Kranju narave s trdno kovino, ki pod njegovimi . rokami postaja voljna in se spreminja v estetsko oblikovan predmet po« rabne umetnosti, ki ni nikoli preobložen in vedno ohranja ravnovesje med naravo železa in njegovo obdelavo. V nasprotju z eleganco kovanih mrež učinkujejo njegove plastike rustikalno in odkrivajo mojstrovo uporno sa-morastnlštvo, ki je vsebinsko najizrazitejše v figurah živali in človeka, medtem ko maske ostajajo bolj aH manj dekorativne. Bertoncljevo delo nam odkriva staro resnico, da umetnika ne rodi šola. Brez dvoma šola širi obzorje in seznanja učenca z materiali in tehnikami, vodi in usmerja človeka na poti iskanja lastnega izraza, toda umetnosti naučiti ga šola ne more. Umet' nlk živi ali ne živi v človek« — v tistem, ki mu je usoda naklonila šolanje in tistim* ki te možnosti ni imel. O Jo* žu Bertanclju upamo trditi* da živi v njem tista iskra, ki jI pravimo umetnost. Izšolal pa se Je predvsem sam, o° vztrajnem delu, nenehnem preizkušanju oblikovalnih možnosti železa in ob vztraj' nem opazovanju narave. Ker je mojster skorajda pokopal upanje, da bi km* lu kdo nadaljeval njegov« pot umetniškega iskanja v obdelovanju železa, povezan6" ga s pravim težaškim delom« Joža Bertoncelj upravičeno nosi ime prvega mojstra umetnega kovaštva pri nas. Kot Kropar je zrasel s tradicijo obdelovanja železa, ki sega v tem fužinarskem naselju pod Jelovico v najstarejše čase. Razstavljena dela so plod mojstrovih zadnjih dveh let in nam dokazujejo njegovo občudovanja vredno delavnost in bogastvo idej, ki jih sproti in neposredno uresničuje v žarečem železu. Med najkvalitetnejše izdelke na razstavi sodijo kovane mreže in masivni svečniki. V njih najjasneje občutimo zlitost mojstrove klene jemal in v vsaki od njih izpričal, da jo tudi obvlada. 'Če ga poznamo kot umetnika, ki se vseskozi emocionalno ln Intelektualno intenzivno odziva na okolje in ga suvereno preoblikuje s svojo umetniško senzibilnostjo in z izrednim posluhom izbira za svoj izraz najprimernejšo slikarsko tehniko, si upamo vendarle trditi, da je umetniško najčistejši, najbolj neposreden v grafiki, v kateri velja za enega od pionirjev in hkrati enega naših najvidnejših ustvarjalcev. O Maleševem umetniškem delu je bilo napisanih veliko prispevkov domačih in tujih umetnostnih kritikov, še vedno pa čaka na širšo in poglobljeno študijo svojega bogatega umetniškega ustvarjanja, ki nam jo bo prav gotovo prinesla že načrtovana umetnikova retrospektivna razstava. M. Avguštin si je v zadnjih letih postavil v svojem domu v Kropi ma muzej, v katerem hrani nekatera svoja najbolj uspela la. 1 M. Avguštin Stara cerkev v Hrastju. — Foto: F. Perdan Leseno znamenje ob cesti med Prebačevlm In Voklom. — Foto: F. Perdan 'Ijna podoba sv. Jerneja (Voklo), delo slika" ' a ta Janeza Subica. — Foto: F. Perdan { BLED PRAZNUJE Prebivalci Bleda v teh dneh Y Počastitev mladinske trosil-Pe akcije proti okupatorju, \[ je bila na Bledu, 17. julija 1941. leta, praznujejo praznik. Tudi letos so ob tej priliki pripravili vrsto prireditev. Sicer pa je letošnje prazno-Va»je povezano z nekaterimi plovnimi uspehi, ki so jih dosegli v zadnjem letu. Tako je bil dograjen hotel Kl'im s 180 posteljami, pred dograditvijo pa je nova osnovna šola. Pred dnevi je bila končana pomembna akcija, ki je trajala več let: odprli so prenovljeni blejski otok. Med zadnjo zimo so prvič oživela smučišča v zimskem rekreacijskem središču na Zatrniku. Dela še niso končana in z njimi nadaljujejo. Prav tako se pripravljajo na gradnjo umetnega drsališča, hotel Toplice pa gradi novo restavracijo ob jezeru. Med turističnimi zanimivostmi in Pci trudit w& 2ci praznile Bleda V počastitev krajevnega praznika Bleda bodo drevi zakurili kresove. Jutri (nedelja) ob 10. uri bo slavnostna seja krajevne skupnosti in družbenopoli- tičnih šk organizacij Bleda, ob 77. uri pa bo v zdravili-eyn parku promenadni koncert pihalnega orkestra Cezarjev Jesenice. V ponedeljek ob 20.30 bo v Ka-lni Park hotela folklorni večer, v petek, 22. julija, 20.30 bo gorjanska godba imela večerni prometni koncert, v Kazini pa bo glasbeni večer. i Z(lključna slovesnost bo danes teden ob 17. uri, ^° bo v zdraviliškem parku promenadni koncert god-e n(i pihala JLA. Ob 21. uri pa bo z blejskega gradu Počastitev krajevnega praznika in dneva vstaje slo-Kfiga naroda tradicionalni ognjemet. A. pridobitvami pa je treba omeniti še pronovljeno gostišče Rikli, odprto sprehajalno pot pod vilo Bled in gradnjo golf igrišča. Krajevna skupnost ima letos v programu asfaltiranje nekaterih mestnih ulic. Vrednost vseh del bo znašala okrog 700 tisoč novih dinarjev. Z asfaltiranjem pa bodo začeli, ko bo Cestno podjetje iz Kranja opravilo nekatera druga pomembna dela na Gorenjskem. Vendar na Bledu, znanem turističnem kraju, trenutno niso brez problemov. Prav zdaj si prizadevajo, da bi dokončno uredili tudi kulturno dejavnost. Na Bledu je sicer med letom vrsta prireditev, vendar pa jim manjka prostorov za kulturno dejavnost občanov. Predsednik krajevne skupnosti Ivan Zupan pravi, da so upanja, da bodo tudi to kmalu rešili. Predvideno je, da bi staro šolo po dograditvi nove prevzel gostinski šolski center. Z obnovitvijo in povečanjem doma TVD Partizan pa bi lahko uredili tudi kulturno-športni center, v katerem bi bil prostor za folklorno, glasbeno, pevsko in drugo dejavnost ter za knjižnico. * Takšnih in podobnih načrtov imajo prebivalci Bleda in turistični delavci še veliko. Želimo jim. da bi jih uresni-č;,\ A:*.. »Kliče glavni štab« Izšla je knjiga o kurirskih, radijskih, telefonskih in signalnih zvezah v NOB V založbi združenega PTT podjetja Ljubljana je te dni prišla iz tiska knjiga KLICE GLAVNI ŠTAB. Delo obravnava doslej še skoraj nepoznano področje sporazumevanja iin obveščanja med posameznimi partizanskimi enotami. - Le-to je bilo dobro organizirano in na visoki ravni. Dragoceni poljudno-znan-stveni prispevek k sistematičnemu proučevanju zgodovine narodno osvobodilnega boja Jugoslovanskih narodov obsega 700 strani. Vanj so vključene pripovedi in dogodivščine mnogih preživelih borcev, vezistov in kurirjev, z Dolenj- ske, Notranjske, Primorske, Štajerske, Koroške in Gorenjske ter seveda mnogi zanimivi dokumenti. Zlasti bo koristila vodstvom teritorialnih enot, saj je znano, da organizacija obrambe pred morebitnim sovražnikom v mnogo-čem temelji na izkušnjah i a minule vojne. S pomenom knjige so zbrane novinarja seznanili med včerajšnjo ti* skovno konferenco v Ljubljani, ki se je je — poleg predstavnikov združenega PTT podjetja in Pokroviteljskega odbora nad kurirji in vezisti NOB Slovenije — udeležil tudi njen avtor, i IG. Vse cenjene poslovne prijatelje obveščamo, da je od ponedeljka, 17. julija, dalje vhod v poslovne prostore ČP Gorenjski tisk Kranj skozi vhod nove upravne zgradbe ob ulici M. JMjadeja. Vialor — hoteli Bled en°ta ^*Ctl so delovna teli Golf, Park in Triglav. 2e polletje pa podatki kažejo še ljaria p°c^ctJa Viator Ljub- lani so zabeležili lep poslov- boljše. Čeprav prvo polletje ^ • fcnoto sestavljajo ho- ni uspeh, za letošnje prvo še ni merilo za dobro ali V°?e ^HnJh prireditev, ki lih Je letos (ta Jih 9« ho) »Ho tudi slovo od nevest na Bledu organizirala enota Viatorja hoteli slabo poslovanje, pa vendar podatki kažejo, da se je promet v tej delovni enoti v primerjavi z lanskim polletjem povečal za 28 odstotkov. Pri tem je pomembno, da so takšen promet dosegli ob nespremenjenih cenah. Posebno Golf hotel je letos v prvem polletju dosegel lepe uspehe, nič manjši pa niso tudi v Park hotelu. Težko bi navedli vse vzroke za uspehe, ki jih je od 1970. leta naprej dosegla ta enota ljubljanskega podjetja. Z eno besedo bi lahko rekli, da se skrivajo v organizacijskih in različnih reklamnih prijemih. Golf hotel je že danes znan domala po vsem svetu. To potrjujejo pisma in informacije. Zanimivo je na primer, da Viator na Bledu sam zaposluje štiri ansamble, ki nedvomno veliko prispevajo k dobremu počutju gostov. Posebno letos na Bledu skoraj ni dneva, da ne bi bilo kakšne prireditve in dobršen del programa izpolnjujejo prav ti hoteli. Tudi v prihodnje je njihov cilj iskanje novih prijemov in razvijanje turistične dejavnosti. Razen tega so pred pomembno nalogo: novogradnja Park hotela, ki bo moč- no spremenil sedanjo podobo Bleda. Žal letos načrtov in želja ni bilo moč uresničiti. Investicija namreč ne bo maj Ima in brez kreditov ne bo šlo. Sklonili so, da počakajo leto dni in kot kaže, sodeč po zagotovilih, bo prihodnje leto prišlo do rušenja starega Park hotela in do gradnje novega objekta. Trenutno so hoteli Viatorja dobro zasedeni. Izletniška skupine se največ oglašajo v Park hotelu, medtem ko je v Golf hotelu več stalnih gostov. Težav z oskrbo nimajo. Čeprav je bilo na trgu čutiti pomanjkanje mesa, ga v njihovih hotelih nI primanjkovalo. In drugo polletje? Napovedi so sicer lahko nehvaležne, vendar kolektiv te delovne enote upa, da bo končni poslovni rezultat prav tako ' ugoden kot v polletju. 220-članski kolektiv z okrog 60 vajenci, se pridružuje čestitkam ob blejskem krajevnem prazniku ln želi občanom v prihodnje čimved uspehov. PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VIATOR Nikoli in nikamor brez nasveta in isgodfa, ki vam ga nudi KOMPAS JUGOSLAVIJA Generalna direkcija Ljubljana, Dvorakova 11 a telefon: 313-226, 323-466 telex: 31206 Prodaja vseh vrst železniških, letalskih ln ladijskih vozovnic za tu- ln Inozemstvo — hotelske rezervacije — turistične informacije — posredovanje potnih listov ln vizumov — organizacija izletov in potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi — avtobusni prevozi — izposojanje avtomobilov s šoferjem aH brez. Poslovalnice: Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Fernetiči, Gradina (Dimitrovgrad), Hercegnovi, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija, Podgora, Poreč, Postojna, Portorož, Pula, Rabac, Rovinj, Sarajevo, Sežana, Skopje, Split, Subotica, Šentilj, Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar, Zagreb. Kompas hotel Dubrovnik — Kompas hotel Bled — Kompas hotel Ljubelj z dcp. »Panorama« — Kompas hotel »Stane Žžagar« Bohinj — Kompas Izletniški dom »Ribno« pri Bledu — Kompas motel Kranjska gora — Restavracija »Ljubelj« Ljubelj — restavracija »Deteljica« Tržič — žičnica »Zelenica« Ljubelj — Gojitveno lovišče Petrove! Obiščite našo poslovalnico in Kompas hotel na Bledu. Obenem čestitamo občanom Bleda in okolice za praznik Bleda TURISTIČNO DRUŠTVO BLED čestita vsem občanom Bleda za krajevni praznik in dan vstaje slovenskega naroda ELMONT Elektomontažno podjetje BLED Čestita občanom za praznik Bleda z enotami: Bled, Koper ln Izola ter se priporoča! OBRTNO GRADBENO PODJETJE BLEP Sesti ta vsem občanom Bleda in okolice za krajevni praznik Bleda KMETIJSKA ZADRUGA BLED čestita vsem članom in občanom za praznik Bleda V vrtnarijah na Bledu in v Radovljici opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve. Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material — posebne opečne izdelke po konkurenčnih cenah. RESTAVRACIJA BLED Vinko Hudo verni k Vsem občanom Bleda ln okolice čestita za praznik Bleda KRAJEVNA SKUPNOST BLED čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slover-skeg* ljudstva in Želi šc reč delovnih uspehov Nudim domače speeialitttc — ribe — odpita vina Priporoča se za obisk KOVINSKA DELAVNICA BLED ključavničarstvo — kleparstvo se pridružuje čestitkan za krajevni praznik Bled« in za dan vstaje slovenskega ljudstva Dbenem obveščamo cenjene stranke, da smo se pf6* selili v nove prostore na Seliški cesti poleg Vezenin Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje I252TA-15. JULIJA 1972 Iz kronike kokrškega odreda j^^3 Dataljon — Simonov — je skupno s šta-Usm • ^rilf>e odredov potem, ko je prešel Savo, nieril korak mimo Udinega boršta in Pred-Vz^a: Blizu tam je šel še čez Kokro in se začel kjer ^ prot' Mo/janci ter dalje na Krvavec, naJ bi ga s hrano sprejela krvavška četa. pr:^v^a s partizani kokrškega odreda je bila Cc 0vs'1' koči graščaka Hribarja nad Davov-krva iu"101 so ze vc^ °*ni hodili na zvezo borci Prijj če,e- TeSa dne — 13- avgusta — sta ^ pa na to zvezo dva borca iz krvavške čete \z i5anc Vrhovnik iz Raven in Anton Vrhovnik in r^' ^° sta Pr'ški tja, ju je napadla nemška raztrganska zaseda. lU-^—»«Mi»Ka zaseua. Anton Vrhovnik je bil 1 Franc Vrhovnik pa ujet. Streljanje proti pa je bilo zaradi strmine in od-sta slišala dva vodnika — ki sta bila iz Simonovega SJ>. ki *Bled m Slevec - Ko cl0113 P°slana v patruljo na Davovec h koči. Nemc-a-Se j1 približala, so tudi nanju skočili °b>Ieč1 -m JU UJCM- Napadalci so bili večinoma, bij,- ttwjV c'v''nc obleke, kar je pomenilo, da so "^d njimi raztrgan«. tiJiSgm°nov bataljon je bil medlem še na Stefa-tocj r£ m zarat» ta kega konca patrulje o zasedi tudi yovcem ni bi! obveščen. Vendar pa so to $a • a'J°nu slišali oddaljeno pokanje, kar ^ 1Itlc^ 23 streljanje na gamse !fc-la Patrulje ni bilo nazaj v bataljon, se je Vik ,.arn usmeril na Davovec. Vodil jih je vod- ' »omačin Jože Grilc. ti. gr|!rel3i'anJu Simonovega bataljona in štaba gim De odredov v strmine Krvavca med dru-, Pl*e Ivan Tlakei-Luka: '^'ie* ^ po^as* rosu- V zgodnjih jutranjih slu D.'v .Je skozi hosto pomikala kolona kakih Otilx,[lj'ltlza'iov. To smo bili mi. del II. grupe bor£tv- Prejšnji večer smo odšli iz Udinaga cilJU ' * bi ta dan Prek Krvavca prišli bliže "** Štajerski. ^keg^^ tr' dni nismo okusili dobrot partizan-tonito ° ^se pogosteje vprašujemo kokrška Arjj^?3, ki nas vodita, Če bomo kaj kmalu pri fehttfcntL a'i dve, pa bomo tam, kjer bo tudi 'Jafo, kancev na pretek,' sta nam obljubiš S p^iL-°?la.ndant: Stane, vedno dobre volje in xe 5 bT °ČO cigaro v ustin Je pripomnil: ,Da ^itJci;' 1 l' P°lni magacini in zabeljeni žganci ^ijaoj^ .zbijanjem šal na račun žgancev in StTl0 ^u naprej. Nekaj pred osmo uro počivali... J'Jslti ^teleSrafist je tudi tokrat pripravil rajnska \!^lemn i k in ob osmih smo poslušali Ion-°^až-rj^.10čila' ki Jih je tolmačil politkomisar V^^atta • Je P°slal naprej predhodnico: oba in našeg3 mitraljezca s pomočni- P*0 K veder. trulia od"0!,"1 ^e 'z smeri, kamor je odšla pa- b^tku kratek rafal in nekaj strelov. V 'uŠalj Sa10 b'M Pripravljeni na boj in napeto ^ • A nič več ni bilo slišali. 5e'..'jgV" ,j5 naša patrulja streljala na gam-^ed S vedno nasmejani komisar Tomaž, »li* Poslu*nr lnoćno'^irn deževjem smo spet na-' Sta! Poro's'la 'Odhod', smo potem za-'irHi Icrij"el0v "!as> in že smo ogrnjeni s šotor-1 ni razviti v kolono, krenili v breg. 6- *LJ?; ^letnici kokrškega odreda bo IfcJ »"Sta V TriU,. ...!!,.„____I___J_ Ob ^lu^"1* v Tržiču velika proslava združb tei praznovanjcm občinskega praznika. ^Javili kI bomo v nekaJ nadaljevanjih Na / o/nomek iz kronike kokrškega od-' ** J« Pripravlja Ivan Jan. Ivan Jan (2) Iz bojev prvega šesta« va kokrškega odreda v 1942. letu ... Sli smo počasi in precej tesno skupaj. Čutili smo se varne, saj je patrulja pred nami streljala celo na gamse. .. . prišli smo na majhno planoto. Pot se je v obliki črke S vila navkreber na drugi rob planote. Levo od nas je bila vzpetina, do roba hoste posejana z gostimi skalami, na desni pa zelena strmina, ki je prehajala v grapo. Prednji del kolone je bil še kakih dvajset metrov od roba hoste. Marok, komandant savinjskega odreda, ki je šel malo pred menoj, se je naenkrat ustavil, pogledal proti hosti in rekel: .Poglej, zdi se mi, da za skalo nekdo leži!' S prstom je kazal v tisto smer in takoj dodal: ,To je Kokrčan, saj je v civilu!' Toda v njegovem glasu je bilo čutiti zaskrbljenost. Ozrl sem se v pokazano smer... Kakih trideset metrov od nas je res nekdo ležal. Kokrčan? 2e sem odprl usta, da potrdim ... ko se je na nas vsula toča svinčenk, pomešana z eksplozijami bomb ... Na toj čistini smo začeli iskati zaklone, ki pa jih nismo mogli najti ... »Nazaj!' je zaklical Stane. ...Premetavali smo se nazaj na spodnji rob poti. Obležal sem na njenem robu ob Maroku in nekaterih drugih tovariših. .Zločinci so se preoblekli, da bi nas laže prevarili', je dejal Marok ... in v tem trenutku uŽgal proti enemu, ki je izza skale pokazal svoj obraz. Tudi drugi so iskali cilje, čeprav je bil nasprotnik na drugi strani dobro zakrit. Pred nami je na poti obležal tovariš, zadet v nogo, a že je skočil Marok naprej ter ga med točo svinčenk spravil za rob. .. . Pred nami je na zgornjem delu poli ležalo več ranjenih tovarišev. Bila je resnica, da je precej tovarišev obležalo tudi mrtvih. Skupina kakih petnajstih borcev se je kmalu za Marokom morala umakniti po strmini z dvema ranjencema. Glavnina borcev s Stanetom na čelu pa se je umaknila po poti, kjer smo prišli. Bili smo razbiti v dve, tri skupine ... Bilo je težko. Zvez in vodnikov nismo imeli, a tudi terena nismo poznali. Iskali smo Ambroža, da bi se sešli s Stanetom ... In šli smo. Bolje, plazili smo se po skalah in čez kaki dve uri prilezli na greben. Pred seboj smo zagledali cerkev in nekaj hiš ...« Tak je bil napad Nemcev in raztrgancev na Davovcu pod Krvavcem, katerega podrobnejši opis bomo našli v knjigi o 1. grupi odredov. Tu je za nas važno le, da zvemo, kako se je pohod bataljona te grupe odvijal prek ozemlja kokrškega odreda in kakšen delež, oz. vlogo imajo pri tem enote kokrškega odreda. V to sodi tudi presenečenje na Davovcu, kjer je po nekaterih podatkih padlo 16 borcev, po drugih 14, in med njimi tudi politkomisar Simonovega bataljona Vladimir Zajic-Samo, ter vodnik iz krvavške čete Jože Grilc. V nemškem poročilu z dne 21. avgusta 1942 zasledimo tudi podatke o uspehih njihovih vojaških oddelkov na področju Krvavca, kjer pravijo, da so »ujeli 7 banditov, 7 pa ustrelili, med njimi vodjo kokrške bande«. Toda to so le podatki o vojaških nemških silah, medtem ko nam poročila orožnikov in policije niso znana, čeprav vemo, da so v tem napadu sodelovale tudi tri čete deželnih strelcev. Tam zvemo, da so ti oddelki zaplenili en lahek mitraljez, 10 pušk, eksploziv, municijo in živila. Ker tedaj ni padel nihče iz vodstva odreda, so Nemci za padlega politkomisar j a Sama verjetno napisali tako, kakor sem omenil, kar od ujetnikov ni bilo težko poizvedeti. Vsekakor pa h tega tudi posnamemo, da so Nemci odkrili tudi skladišče s hrano, ki je bila pripravljena za prihajajočo II. grupo odredov. To potrjuje tudi že prej omenjeno nemško poročilo z dne 21. avgusta 1942. Sicer pa je vse to zvezano z razbijanjem 2. krvavške-čete kokrškega odreda, kar bo opisano v nadaljevanju. Vrnimo se k II. bataljonu savinskega odreda — Simonovemu — II. grupe odredov in njenemu štabu. Ko je bila na Davovcu ta enota razbita na tri skupine, so se le te med seboj začele iskati, da bi se čimprej spet sestale. Čeravno so bili zdaj brez vodnikov in poznavalcev terena, so se še ta dan zbrali pod domom na Krvavcu, kjer je bila hrana še vedno veliko vprašanje, še večje pa vprašanje zveze z deli kokrškega odreda. Vendar je bila zveza s kokrški-mi partizani še ta dan vzpostavljena. Blizu doma na Krvavcu se je tedaj zadrževala 2. četa II. bataljona kokrškega odreda - krvavškega. Ta pa je bila zaradi dezertacij in pa zaradi izgub na Davovcu že oslabljena, zato tudi ni imela dosti hrane. Drugemu bataljonu savinskega odreda II. grupe odredov so skuhali močnik. Dali so mu vse, kar je četa premogla. Močnik je zelo teknil, saj je bila po štirih dneh prva topla hrana. Od tu se je II. bataljon savinjskega odreda premaknil na Košutno in se ustavil v globeli pod kočo. O dogajanju tega dne na Krvavcu Jože Me- kinda - Franci nadaljuje: »Večerilo se je. Stražarji so nenadoma zaslišali neko govorjenje. Skala (Peter Stante, namestnik komandanta II. grupe odredov) se je priplazil do stražarskega mesta in v polmraku skozi daljnogled ugotovil prisotnost Nemcev. 'Bilo je okoli 500 policistov. Nastanili so se v planinski koči, okoli nje pa so postavili zasede. Nemški stražar ni bil od partizanskega stražarja oddaljen niti 150 metrov. Nemci so vpili, peli in razločno je bilo slišati, kako so odmetavali škatle. Komandant Stane je dal povelje, da bataljon zavzame položaje na robovih globeli... Tako so bili Nemci v koči in okoli nje, partizani pa na položajih, okoli globeli pod kočo, in kamniška četa (pravilno: krvavška — II. četa kokrškega bataljona, s katero so že vzpostavili zvezo) v strmini pod Simonovim bataljonom. Noč je bila zelo temna. Pri juncu — popoldne so ga ujeli na planini, da bi ga zaklali — sta dežurala dva partizana, da ne bi mukal in jih tako izdal. Okrog štirih zjutraj je bilo dano znamenje za odhod ... V predhodnici so bili kamniški partizani (pravilno: iz 2. čete kokrškega bataljona) iz kokrškega odreda, za njo pa je šel Simonov bataljon. Spuščali so se v dolino Kamniške Bistrice. Zaradi velike strmine in mokrote so se nekateri kar drsali in puščali za seboj močno sled. Tudi junčka so vodili s seboj ...« Ne le ta dan in preteklo noč, tudi prejšnji dan bi borci II. bataljona savinjskega odreda — Simonovega — lahko zbliža napadli nemške kolona oz. njihovo taborišče v koči pod Košutnikom, a so bile nemške enote premočne, partizani pa utrujeni, lačni in maloštevilni, poleg tega pa so zdaj čimprej hoteli priti na Štajersko. V Kamniški Bistrici se je ta enota ustavila 16. avgusta, ko je bila nemška oteživa na tem predelu Karavank že v najhujšem teku. Začasno so se utaborili v dolini Korošice, t. j. na Brusni-kih, ki je stranska doiiniea Kamniške Bistrice. Tu je bilo tudi poveljstvo kokrškega odreda, ki se je takoj sestalo s poveljstvom TI. grupe odredov. Dogovorili so se o vsem najpotrebnejšem, predvsem pa o vodnikih, ki naj bi borce II. grupe odredov odvedli naprej proti Ataierski. Med sestankom in pripravij:in.|v:r. hrane je sredi dopoldneva 16. avgusta že pril!c do spopada z Nemci, ki so že z velikimi sdami za.ledovali tako kokrški odred kot tudi ^note II. %rupe odredov. Tja so Nemci poleg drugih ž* pripeljali enote 18. policijskega polka gorskih !o\ce>', ki so bili poprej v ofenzivi na desnem brejri S»\n četrtek je bil v dvorani Kazine Park hotela na p 11 20- mednarodni plesni turnir. Nastopilo je 16 plesnih dii °V|\ 'Z ^nSli.Je, Avstrije, Avstralije, Francije, Italije, Holan-Čii?'- Užarske, Nove Zelandije, Švice, Zvezne republike Nem- i* in Nemške demokratične republike. 20-b Srecl0 zvccer so z manjšo slovesnostjo posebej proslavili '»Oico prirejanja plesnih turnirjev na Bledu. Ob tej priliki so p),,, doin,C;' 2:1 teta vodil družabno življenje. 2a ';;s"eniu mojstru Adolfu Jenku podelili posebno priznanje fJJJcgovo 50-Ietno delo. Adolf Jenko je namreč na Bledu A. Z. HENRIK ZBIL Zna'lcl'e utr*fa Last°St ne 'ažc'' lahko Pa se Ztnoli. Kje n'na °^tciuje gibanje človeku, ker ga priveze in obteii. Teti f°- Vrtmc'> teče- voda tudi nazaj. sami-'6 ločiti> kaj je huje — če te drug m ljubiš. sovraži, ali če se Boby proti Borisu — kdo bo koga ? Začel se je šahovski dvoboj »na kitovem hrbtu« Šah, pravijo, je kraljevska igra. Vse do pred nekaj leti ni mogel tekmovati z ostalimi športi, saj so se zanj zanimali le redki ljubitelji in poznavalci spopadov na 64 črno-be-lih kvadratkih. Nenadoma, skoraj čez noč, pa je jel privlačiti najširše množice ljudi, tudi takšne, ki zgolj površno poznajo umetnost perzijskfh vladarjev. Priča smo fenomenu brez primere. In kje so vzroki zanj? Strokovnjaki menijo, da je malone pet desetletij trajajoča premoč sovjetskih šahi-stov, ki jim dolgo ni bil nihče kos, razvoju in popularizaciji šaha precej škodovala. »Notranji« obračuni med ruskimi velemojstri v »zunanjem« svetu nikdar niso doživeli zadostnega odmeva —■ čeprav kvalitet; i nivo srečanj nikakor ni zaostajal za ekshi-bicijami borcev Capablancine-ga in Al jchinovega kova. Sleherni juriš izbranih šahistov zahodne poloble, vključno s poskusi solidnih Jugoslovanov in odličnega Danca Beng-ta Larscna, se je končal z neuspehom; sovjetska šahovska trdnjava je ostala nezav-zetna. Poleg ogromnega števila domačih virtuozov, ki so v kvalifikacijah prej ali slej zaustavili potencialne nasprotnike svetovnih prvakov, je Sovjetom pomagal tudi razmeroma tog mednarodni pravilnik. Slednji namreč od izzivalca terja izjemno vzdržljivost in voljo. Zato smo dejansko razmerje sil lahko ugotavljali samo na velikih turnirjih in olimpiadah. Potem pa je prišel Bobv. V muhastem, čudaškem ameriškem velemojstru, fanatičnem oboževalcu šahovnice, so dejal ,rC^ SCm zme"!en na dvorišču!« je Zi Vr u k'a'kohlačnik in le je hitel sko-tam \ In' ko sem hotela zvedeti, kaj bo le na. Počel, se je s stopnišča oglasilo: »To skrivnost!« ' w»r 16 nekaj ur kasneje ves utrujen je, i"azan vrnU, ni več vzdržal. Povedal &ođ0 f? se fantje iz hiše zmenili, da hi Vc/"lrali star papir, gume in železo kuJfJ0 Prodali. Kaj . y*' Naslednji dan pa sem te vedela, z_eh]o pravo nogometno žogo, gole gume ipfggt' i""1""!, a-«; nameravajo za iz-skriVl, MPiti, je tisti večer še ostala d« si Pa bod" frflfc „ ° ""Pravili sami. Matjažev očka Ze ohi-,reč v kleti 'primeren les. Jim je l«ika nQsl ie";" bilo ne konca ne kraja. letnika 1 dneh so otroci- dva sedem-Po Vs'0semletnik in dva dvanajstlctnika zenicah mse]iH zbrali stare časopise, po i(t>r,i so Pobrali papirčke in pred hi-^npalaine škatle, ki so jih lastniki odvrgli kar pred vhode. Lastniki avtomobilov pa so se znebili starih neuporabnih ''gum. Vse to bogastvo so zbrali v zapuščeni kolesarnici bloka. Papir so že skrbno sortirali in ga zložili v škatle. Otroški zaklad so opazili tudi nekateri stanovalci, ki so prepričani, da je njihova prva dolžnost skrb »za red in mir« v hiši. Se posebno so nenaklonjeni otrokom, ker vpijejo po stopnišču, skačejo po zelenicah, se obešajo po ograji. Skratka, delajo škodo. In da je mera polna, so navlačili se to staro šaro. »Jim bomo ie pokazali!« Naslednje jutro se je navsezgodaj, ko so otroci še spali, ustavil pred hišo avtomobil podjetja Dinos. štirje možakarji so hitro naložili na avto, kar so otroci zbrali in jo že v zgodnjem dopoldnevu z izkupičkom ?nahnili v bližnji bife. »To smo jih! Naj si mularija le še enkrat spomni vlačiti staro šaro v klet!« so modrovali ie nekoliko okajeni. teoretiki še pred dvanajstimi leti videli človeka, ki bi utegnil napraviti konec »ruskemu kompleksu«. Trmasti Robert, čigar bleščeči vzpon k vrhu je spremljalo nesioio afer, nešteto nepotrebnih zapletov, jih res ni razočaral. Po bržkone neponovlj vem naskoku šahovskega prestola, ko sta Tajmanov in Larsen drug za drugm doživela katastrofalen poraz 0:6 in ko je celo bivši šampion Petrosjan klonil s skromno bero dveh ip pol točk, je dolgonogi Američan zdaj sedel nasproti Borisu Spasskemu, ki brani naslov kralja te zapletene igre. Ne bi pogrevali kolobo-cij pred torkovim startom v »dvoboj stoletja«, kakor so časopisi krstili spopad v Rcvkjaviku, glavnem mestu Islandije, oziroma v »dvoboj na kitovem hrbtu«, kot je dogodek tri tetine nazaj zajedljivo imenoval Fischer. Nc-zumljivo obnašanje in izsiljevanje slednjega vsekakor ni dvignilo njegove priljubljenosti. Marsikateri ogorčeni pristaš šaha sodi, da bi ga morali diskvalificirati. Vendar so prav nenavadne zahteve oholega Bostončana »krive« mrzlice, ki preveva ljudi, in napetosti, ki bi jo lahko primerjali le še z napetostjo ob finalu svetovnega prvenstva v ' nogometu. Kakorkoli že, Fischer je »športu inteligentnih« naredil neprecenljivo uslugo in navdušil zanj vso Severno Ameriko, kjer šah doslej ni bul posebno razširjen. Ne glede na trenutni rezultat revkjaviškega duela — v prvem kolu je zmagal Boris Spasski — skušajmo oceniti možnosti obeh tekmecev, danes gotovo najboljših šahistov sveta. BORIS SPASSKI (35 lei) je eden najbolj nadarjenih predstavnikov sovjetske šahovske šole, izrazito napadalen igralec, ki mu zlasti ustrezajo težke, zamotane središčnice. V kritičnih trenutkih zna z nenavadno intuicijo rojenega šahista zmeraj najti najustreznejšo rešitev. Igra preračunljivo, mirno, ne da bi kazal čustva. Nič kaj bleščeče uvrstitve z raznih turnirjev nas ne smejo zavesti. Spasski namreč malokdaj vloži v partijo vse svoje moči. No, v Rcvkjaviku kajpak ravna in bo ravnal čisto drugače. Pomembna, nemara odločilna prednost Je njegova izredna psihična stabilnost, ki mu omogoča, da ga nobena stvar, najmanj pa poraz, ne vrže s tira. Pozna se in ve, koliko zmore. Hkrati skuša 1 odkriti slabosti — ne šahovske, temveč človeške slabosti — nasprotnikov ter jih izko* ristiti. Tudi sicer je zelo izobražen, razgledan, saj si kot poklicni novinar ne utegne privoščiti duhovne ozkosti, j ROBERT (BOBY) FISCHER (29 let ) podobno kakor Spa*. ski odklanja statične, defen«, zivne poteze, s kakršnimi nasprotnike provocira Petro«, sjan. Je izrazito agre3iven( igralec, ki navadno dikfra silovit tempo. Nasprotni!;« navadno spravi v časovno =»tt-sko in jim ne pusti do sape« s čimer že vnaprej zaustavi sleherno protiofenzivo. 9 takšno taktiko je pregazi! Tajmanova in Larsena ter, 1 zaključni fazi, tudi Petrosja«; na. Slovi kot nenadkriljrf* turnirski igralec, medtem kaj so mnenja o Američanovihj kvalitetah v dolgotrajnem) merjenju sli z ena kovu-;!« nimi šahisti tipa Spasski preJ cej deljena. Resda mu nihč« ne oporeka znanja in domala elektronske natančnosti, ka* kršne ne premore niti sveJ tovni prvak, toda v psiholog škem smislu ga Rus krepko prekaša. Fischer, trdijo po« učeni, je nevrotična osebnost^1 Porazov ne prenese, če s« stvari ne odvijajo nJemu *i prid, postane negotov, izgubi samozavest in dolgo ne najdi samega sebe. Vmesni spodi Ijaj proti Petrosjanu (lar oktobra) Je najlepši dokaz prid gornjim trditvam, štii kola So morala preteči, preden si je opomogel ter obi slabi formi nekdanjega »krarf1 lja« spet zablestel. Spasski ali Fischer — to j« zdaj vprašanje. . Računalnik napoveduje zmago Bobvja^ prekaljeni analitiki dajejo prednost Borisu. Sicer pf počakajmo in videli bomo. I. GuzelJ ) P. S.: Komaj so stavci pre-topili gornji prispevek v svi* nec in še preden je bil časa* pis natiskan, se je v Revkja« viku spet zapletlo. Po krivdi muhastega Fischerja, kajpak« V četrtek, ko naj bi kot beli začel proti Spasskemu druga partijo dvoboja, so ga nestrpni gledalci, sodnik in svetovv ni prvak zaman čakali. Pq oni uri negotovosti je Lothag Smidt, vodja srečanja, raZj glasil kontumac in Spasski zdaj vodi že 2:0. Odsotnjj Fischer je prek spremljevalk cev pojasnil, da ne misli na«! daljevati igre vse dotlej, dot kler. organizatorji ne bodd odstranili televizijskih kamer, ki mu baje gredo na živce« Novi, doslej najhujši zaplet, je resno ogrozil nadalievania dvoboja. Skoda. Osrednja zunanjepolitična dogouka minuli teden v Jugoslaviji sta bila obiska indijskega predsednika Girija in ameriškega zunanjega ministra Rogcrsa. Predsednik Indije je prišli na vabiio predsednika Josipa Eroza-Tita in se je pri nas zadržal pet dni — med drugim je bil en dan tudi v Sloveniji. Obisk sodi že v tradicionalne osebne stike med najvišjimi jugoslovanskimi in indijskimi voditelji. Razgovore, ki sta jih Imela oba predsednika in njuni sodelavci, ocenjujejo kot nadaljnje utrjevanje medsebojnih odnosov, hkrati pa so jih izrabili tudi za izmenjavo mnenj o mednarodnem položaju in s tem v zvezi o dejavnosti neuvrščenih. Indija in Jugoslavija sta temeljna kamna v zgradbi, ki se je od prve beograjske konference že lepo povečala, čeprav hkrati velja, da tudi na tem področju obstojajo določeni problemi. Kar zadeva jugoslovansko - indijske odnose, je bilo znova poudarjeno, da so dobri in da se razvijajo v duhu popolnega obojestranskega ra-zumevanja. Državnika sta v skupnem sporočilu, objavljenem po pogovorih, ugotovila tudi svoja znana stališča glede mednarodnih vprašanj. Ta stališča so enaka ali pa so Giri in Rogers v Jugoslaviji si podobna. Ob kencu obiska je ind'jski predsednik povabil predsednika Tita naj obišče Indijo. Povabilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom. Obisk ameriškega zunanjega ministra VVilliama Roger-sa je bil sicer krajši in na nižji ravni, kljub temu pa so bili razgovori, ki jih je gost iz Združenih držav Amerike imel s svojim jugoslovanskim kolegom Mirkom Tepavcem (ta ga je tudi povabil na obisk) ter predsednikom Titom, ki ga je sprejel na Brionih, zelo koristni. Rogers je prišel v Jugoslavijo ob koncu svoje turneje, med katero je bil tudi v Romuniji in na Madžarskem. Med razgovori pri nas sta obe strani izrazili zadovoljstvo, ker se stiki med obema državama zadnje čase vse bolj krepijo, kar je nedvomno tudi posledica lanskoletnega obiska jugoslovanskega predsednika v Združenih državah Amerike in še pred tem ameriškega v Jugo-slaviji. To se še posebej pozna pri krepitvi ekonomskega sodelovanja, saj smo, denimo, lani prvič v zgodovini dosegli več kot 300 milijonov dolarjev vredno izmenjavo blaga* v obe smeri. VVilliam Rogers je seznanil predsednika Tita z razgovori, ki jih je imel v Moskvi in Pekingu predsednik Nixon in pri tem znova poudaril, da v teh razgovorih niso dosegli nikakršnega sporazuma, ki bi šel na škodo tretjih dežel. Prav tako so med sedanjim obiskom izmenjali stališča glede konference o evropski varnosti ir> sodelovanju, pri čemer sta obe strani menili, da kh-ko ta konferenca uspe le, če je temeljito pripravljena. Jugoslovani menijo, da mora konferenca razpravljati o miru v Evropi kot celoti in ne samo na posameznih področjih, s čimer se Američani strinjajo — čeprav imata sicer obe strani o nekaterih drugih vidikih konference tu- di stališča, ki niso enaka. Razlike v jugoslovansko-ame-riških stališčih so tudi pri nekaterih drugih mednarodnih vprašanjih (nedvomno naj-bolj izrazite pri vietnamskem), vendar to ni ovira za sicer dobro sodelovanje med obema državama na vseh po-dročjih. Prav vztrajanje na poglabljanju sodelovanja tam, kjer tako sodelovanje ni obremenjeno z aktualnimi dogodki po svetu in razlikami v stališčih, bo še naprej osnova za jugoslovansko-ameriški dialog. • • • Medtem pa sta se v dveh evropskih državah zgodili tudi pomembni personalni spremembi. V Franciji je predsednik Pompidou sprejel odstop dosedanjega predsednika vlade Chaban Delmasa in kot njegovega naslednika imenoval zunaj Francije nemara ne tako znanega Mes-merja. Odstop premiera je posledica globljih nesoglasij med njim in predsednikom republike. Delmasov nasled* nih velja za ortodoksnega de guliista. • • • Tudi v Zvezni republiki Nemčiji je prišlo do spre* memb. Kari Schiller, zvezni finančni in ekonomski mini« ster je odstopil, na njegovd mesto pa je kancler Wiliy Brandt imenoval Helmuta Schmidta. Tudi tu je šlo za nesoglasja glede nekaterih ekonomskih in finančnih ukrepov, vendar ima ta odstop nekoliko globlji pomen zato, ker je prišel ob koncU izredno močne konfrontacije med vladinimi silami in opozicijo. Po trenutnem položaju, ki ga označuje rahlo po* čitniško zatišje, je moč prf* čakovati na zahod nonemškl politični sceni zopet močnejše sunke jeseni. Za 3. decembra so namreč med drugim predvidene tudi splošni parlamentarne volitve. t JUDJE IN DOGODKI Tudi to je dopust Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo pet milijonov turistov, ki bodo v letošnji sezoni obiskali sredozemsko obalo, izgubilo po dva do tri dni dopusta zaradi prebavnih motenj. To pomeni, da bo imel vsak peti izmed 25 milijonov severnoevropskih turistov, ki preživljajo dopust na jugu, nevšečnosti z želodcem in črevesjem. Med vzroki obolenj svetovna zdrav, stvena organizacija omenja vodo za kopanje, pitno vodo, solate in pa preobremenjenost želodca. Toča Pokrajinski sekretariat za kmetijstvo Vojvodine je sporočil, da je prejšnji mesec toča zajela čez 40.000 ha vojvodinskih njiv zasejanih s pšenico in drugimi pridelki. Na 30.000 ha je pridelek skoraj uničen, od tega pšenice na 8000 ha. Toča je najbolj prizadela Banat, zlasti pa okolico Bele Crkve. Škoda je tako velika, da bodo posledice verjetno občutili več let. Plazovi Po dvodnevnem deževju na .južnem Japonskem se je sprožilo več zemeljskih plazov. Blato je pokopalo pod seboj več hiš. Našli so 60 trupel, kakih 50 prebivalcev v neki gorski vasici pa je verjetno še zasutih. Nočni trušč Glede hrupa je glavno mesto Rim med prvimi italijanskimi mesti. V Rimu dosega hrup 100, v Neaplju 88 in v Milanu 79 decibelov. Največ hrupa na ulicah povzročajo nestrpni avtomobili-sti, ki si s hupunjem utirajo pot skozi prometni vrvež, in pa motoristi, ki preizkušajo j:ikost svojih motorjev. Še eno sojenje? Izraelsko vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo lekega Žida, da bi uvedli nov proces proti Kristusu. Po mnenju Davida Bitana bi bila to priložnost, da bi rehabilitirali tega velikega mučenika obsojenega na križanje. Vrhovno sodišče je zahtevo, kot poroča agencija UPI, zavrnilo s po. jasnilom, da- je sodba pred skoraj 2000 leti že postala stvar zgodovine. V Moskvi je vroče Te dni so se toplomeri v Moskvi povzpeli visoko nad ničlo. Prejšnjo soboto so na primer namerili v ruski prestolnici kar 36 stopinj C, pri hotelu Bukarešta v Moskvi pa je živo srebro v senci poskočilo celo na 38 stopinj C. Zanimivo, da so letošnjega januarja namerili najnižjo temperaturo v Moskvi — minus 38 stopinj C. Vre-menoslovci pravijo, da prihaja vsakih petnajst let do tako visokih temperatur. Najvišjo temperaturo doslej so v Moskvi namerili leta 1935, ko se je živo srebro povzpelo na 36,5 stopinje C. Izredno vroče je tudi v azijskih republikah Turkmeniji in Tadžikistanu, kjer je živo srebro doseglo 37, ponekod pa tudi 42 stop nj C. Okovi za avtomobile V Beogradu so se začeli odločneje boriti proti nediscipliniranim voznikom, ki parkirajo svo-a vozila na prepovedanih mestih. »Grešniku« nataknejo na kolesa posebne okove, za brisalce pa globni listek. Za sedaj morajo nedisciplinirani vozniki plačati 20 din za nepravilno parkiranje in 80 din za snemanje okov z avtomobila. Bolezen otrok Ko pritisne v Braziliji vročina, zboli nenadoma na tisoče otrok za boleznijo, ki je v Evropi popolnoma neznana. Otroci zbole zaradi izsušitve tkiva, če ni takoj zdravniške pomoči, otrok umre. Lani je zbolelo za to boleznijo v Riu de Janeiru 30.000 otrok. Izsušenost tkiva je le spremljevalka akutne infekcije prebavil. Bolez.en se pri slabo hranjenih otrocih pogosto konča s smrtjo. Svetloba in šumi Inženirji neke švedske tovarne so se pritoževali, da ne morejo ?brano delati zaradi uličnega hrupa in premočne svetlobe. Uprava jih je premestila v prostor brez oken in z debelimi zidovi, ki prestrezajo šume. Že po nekaj dneh ie delovna sposobnost strokovnjakov upadla. Psihologi so ugotovili, da popolna ločenost od zunanjega okolja slabo vpliva na človeka, k' ni vajen samote. Inženirjem so v delovni pu t >r vdelali umetna okna s svetlobo podobno sončni, Z magnetofona pa so se od časa do časa oglasili ulični zvoki ali šum dežja. Potem je delo spet normalno steklo. Zračno piratstvo Zahodnonemška policija je preprečila poizkus 26-letnega Alžirca Nurdina Bakalija, ki je hotel izsiliti, da bi mu letalska družba Lufthansa lZ' plačala 400.000 dolarjev. Ugrabitelj je zahteval od pilota v letalu s 53 potniki, naj mu druiv* izroči denar, sicer bo sprožil razstrelivo. Ob Pr^ stanku na miinehenskem letališču se je tretn policistom uspelo pritihotapiti v letalo, kjer SO ugrabitelja aretirali. Pri njem niso našli razstreliva. . . Vesoljci tihotapili Ameriška agencija za vesoljske polete je °b' 'olžila tihotapljenja posadko apolla 15. Po na' >.jgu NASE so vesoljci na svojem poletu imel* s seboj okoli 200 ovojnic s posebnim žigom, Id je dokazoval, da so pisma res potovala od zemlje k Luni. Vesoljci pa so zaslutili dobro kup" čijo, ki bi jo naredili, če bi povečali število ten filatelistično zanimivih pisemskih ovojnic. Vzel so jih 400 več in jih po vrnitvi na zemljo ptf* posrednika prodajali zahodnonemškim filatelP stom kar po 1500 dolarjev. Življenje in smrt Po statistiki je imelo nad sedem dežel na svetu leta 1970 nad sto milijonov prebivalcev-Največji prirastek ima država Zaire — 4,2 od' stotka. Najmanj novorojenčkov umre na . skem — 11.7 na vsakih tisoč rojenih. V več airt' ških in azijskih državah pa umre vsak peti ^ vorojenček. Najdaljšo življenjsko dobo ima]0 Švedi, nakrajšo pa prebivalci Čada in Gabonu* Letina gob V Pomurju niti najstarejši ljudje ne Pornn^u tako obilne gobje letine kot je letos v gozdom' na Goričkem, v Slovenskih goricah in drugod 0 Muri. Zaradi ugodnih odkupnih cen od to a.g 25 din za kilogram se je po gobe napotilo rrna i,i staro. Tone gob dnevno pošljejo v Avstrijo v Italijo. Gobja letina bo prinesla blagostanj v prenekaiero hišo, saj je ponekod dnevni kupiček celo večji, od 1000 din. RADIO ob'^11^ P°s,ušajte vssk dan 17 22 ' 7'' 10' l2> U" 15 ' đjj'. J:■' 23- i» 24. uri ter ra- Url t h pa ob 6 c3-- 7- in u* 12 i/ radiJski dnevnik ob 9., '' 13., 17., 22., 23. in 19.30 [s] 13. JULIJA Glasb«, ro iutl'° ~ 8J0 WS tcdnik ~ 935 s Pi" W J>rkestrcm RTV Liub' S |27J. ^20 Pri vas doma PevCj ' Poi° naši operni »Vet; *** *230 Kmetijski na-•^30 -T. 1240 Po domače — C'POrtoi<' vam - 14.10 ^leta Pravljica - 1430 15.40 n^abavnili akordov — Pii inejev OrlceVr Vrtiliak - 16.40 Z l?.l0Str°m Michae! Jary -h u urom« . . -remo v kino — l^V > v ritmu - 18-15 fc* ob isti uri - 18.45 S finega trga - 19.00 Lahko «*. otroci - 19.^5 Minute t ^mblom Toneta Žagarja 20«) v soboto zvečer H5 Godala v ritmu - 21-30 • *avna radijska Iff* Vdf E - 22-20 Oddaja za ?%nce - 23.05 S pesmijo plesom v novi teden program fcOAJ0 Oober dan - 8-05 Zvo-40 Ya 8.4orfe!r°m Paul Maotiat H.4n ^obota na valu 202 - H.35 G>°ran-ia zvokov BJtfc Sj« variete - 15.35 1**25* v novi teden -C-oki -16.40 So- ■ ePaniT,K - 17-0 Poletno ■*Se .l3:40 Melodije " >0rja^ 19.00 Pet minut ^ije 5 0d blodile do [20,os?fr°gram StoC°rov^a P««« sko-- 2030 Svet in mi Op k* »ob Sfc Antona NsZ?« dneva - 21.40 Crni koncert — i,, ■ Lajovica «5sl2 glasbenega baroka -s«OvcnsV-e poezije *«• JULIJA i» jutro - W» g K£ *ra za otroke - VST 9JK Koncert iz hjl- 10.05 Se pomnite, CJ* ~ 10.25 Pesmi bor-K ~ 10-45 Naši P°-15* ^lajo in pozdrav-* 1*30 Nedeljska repor- taža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri —« 14.30 Humoreska tega tedna: Peter Peter konkurent — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Radijska igra: Človek, ki je bil — 16.40 Lahka glasba — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci —-19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 21.15 Jazz za vse Drugi program 8.00 Dober dan — 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 935 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski coktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Frankfurtski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije El 17. JULIJA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Poletni ringaraja — 9.40 Z revijskim orkestrom Henrv Mancinv — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz opusa Blaža Arniča — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta: Pesmi iz italijanskih gora — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom vzhodnonemškega radia — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18-45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Franca Miheiiča — 20.00 Stereofonskj operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drufci program 13.00 Počitnice in glasba — 14.00 Panorama zvokov — 1435 Glasbeni varete — 15.45 Melodije velikih mojstrov v novih oblekah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 17.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 17.00 Počitnice in glasba — 18.00 Trideset minut z orkestrom Rav Conniff — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Boutique lahke glasbe — 2030 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Lirične skladbe Vilka Ukmarja — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Anton Bruckner: Simfonija št. 5 v B-duru — 23.55 Iz slovenske poezije 18. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Po čitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom jugozahodnonemškega radia — 9. jO Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Lahke koncertne točke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Ri-chard VVagner: odlomek iz opere Večni mornar — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Raphaele — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenjo — 18.45 S pevko Majdo Scpe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Dobrimi znanci — 20.00 Prodajalna melodij (slereo) — 20.30 Radijska igra — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Koncertna podoknica s kitaro Drugi program 13.00 Počitnice in glasba —' 14.00 Panorama zvokov —< 14.35 Z orkestrom David Rose — 16.05 Glasbeni bing-bang — 16.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 17.00 Počitnice in glasba — 18.00 Iz filmov in glasbenih revij — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lucijan Marija-Škerjanc — 23.55 Iz slovenske poezije M. JULIJA 430 Dobro jutro — 810 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke* in zabavni zvoki iz studia 14 — 10 20 Pri vas doma — 12.10 Charles Gounod: Prva slika opere Faust — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelji iz obdobja Glasbene Matice: Franc Gcrbič — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital violinista Mihe Pogačnika *• 16.00 Vrtil'ak — 16.40 Z orkestrom Joe Bushkin — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razgled niče — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.15 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.00 Počitnice in glasba — 14.00 Panorama zvokov —-1435 Glasbeni variete — 1535 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Popevke s slovenskih festivalov — 17.00 Počitnice in glasba — 18.00 Pol ure z orkestrom Jack VVolfe — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih kri/.potjih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Minute za Alberta Ginastero — 22.00 Marij Kogoj: Crne maske (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja: Aaron Copland — 23.55 Iz slovenske poezije 20. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Frank Gordon — 9.40 Pesmi jugoslovanskih narodov — 1020 Pri vas doma — 12.10 Minute s skladateljem Rimskim-Korsakovim — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinski zbori pri nas in po svetu — 14.30 Z ansamblom Francija Puharja — 14.45 Mehurčki — 15.40 Poje barito-nist Gerard Souzav — 16.00 Vrtiljak — 17.40 Z orkestrom Cedric Dumont — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zabavni zvoki — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Silva Stingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Od popevke do popevke — 23.00 V go-steh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Nočna sercna-da Drugi program 13.00 Počitnice in glasba — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni va-* riete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Z majhnimi ansambli — 17.00 Počitnice in glasba — 18.00 Ob lahki glasbi — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Percv Faith — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz jugoslovanske simfoni.vno literature — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Koncert kvarteta La Salle — 23.55 Iz slovenske poezije 21. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Lirični intermezzo in druge pesmi za glas in klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mlade poslušalce — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —» 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom VVtmer Eisbrenner — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Si-< gnali — 18.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute 1 ansamblom Dorka škoberne-ta — 20.00 Ruske narodne pesmi in plesi — 20.30 Top-popg 13 — 2130 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov doma< čih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.00 Dober dan — 8.05 Uvodni akordi — 8.40 Petek na valu 202 — 13.00 Počitnice in glasba — 14.00 Panorama zvokov — 1435 Glasbeni variete — 15.35 Popevke se vrstijo —• 17.05 Vodomet melodij — 16.40 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Počitnice inj glasba — 18.00 Z orkestrom, VVilliam Gardner — 18.40 Jaz* na II. programu — 19.00 Od« mevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Od premiere do premiere: Umor v katedrali — 21.17 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.00 V ljudskem duhu — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj Ulica Moda Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 - Telefoni: redakcija 21-833 21-860; uprava listo, ma-looglasna in naročniška služba 22 152. - Naročni-na: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 °b popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo TELEVIZIJA, 15. JULIJA 17.10 Obzornik, 17.25 Atletika: Skokov memorial v Celju — prenos iz Celja, 18.55 Po domače s Henčkovim ansamblom, 19.10 Mozaik, 19.15 Usodno nebo — 3. del dokumentarne oddaje, 19.45 Kratek film 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Lice ob licu: V soboto zvečer, 21.20 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 21.45 Moj prijatelj Toni — serijski barvni film, 22.35 TV kažipot, 22,55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.25 Poročila, 16.30 Serijski film, 18.25 Kronika (RTV Zagreb), 18.40 Narodna glasba, 19 15 Igralec je igralec (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 16. JULIJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 pet minut po domače, 9.45 Kmetijski razgledi: Cisto pridobivanje mleka (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Pevton — serijski film, 12.40 TV kažipot, 16.05 Igre brez meja — barvtni posnetek (RTV Ljubljana), 17.25 Prvenstvo Jugoslavije v smučanju na vodi — posnetek (RTV Skopje), — 18.25 Dno stekle-ce — ameriški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Ko nisem bil več vojak — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.15 Stih in pesem — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored julijanske TV 17. JULIJA 16 25 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 I. Stivičič: Petelinov kljun — TV drama, 21.30 Kulturne diagonale, 22.10 Kulturne diagonale, 22.10 Poročila, 22.15 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Beograd), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 TV pošta (RTV Beograd), 19.00 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 18. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Tiktak: Medvedov godrnjavček — 2. del, 18.45 Risanka, 18.50 Mozaik, 18.55 Gostje Slovenske popevke 72: Baskin in Copperfield, 19.20 Karavana: Vis — 2. del reportaže, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik,. 20.25 3-2-1, 20.35 Vroči val — ameriški film, 22.05 Glasbeni nokturno: Možiček — balet, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.15 Poročila, 17.40 Mali sv-t, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Beograd), 19.15 Naš svetovalec 20.00 T V dnevnik, 20.30 20.30 Novinarski klub (RTV Zagreb), 21.15 Serijski film (RTV Beograd), 22.05 TV dnevnik, 22.05 Koncert zagrebških filharmonikov (RTV Zagreb) 19. JULIJA 16.25 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Sebastijan in Marv Morgane — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Naši operni pevci: Sonja Hočevar, 19.20 S kamero po svetu: Skice New Yorka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 W. Shakespeare: Vesele VVindsorčanke — 1. del predstave SNG Maribor, 21.40 Odiseja miru: Drugorazredni državljani, 22.10 Poročila, 22.15 Šahovski komentar, 22.35 Vaterpolo Partizan : Mladost — posnetek, 23.35 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.50 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Sodobniki (RTV Sarajevo), 19.00 Risanke (RTV Beograd), 19.15 Prijatelji glasbe, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 20. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Civilizacija: Varljivo upanje, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik 20.25 3-2-1, 20.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka, konec, 21.25 Sodobniki: Dušan Džamonja, 22.10 Vohuni, agenti, vojaki: Operacija Frankton, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) -— Drugi spored: 17.15 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Kultura danes (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 21. JULIJA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ne obračaj se, sinko — jugoslovanski film, 22.25 Jadranska srečanja — 1. oddaja, 23.35 Poročila, 23.40 šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.50 Poročila (LvTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Poljudno znanstveni film (RTV Zagreb), 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.30 Risanka (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored ilalijanske TV Kranj CENTER 15. julija angl. barv. film SCARAMOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer.. ital. barv. filma 7 MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV ob 22. uri 16. julija angl. barv. film SCARAMOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl.- ital. barv. filma TRI URE DO ZMAGE ob 21. uri 17. julija premiera franc. barv. filma KRIK V TEMI ob 16., 18. in ,20. uri 18. julija franc. barv. film KRIK V TEMI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 15. julija amer. film STAN IN OLIO, MOJSTRA SKAZE ob 16. uri, amer.-ital. barv. film PRAVI MOŽ Z ZAHODA ob 18. uri, premiera ital. barv. filma ALI BABINE PU-STOLOVŠCINE ob 20. uri 16. julija amer. film STAN IN OLIO, MOJSTRA SKAZE ob 14. in 18. uri, amer.-ital. barv. film PRAVI MOŽ Z ZAHODA ob 20. uri 17. julija franc. barv. film GROF MONTE CRISTO - L del ob 18. in 20. uri 18. julija franc. barv. film GROF MONTE CRISTO - II. del ob 18. in 20. uri. Ta teden na TV Nedelja, 16. julija, ob 18.25: DNO STEKLENICE — amer. film; režija Henry Hathaway; v glavnih vlogah: Van Johnson, Joseph Cotteu, Ruth Roman, Jack Carson, Margaret Hayes; To je v bistvu precej konvencionalno pustolovska zgodba v eksotičnem okolju, ki ji daje večjo težo psihološke utemeljenosti problematika alkoholizma, ki razjeda sbdob-no družbo in tira ljudi večkrat na kriva pota. Poleg solidne režije velja omeniti tudi ubrano igralsko ekipo, ki je po najboljših močeh prispevala k prepričljivosti filma. Torek, 18. Julija, ob 20.35: VROČI VAL — ameriški film; režija Danici Mann; v glavnih vlogah: Shirley Mooth, Antony Quinn, Shlriey MacLalne, Earl Halhnan, Ellen Heckart, Clint Kimbrough; Danici Mann, ki'je izšel kot filmski režiser iz gledališča, tudi v filmu ni opustil prejšnjih izkušenj. Rad snema po gledaliških delih in posveča veliko pozornosti igralcem. S filmom Vroči val je ustvaril privlačno melodramo o značilni ameriški družini, v kateri drži vajeti v rokah energična in sposobna mati. Petek, 21 julija, ob 20.35: NE OBRAČAJ SE, SIN-K9 ~~ Jugoslovanski film; režija Branko Bauer; v glavnih vlogah: Bcrt Sot-lar, Zlatko Lukman, Lila Andres, Rado j ko Ježič, Nikša Štefanini, Mladen Hanzlovskv; Ta film že poznamo, njegove kvalitete ga uvrščajo v sam vrh jugoslovanske kinematografije. Zgodba o beguncu, ki hoče rešiti sina iz ustaškega internata in z njim pobegniti k partizanom, je ves čas napeta in prežeta s prepričljivim vzdušjem strahu in negotovosti, kakršno je vladalo v Zagrebu med vojno. Kamnik DOM 15. julija angl. barv. ® film ROP PO NALOGU BKJ TANSKE TAJNE SLUŽ^ ob 18. in 20. uri rg 16. julija angl. barv. film ROP PO NALOGU BJJ TANSKE TAJNE SLUZ»J ob 15. in 19. uri, amer.-Jj* barv. film BEŽI, CLOVE*' BEŽI ob 17. uri Tržič 16. julija amer. film DIAVOLO ob 17. uri 18.julija franc. barv. - . GROF MONTE CRISTO " " del ob 18. in 20. uri film Krvavec flU 15. julija amer. barvni . film MOŽ Z IMENOM KUJ> ob 20.30 škofja Loka SORA 15. julija amer. barv. -IGRA NA VASI ob 18- * H uri w 16. julija franc. barv. 111 BRADATI AGENT ob 1»-20. uri ,]fll 17. julija franc. barv. t". BRADATI AGENT ob 19. « 18. julija ital.-špan. ja ' film JAMAIKA-SMRT Nb BIRA ob 20. uri Železniki OBZORJE ^ 15. julija franc. barv.^ BRADATI AGENT ob 20 16.- julija amer. barv. IGRA NA VASI ob 18. >n Jesenice RADIO 15. julija amer. barv. * j MURPHYEVA VOJNA ]& 16. julija amer. barv. MURPHYEVA VOJNA v, 17. julija špan.-ita]- D"V CS film NOC NASILJA j TOMBSTONU ^ 18. julija špan.-ital. v V CS film NOC NASILJ TOMBSTONU Jesenice PLAVŽ y^ 15. julija špan.-ital- V CS film NOC NASH-"* TOMBSTONU 16. julija špan.-ital- " \j CS film NOC NASH-"* TOMBSTONU 0 17. julija amer. barv. MURPHYEVA VOJNA p 18. julija amer. barv. MURPHYEVA VOJNA Dovje Mojstrana fjl 15. julija italij. barv. 0 NEZGREŠLJIVI S HAN ^ 16. julija amer. barv-PLAMEN NAD SMlB-NU Kranjska gora , 0 15. julija amer. barv. PLAMEN NAD SMlR^r* 16. julija jugoslov. film CRNO SEME ^ Javornik DELAVSKI fjjfj 15. julija franc. ba^ OROŽNIK SE ŽENI 0 16. julija italij. baijjflO NEZGREŠLJIVI SflA1 Radovljica s\nUU V IJ IV-« i' u 15. julija amer. Jaj, \

11. redko moško ime, gora pri Ilirski Bistrici, 13. lečJV?^a afriška re^a> 17- akromatični objektiv, sistem dveh Prvs g'avna vrata, bogato izdelan glavni vhod, 23. zadnji in Ud .SamoS,asnik, 25. prislov, ki izraža čas, dopuščanje, po-ceri ' *ork, probkovina, 27. sestanek organizacije, pri laz 28. skala, kamen, grušč, 30. ime dveh pre-34 °\ na Velebitu, 33. pripadnik Gotov, germanskega naroda, • r|niska boginja jeze, 37. kateri, 39. kratica za imenovalnik. J Rešitev pošljite do četrtka, 20. julija na naslov: Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna m kt%nka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. 0g,2?RENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na uni st«Ina arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in ot]pr.nostno zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je i? v a razstava, mojstra umetnega kovaštva Joža Bcrtonclja *-rope. jjn^bar°čni stavbi v Tavčarjevi ul 43 je odprta stalna pokra-Pub]j\Zk''ka Narodnoosvobodilni- boj na Gorenjskem in re-storij! zbil^a Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih pro-Vah iuPa razstava novejše slovenske grafike, ki jo je posredo-Moderna galerija v Ljubljani. V Pforit paleri" .rnov' biši je odprt Prešernov spominski muzej, v i*T;J1\y ist* stavbi pa razstava del slikarja Antona Plcmlja in Qt|in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. — 12, J/- — 19. ure. srečke s so zadele končnicami din 10 20,— 40 20,— 9970 200,— 10660 1.000,— 363460 10.000,— 21 20,— 391 500,— 03531 500,— 65061 2.000,— 595931 10.000,— 747621 10.000,— 2 • 10,— 57562 500,- 90462 500,— 70982 2.000,— 018672 10.000,— 83 20,— 243 50,— 193 100,— 97263 500,— 46753 2.000,— 648403 10.000,— 34 40,— 7504 200,— ' 98264 500,— 355934 10.000,— 5 10 — 23725 • 500 — 89335 500,- 73125 2.000,— 010085 10.000,— 320945 10.000,— 76 30,— 7906 300,— 29656 1.000,— 15046 1.000,— 00576 1.000,— 708466 10.000,— 241616 150.000,— 7 10,— 51567 500,— 71457 1.000,- 104147 10.000,— 324647 10.000 — 292987 10.000,— 146447 10.000,— 98 20,— 28 20,— 18 30,— 28528 500,— 427098 10.000,— 919 50,— 019 50,- 889 100,— 4719 300,— 47239 500,— 020529 10.000,— 298549 10.000,— poročili so se V KRANJU Pavkovič Ludvik in Zupančič Ivana, Nemec Ferdinand in Svetel j Stanislava, Cevka Franc kh Zupin SlavKa V ŠKOF.TI LOKI Novine Kocijan in Svoljšak Amalija, Stanonik Janez in Luznar Marija V TRŽIČU Balantič Feliks Bojan in Langus Bernarda, Paplar Jožef in Meglic Pavla, Česen Milan in Debeljak Angela BLED V depandansi Mežaklja na Bledu so v četrtek odprli di-sco klub. Klub bo odprt vsak dan. Tako kot prejšnje disko klube na Bledu so tudi tega medili Pibcrnikovi iz Ljubljane. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 3 do 3,5 din, korenček 6,80 do 8,40 din, slive 7,50 din, jabolka 5,80 din, pomaranče 6 din. limone 10 din, česen 9,40 din, čebula 5 do 5,50 din, fižol 7,80 din, pesa 3,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 5,60 din, ajdova moka 6 do 6,30 din, koru/.na moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,70 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 4150 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,80 din, kislo zelje 3,60 din, cvetača 5 din, paprika 10 din, krompir 2,40 din KRANJ Solata 3 do 4 din, špinača 4 din, korenček 3 do 3,50 din, slive 4 din, jabolka 3 do 3,50 din, pomaranče 6 din, limone 10 din,.česen 12 din, čebula 6 din, fižol 6 do 7 din, pe. sa 3 din, kaša 5 din, kumare 5 din, paradižnik 6 din, breskve 6 do 7 din, marelice 8 do 9 din, ajdova moka 6 do 7 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,80 din, surovo, maslo 28 din, smetana 14 din, orehi 35 din, klobase 8 din, skuta 7 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 7 din, krompir 1 din, novi krompir 2 do 3 din, borovnice 10 din TRŽIČ Solata 3 din, špinača 6 din, korenček 10 din, slive 7 din, t jabolka 8 din, pomaranče 6 din, limone 12 din, česen 10 din, čebula 5 din, fižol 7 d;n. pesa 6 din, kaša 7 din, paradižnik 8 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0.70 do 0,80 din, surovo maslo 22 din, smetana 17 din, skuta 9 din, kislo zelje 4 din, cvetača 7 din, paprika 12 din, krompir 4 din, marelice 10 din, breskve 8 do 10 djn umrli so V KRANJU Golubič Mirko, roj. 1925, Corovič Emina, roj. 1970, Maček Izidora, roj. 1928, Lovša Miihael, roj. 1902, Krt Amalija, roj. 1912, Hafrtar Lco, roj. 1911, Jerala Ivana, roj. 1900, Kaštrun Jožef, roj. 1901, Bobnar Aleš, roj. 1898, Pre-zelj Milica, roj. 1926, Logar Feliks, roj. 1938 V TRŽIČU Halužan Vladimir, roj. 1937, Polajnar Vinko, roj. 1970 JESENICE Prejšnji teden so v spodnjih prostorih restavracije in kavarne Pikova dama na Jesenicah ponovno odprli disco klub. Pred mesecem dni so ga zaprli zaradi neredov in izgredov mladih obiskovalcev. Lepo opremljen disco klub je odprt vsak dan od 7. do L ure ponoči, razen ponedeljka. Upravlja ga gostinsko podjetje Goranjka, - poslovna enota Pošta. Za opremo so porabili več kot 500.000 dinarjev. D. S. Zadnji Pokaži, kaj znaš v Dupljah Danes bo v Dupljah zadnja finalna prireditev Pokaži kaj znaš, v kateri se bosta o zgodovini NOB, književnosti, glasbi, športu in A'esoljskih poletih pomerili mladinski ekipi Zgornjih in Spodnjih Dupclj. Po dveh podobnih oddajah vodi zdaj ekipa Zgornjih Dupelj z rezultatom 22:20. Na sobotni oddaji bo nastopil tudi moški pevski pevski zbor KUD Triglav Duplje pod vodstvom Francija Šara-bona. Za obiskovalce bodo izžrebali vstopnice, nagrade pa bo med drugim prispevalo tudi znano gostišče Trnove iz Dupelj. Razen tega bodo naji bolj delovnim mladincem podelili posebna priznanja. J. Kuhar Jeseniški alpinisti na Mont Blanc 19. julija bo odpotovalo db-set članov alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Jesenice v centralne Alpe, kjer bodo plezali v skupini Mont Blanca. Mladi alpinisti bodo potovali prek Italije na južno stran Mont Blanca v Courmayer, od koder se bodo povzpeli na Mont Blanc. Pot bodo nadaljevali v Cha-monix in si ogledali več drugih vrhov. Drugi pripravniki in Člani AO Jesenice pa bodo v poletni sezoni plezali v domačih gorah in Dolomitih, dva člana pa se bosta udeležila naše IV. himalajske odprave. D. S Gostovanje ansambla (6. zapis) Preden začnem z bajanjem o zgodovinskih dogajanjih na Jezerskem, je treba prej še nekaj stvari povedati. IZVIR SLATINE Skrivnostni izvir zdravilne vode nad Anko-vim posestvom (zdaj ga upravlja KžK iz Kranja) kaže na nekdanji zemeljski prelom v pobočju pod Jezerskim vrhom. Prav gotovo ima jezerska slatina kako podzemsko zvezo ali vsaj določeno sorodstvo z mineralno vodo, ki izvira v sosednji Beli, onstran meje, že na koroški strani. Bili pa so tamkaj že v cesarskih časih stare Avstrije bolj podjetni kot Jezerjani. Dobili so zdravnika, ki je razglasil veliko zdravilno učinkovitost belske mineralne vode. Zgradili so zdraviliška poslopja s kopelmi. Razen tega pa so svojo vodo priporočali tudi za pitje. V starih »Gorenjcih« v začetku tega stoletja je bil v vsaki številki velik oglas, ki je priporočal belsko mineralno vodo. Zalogo je imel kranjski trgovec Rant. žal za jezersko slatino, ki je po sestavi befski zelo slična, se nihče ni dosti brigal, ne prej, ne poslej. Pač, prejšnji lastnik Ainko-vega posestva Ofner je žejnim (in zdravjaželjnim) gostom svojega hotela Kazine ponujal svojo slatino. A kakih večjih uspehov in priznanj ni požel. Resda je jezerska slatina bolj šibka in manj rezna kot npr. radenska ali rogaška mineralna voda. Jezerska slatina je pri izviru še kar okusna, ker ima dosti ogljika, toda ustekleničena izgubi dosti svoje značilnosti. Seveda bi bilo treba steklenice polniti pod pritiskom, ne zgolj nalivati; torej strokovno polniti. 01 pa Ani ne si kovo; boli i je po skuša drugi odprt zdrav ko!) iti je larja, proti I. 1940 ivih za neljski je po-navad- udenčnice. Tako je ka-t jezerske slatine žal Še slabela. Sicer je res, da zneje turistično društvo lo izolirati slatino od h voda in je sedaj pri i cevi mogoče piti to ilno (kar recimo ji ta-vodo po mili volji. Le treba po cesti do Štu-od tam pa po stezi bolj r; tiv) bi naprav in prin k lamo) k -mili turizrm i ureditvijo vira slatine o hvalo (re-•j prispevati jezerskega r slatine na tako blizu kov nes mednarodne ceste gotovo ni nezanimiva zadeva. Nehote mi uide misel k staremu Valentinu Vodniku: »Glej.stvar-nica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi!« Kajti: »Lenega (t. j. nepodjetnega!) čaka strgan rokav, pal'ca be-l aška, prazen bokal.« * SE O JEZERU adnjič, ko sem pisal o Planšarskem jezeru, še nisem imel vseh podat-pri roki. Tako šele da-lahko povem, da meri površina jezera kaka dva in pol hektarja, da je največja globina vode sedem metrov in da je jezero le okrog 12° Celzija toplo (ali pa mrzlo, kakor se vzame!). Torej za kopanje res prehladno, razen seve za kake prav posebne vročekrvneže. Na jezerski gladini se zdaj pozibavata dva plastična čolna (»Elan«), ob obali pa parkira mnogo avtomobilov s tujimi registracijami. Ni pa prav, da ti tujci, ko »kampirajo« vsenaokoli jezera, razmetavajo embalažo in papirje — ter tako smete ta rajski kotiček Jezerskega. Za varstvo okolja bi moral res poskrbeti čuvaj turističnega društva ali gostinskega podjetja, ki oskrbuje bife ob jezeru. Prva stvar pa so primerno veliki .smetnjaki na več krajih (z napisom tudi v nemškem in italijanskem jeziku — saj prav ti tujci najgrše puščajo za seboj! Doma si kaj takega itak ne upajo; tam so čuvaji in kazni!). Planšarsko jezero je bilo zajezeno — če sem bil prav informiran — v letih 1959/60. Napaja ga Jezernica, ki prihaja iz Ravenske kočne. Domačini trdijo, da ima Jezernica v Ravenski kočni kar trideset izvirov. Ima pa menda tudi vsak izvirek svoj po- seben okus. Kot je to ugotavljal za gorske studence pred leti slavni alpinist doktor Henrik Turna. Ko je kot samohodec hribolazil po domačih in tujih gorah, je pri vsakem studenčku ob pori postal in izpiil požirek hladne vodice. Poučil nas je, da bi bilo nespodobno, če ne bi sprejeli ponujenega okrepčila, ki s tako prijetnim žubore-njem vabi v gosti... Lepo ime rečice, ki se pozneje izteka v Kokro, sem vse doslej napak izgovarjal. Naglas — ostrivec je na predzadnjem zlogu, na a; ne pa na drugem e, kot smo nepoučeni doslej to lepo rečno ime izgovarjali vsi Ne jezerjani. V Jezernico, ki teče po odtoku iz jezera v trdno regulirani strugi, priteka le en dotok. To je Ankova voda, ki priteče v Jezernico izpod Pristovnikovega Storžiča. Most na glavni cesti, pod katerim se steka Ankova voda v Jezernico, imenujejo domačini »cesarski most«! To pa zato, ker sta se po tradiciji prav na tem mostu sestala avstrijski in francoski cesar. Ce res ni, je pa zanimivo slišati... Glavni jezerski vodovod je zajet v Makekovi kočni. Vodo mu daje Mlinščica, ki ji izvir določimo kar pri slapu Čedci pod Kočno. Seveda pa je treba koj povedati, da ima več večjih kmetij lastne vodovode, kot imajo tudi lastne žage, mline in elektrarne. No, vsaj včasih, še pred nekaj desetletji, je bilo vse tako. O teh stvareh pa bom itak še povpraševal, ko bom opisoval posamezne samotne kmetije, kot so štular, Jenko, Anko, Makek, žark, Roblek, Šenk, Virnik, Mlinar, Pristovnik in še vrsta drugih. Črtomir Zoreč » za razumevanje« iz ZDA V okviru mednarodnega programa »Mladina za razumevanje« bo letos pripotoval v Jugoslavijo 76-članski mladinski komorni zbor in orkester iz ZDA. Pri nas bodo ameriški mladinci brezplačno preživeli mesec dni, od tega šest (od 18. do 24. julija) tudi v Sloveniji. Nastanili se bodo v Ljubljani pri družinah, katerih člani bodo lahko naslednje leto obiskali letošnje goste v ZDA. Mladi glasbeniki bodo koncertirali V ljubljanskih Križankah, v Postojnski jami, v Rudniški dvorani v Idriji, v našem Prešernovem gledališču ali pa na Bledu. Obisk in izmenjavanje sploh organizira ZMJ. A. B. TRŽIČ — V paviljonu NOB je bila včeraj odprta razstava akademskega slikarja Harolda Draušbaherja, doma iz Mute ob Dravi. Draušbaher je diplomiral leta 1969 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Miheliču. Do sedaj je razstavljal v Celju, Ljubljani, Slovenj Gradcu, Voitzbergu, Trstu, Essnu, Helingcnhausnu in tokrat v Tržiču. Na razstavi v Tržiču je razstavil pet oljnih slik v velikosti 2x2 metra, ki so nastale pred dvema letoma. - jp ŠKOFJA LOKA — Ogled Loškega muzeja bo poslej še bolj zanimiv: v sodelovanju s kulturno skupnostjo Škofja Loka je uprava namreč uredila stalno razstavo z naslovom Narodnoosvobodilna borba na škofjeloškem. Zbirko sestavlja cela vrsta fotografij, posnetkov pomembnih dokumentov, opisov večjih akcij in seveda orožje. Paviljon bodo odprli v ponedeljek, 17. julija, ob 18. uri. (-Ig) Jeseni ne bo izdatkov za knjige V osnovni šoli dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi nad škofjo Loko so uvedli koristno novost. Veseli jo bodo zlasti starši. Jeseni šolarjem ne bo treba kupovati šolskih knjig. Lahko si jih bodo izposodili v šoli. Ravnatelj Vinko Jelovčan je o tem povedal: »Zamisel, da bi si otroci vsako leto lahko izposodili knjige v šoli, ni nova, a je V stari šoli zaradi stiske s prostorom nismo mogli uresničiti. Letos pa smo pred zaključkom šolskega leta izvedli anketo med starši, če so pripravljeni knjige svojih otrok brezplačno odstopiti šoli. Seveda pod pogojem, da si bodo v naslednjem šolskerrt letu šolarji lahko izposodili knjige, ki jih potrebujejo prt pouku. Večino staršev se Je za zamisel ogrela, zato so razredniki in predmetni učitelji pred zaključkom Šole knjige zbrali in jih razvrstili po kabinetih posameznih predmetov. Jesen jih bo vsafc razdelil v svojem razredu.' »Zakaj ste se odločili za Posojanje knjig?« »Pri tem ne gre le za to» da so šolske knjige predrage in predstavlja nakup za mnoge starše hudo obremenitev, temveč jih je često tudi zei° te/ko dobiti. Naš šolski okoliš in tudi šola sama pa sfa močno oddaljena od večjih preskrbovalnih središč. Starši so morali kupovati knjige v škofji Loki ali Ljubljani >n so pri tem izgubili veliko časa. Dostikrat se je zgodilo, na so bile zaloge razprodane, še preden so otroci vedeli, kaj vse potrebujejo. Zato so irrJfij* 11 učitelji vedno težave P1*1 pouka, meli vseh organiziranju mnogi učenci niso i knjig tja do polletja ali dalj ne.« »Si bodo šolske knjige lahko izposodili prav vsi šolar* »Vsi, razen tistih, katerih starši so se ob anketi itrek» proti in knjig svojih otro krt* so podarili šoli. Zato pa boct^ morali jeseni za šolske knj-30 StulStfjeva domačija na Zgornjem Jezerskem; pr^hcdii. —- Foto: F. Perdan mejnemu r« ,skr- l.B. 8ambcI Čadcž iz Žirov - Folo: J. Govekar Pred petdesetimi leti nastopati na amaters b' iS??0« ni Ticana, ki ne lcta «ial Mare in Karla Smo bil0 tp^ako JU tutJi mcni ni Že J,, k° Poiskati. Mimo Ci '^0lctJa. ko sta začela kot na tržiškem odru !?ra'ca amaterja. Gledali-«rs0n . Je Predstavljalo do-^.rl J7*. živ'Jcnja in še več. vart m t>a odr/ Je ° SvoJern začetku ru Povedal takole: ? i t »Na oder Sem prišel zato, ker nisem najbolje obvladal slovenščine. Hodil sem namreč v nemško šolo in sem spoznaval naš jezik le z branjem naših časopisov. Na po-budo očeta, ki mi je svetoval, naj se vključim v družbo, koder bodo igrali igre, sem zašel med igralce amaterje. Kmalu sem dobil tudi večjo arI Smole sta začela kem odru vlogo v igri Cigani, ki sem jo odigral z ženo. Takrat sva se tud] spoznala.« Skupno sta nadaljevala igralsko pot vse do kulturnega molka. Začela se je vojna in odrska dejavnost je zamrla. Ponovno pa je zaživela po osvoboditvi. Igra se je vrstila za igro in skoraj vedno sta Mara in Kari nastopala skupaj. Najraje sta igrala vloge v Cankarjevih delih. Kari se najbolje spominja vloge, ki jo je odigral v Hlapcu Jerneju. Njegova žena pa se spominja: »Veliko iger sem igrala in skoraj vse vloge imajo nekaj posebnega in me še danes privlačijo. Zato bi se težko odločila za mojo najljubšo vlogo. Vsekakor pa se najraje spominjam vloge v igrah Dom Bernarde Albe, Direktor čam-pa, v Čapkovi igri Mati, Magda, V vrtincu. Naštela bi jih lahko Še veliko.« Vsakdo ima pri svojem de-vzornika, ki ga posnema in mu želi biti vsaj malo po-dobon. Zanimalo me je, katera sta njuna vzornika. Kari je najbolj sledil pokojnega Staneta Severja in ga skušal tudi včasih posnemati. Njena vzornica pa je Sava Severje-va. Ko sem ju vprašal, zakaj sta prenehala igrati, mi je Kari odgovoril: »Če sem odkrit, mi to preprečuje starost in ker se zavedam, da ne bi več dobro igral, sem prrd dvema letoma preneha!. Igranja bi se lotil le v primeru, da bi se ponovno zbral] stari veterani in sami igrali kako manj zahtevno igro.« -Jp lu Štirje fantje špilajo... »Blizu trideset let je moja življenjska pot tesno povezana z glasbo. Niti ne spominjam se natančno več, kdaj sem prvič zaigral na harmoniko. Ampak dolgo je že, dolgo...,« mi je pred dnevi pripovedoval znani žirov ski muzikant Viktor čadež. »Tista prva leta po vojni sem bil v škofji Loki,« se spominja Viktor. »Vsak teden sem šel domov in stalno ,nioledoval' pri mami in očetu, naj mi kupita harmoniko. Ampak kaj je pomagalo, ko ni bilo za to nikoli denarja. Šele po nekaj letih sem lahko na kredit kupil prvi ,meh'. Takrat sem se tudi odločil, da namesto diatonične harmonike kupim kromatič-no. Prva leta sem po raznih zabavah igral sam. Kvintet smo ustanovili šele po stalni naselitvi v Zireh. Takrat smo v glavnem igrali narodno zabavne viže, na modernejše zvoke pa smo prejadrali kasneje. Morali smo se odločiti za ta korak, da lahko zadovoljimo vsakovrstne okuse. Pri vsem tem pa mi je v veliko pomoč elektronska harmoni- ka, na katero igram v zadnjem času.« No, in kdo so fantje, ki zabavajo plesalce po veselicah daleč naokoli. Vodja ansambla Viktor Čadež igra harmoniko in poje, njegov s'in Viki prebira strune na kitari, v trobento piha Viki Žakelj, po bobnih pa razbija Anton Tr-ček. Ob sobotah in nedeljah stalno igramo,« so povedali fantje. »Vadimo enkrat tedensko Vsi imamo glasbeno izobrazbo in prav zato lahko vse novosti na popevkarskem nebu naštudiramo v najkrajšem času. Prav zaradi pestre izbire skladb nas prireditelji veselic in zabav vabijo na nastope daleč naokoli. Dobršen del Notranjske in Gorenjske smo že prekrižarili. In tudi na oni strani meje v Sovod-njah v Italiji smo že bili.« In želje? »Še več lastn>ih skladb bomo pripravili. Želimo pa nastopiti tudi na enem od festivalov slovenske narodno zabavne glasbe v Ptuju ali ŠtevcrjaTiu v Italiji.« J. Govekar Praznik koscev na Novi Oselici Jutri popoldne ob 14. uri bo turistično društvo Sovodenj v Poljanski dolini pripravilo na Novi Oselici zanimivo etnografsko turistično prireditev »Praznik koscev«. Domačini bodo obiskovalcem prikazali nekatere stare običaje v zvezi s košnjo: ročno košnjo in grabljenje, tekmovanje koscev, spravilo sena — nakladanje in nošenje »butar« ter vožnjo z volovsko vprego z jarmom, prikaz košnje in spravilo sena z mehanizacijo in za zaključek še večerjo za kosce — po-košnico. Poleg tega pa Sovodenjčani pripravljajo še vrsto drugih presenečenj. No, in če smem zaupati vsaj delček tega, lahko povem, da bodo zlasti prišli na račun ljubitelji dobre jedače (kislo mleko, ocvirkovica, štruklji) in pa šaljivih tekmovanj, Vsak izmed obiskovalcev se bo namreč lahko potegoval za lepe nagrade. V kakšnih »panogah« pa tekmovanja bodo, bodo Sovodenjčani zaupali šele na sami prireditvi. Kot pa se seveda spodobi, so prireditelji po končanem uradnem delu programa pripravili rajanje pod vaško lipo. Še nasvet! Dostop na prireditveni prostor je mogoč iz Sovodnja ali Kladja nad Cerknom, prireditelji pa so tudi obljubili zadostno število parkirnih prostorov. —Jg Za izseljence in ljubitelje planin Družabno srečanje v Kamniški Bistrici Slovenska izseljenska matica, podružnica Kamnik—Domžale, prireja danes, v soboto, popoldne ob treh družabno sreča-nje v Kamniški Bistrici., Poskočne viže bodo igrali Veseli Planšarji in orkester izseljencev iz tujine. V programu bodo sodelovali še pevci iz Kamniške Bistrice, folklorne skupine in trio C erar iz Radomelj. Slovenska izseljenska malica, podtulnica Kamnik—Domžale, vabi vse izseljence, zdomce m pri;alelje planin na snidenje v Kamniško Bistrico. V Kamniški Bistrici je vsako leto srečanje izseljencev in zdomcev dobro obiskano. Upajo, da bo tako tudi frtos. J. Vidlc ffczdravnik ^X-svetuje Majda V. Iz Kranja — Prosim, če mi svetujete kroj dolge obleke iz tankega dio-lena rumene barve. Izrez je lahko večji. Stara sem 26 let, visoka 172 cm in 64 kg težka. Marta — Obleka za vas je v princes kroju, brez rokavov. Izrez je koničast in precej globok. Obleka je dolga do tal. šal iz istega blaga je le pripet na obleko. Darja J. iz Bohinja — Najbolj so mi všeč kratka krila in obleke. Kupila sem temno modro svilo z rumenimi rožicami. Kakšna naj bi bila obleka iz takega blaga? Vzorec prilagam. — Stara sem 17 let, dolgih kostanjevih las in modrih oči. Marta — Mislim, da ste si izbrali res lepo blago. Obleko za vas sem narisala na desni strani. Je precej kratka, na ramenih nagubana, rokavi so kratki in napihnjeni ter stisnjeni z elastiko. Tudi v pasu je obleka stisnjena z nekaj vrstami elastike. Zapenja se spredaj na gumbe. Posebno veselje za otroke Je v vrtu razpeta viseča mreža. Lahko kupimo že narejeno, z malo dobre volje pa jo lahko ukrojimo tudi iz večjega kosa platna. Potrebujemo še dve krajši palici in nekaj vrvi. Tako ležišče je imenitno za lenar-jenje v senci, če preživljamo dopust na domačem vrtu, ne zavzame pa veliko prostora, če Jo vozimo s seboj na izlete ali na piknik. Stari recepti po starem in novem Krompirjevi žganci s kislim mlekom Za tri osebe potrebujemo kg krompirja, žlico ocvirkov, malo čebule in soli ter skledo kislega mleka. Krompir olupimo in ga skuhamo v slanem kropu. Kuhanemu odlijemo vodo in z vilicami za mešanje žgancev dobro premešamo. Ocvirke segrejemo in jim dodamo malo sesekljane čebule. Ko zarumeni, žgance zabelimo in takoj ponudimo s skledo kislega mleka. Ker pa v mestu težko dobimo mleko za kisanje (mleko iz pollvinilaste vrečke se ne zgosti), si pomagamo z jogurtom, le v vsak lonček vlijemo tudi žlico sladke smetane. Krompirjevi žganci s kislim mlekom zlasti teknejo ob vročih poletnih večerih. L. B., Kranj Nega obraza Na vročem soncu kožo zaščitimo pred premočnimi ultraviolctnimi žarki, ne smemo pa pozabiti tudi na pravilno hranjenje kože. Zjutraj je dovolj, če obraz opluska-moz mlačno vodo in osvežimo z losionom. Potem uporabimo vlažno kremo za obraz in ko se ta vpije, obraz namažemo s kremo za sončenje. Za sončenje obraza ne šminkamo ali pa vsaj minimalno. Zvečer osvežimo obraz z le-potilnim mlekom in lotio-nom, kasneje pa ga namažemo še z mastno kremo. Z rahlim gladenjem kremo u mas i ramo v kožo. Ce pa nas zvečer čaka prireditev, si po prihodu s kopanja obraz okopamo izmenično v mlačni in hladni vodi, še prej pa smo obraz očistili z lepotnim mlekom in namazali s hranljivo mastno kremo. Osušeno kožo sedaj lahko šminkamo. Pred spanjem pa je seveda obvezno šminko odstraniti z lepotnim mlekom. Telovadba Telovadba je za mnogo ljudi najbolj neprijetna beseda. Da bi telovadili ie zjutraj, ko le s teiavo držite oči odprte, ali pa zvečer, ko komaj čakate, da se zvrnete v mehko posteljo? Ne, tega pa ne! Telovadba mora biti nekaj groznega, že v šoli se nam je zamerila in potem, ko smo šolske klopi zapustili, smo s telovadbo dokončno opravili. Če pa se pogledamo v ogledalo, tisto največje, kar ga imamo, bomo videli, seveda, če bomo pogledali kritično — j povešena ramena, usločeno ' hrbtenico, udrte prsi, trebuh pa molimo naprej. Mišice imamo mlohave, obložene z maščobo itd. Taka slika bi morala pretresti vsakega, ki kaj da na svojo zunanjost in Želi ohraniti mladostno čvrstost še kakšno desetletje. Preoblačenje v kopalke in odkrivanje telesa v poletnih dneh je kot nalašč za dobre sklepe: poskusimo s telovadbo. S telovadbo odpravljamo mlahavost mišic, pomagamo pri hujšanju, gibčnejši smo, zjutraj smo hitreje budni itd. Najbolj so telovadni gibi priporočljivi zjutraj. Vsa. ko jutro še v postelji napravite določeno število gibov z nogami in rokami, nato pride na vrsto vrat in končno celo telo-. Teh nekaj gibov bo prebudilo predvsem tiste, ki se zjutraj težko predramijo. Razgibavanje bo pospešilo obtok krvi, vstali bomo bolj sveži. Potem ko vstanete, se najprej nadiha j te svežega zraka ob odprtem oknu, nato pa tri do pet minut telovadite. Naredite nekaj počepov, kakšen predklon, dvignite zdaj to, zdaj drugo nogo, stegnite roke v odročenje. Vaje so lahko seveda različne, odvisne od tega, kakšno hibo na sebi hočete popraviti. Telovaditi pa je treba redno, le tako ima vse to jutranje početje svoj smisel. Obisk staršev vbolnici Otrok v bolnišnici na-vadno željno pričakuje obisk staršev. Zato Je prav, da pridejo starši P bolnišnico vedno, kada* so obiski dovoljeni. Ce P* so zelo oddaljeni od bolnišnice, je prav, če otroku sporočijo, da ne bodo P*1' HI. Tako ne bo mali bolnik celo popoldne prež,v~ na oknu željno pričakuj«* obisk. Ce Je otrok prvim in četrtim letom * bolnišnici le nekaj d1"' potem obiski staršev n's^ priporočljivi, ker se °,r°k preveč razburi. Ce pa irKj ra ostati otrok v bolni*«* ci dalj časa, naj ga »tar ' vedno obiskujejo, Pa *"e prav potem otrok ob "J novem odhodu joka. O-*0" ku na ta na!'n povc'U0' da nismo pozabili nan^' Ni primerno, če optfj dO- nico volj. saj ima Ce že ne prinašamo hrano v bo hrane moren"' brez tega, potem pr'Mcf mo morda le nekaj ga sadja. Vsako prina*1' mm nje hrane je tvegano, *• ne vemo, ali nima »n°r otrok diete. S vrii**efi hrano pa bi v takem iz- meni napravili več tk°^ kot koristi. Otrok «e W veliko bolj razveselil W* če, morda tudi šopka cv tle, rad bo vzel knjigo jf slikanico. Bolnega šo,afjfl naj obišče tudi nj«*3*" učiteljica, posebno še, & oo moral otrok dolgo *P*J ostati v bolnišnici. Na 1 način otrok ne bo k*ub »tika z razredno skup^ stjo in imel bo <**J5 da ga v razredu P0^ M Pa tudi veliko lažje «c * ob vrnitvi vključil v *° ski kolektiv, dr. L. Odlasck-Kunsl*" družinsk1 POMENKi i OB TISOCLETIMICI Piše dr. Pavle Blaznik (3) Precej točno podobo o hi-laAci sistematične koloniza- Je si je mogoče ustvariti S**! "a podlagi urbarjev iz V=91 in 1318, v katerih ne naj-rem° samo seznama vseh ta-t^tniil naseliJ, marveč tudi ločno število kmetij v posameznih krajih. Kolonizacija ?0rškega polja je bila zaklju-pna do leta 1291 in to tako ;e.m.oliito, da v naslednjih stoletjih tod ni bilo več pro- Sekw- Za nove grunte. — V ski dolini je naseljevanje Pj^a zajelo samo ozemlje Ijedno od črte Podlonk— |Kovine-Smoleva-Ostri vrh. van^reden je bil° to>naselJe-Brif povsem končano, je jjrjs'o do sistematičnega kolo-•irari^ja gorskcaa soriškega rfrem,ia jn to v smeri od So-mVe Proti Podlonku; med teli Baselji so bile tudi Grob- Seti • S0 pa že P° nekaJ de-DrJk^'h Pr°Padle in so se dol 'VaIci °d tod preselili v van' ~~ na Zali log: naselJe" bjl Jc P° soriškem ozemlju je leti u čano v Prvin deset-l4LJln H. stol. - Do srede Uid'St01' 'e ^'a opravljena Ha * ,Srednieveška sistematič-o2em,0.lonizaci.ia poljanskega j0 v |a- — Za to koloni/.aci- osta?Si°Vno prav tako ni za' NaSl,beSniški teritorij, mo ^ <-m naseljevanja more-strilPrecc' zanesljivo rekon-ornelratl na P°cllagi razdelitve d0tr) *.crnlJe med posamezne je k-,Uje; Poljska razdelitev vaj Ua namreč skozi stoletja ***>W x,P,°fVrŽe"a SprC-Soljj n- velika večina na- Škern P° PolJanskem m Sel-Ratito ,vkl'učno zaselke pod seija Vcem, deloma tudi napo] L na gorskem polju, ima ^ačin Ureieno na koiektiven ki toiltoi ?e Prav'. parcele, n enotam, so med se posameznim gospo- Vka^t'',3^ manJ pomešane. delitcv ?Ck,ivna Poliska raz" Se]j kaze na to, da. je na- rati ustre-^ač^ olcktiv kot celota. Na

  • o opuščenih kmetijah (pustptah). Pri stotinah kmetij naletimo v viru iz leta 1291 komaj na 35 pustot, katerih število se jc do leta 1318 skrčilo na 28. S sistemom hub so prišle v individualno posest kmetij v glavnem samo njive in z njivami pomešani travniki. Na drugačne razmere naletimo na vzhodni strani Poljanske rtVsaWn So.pri ,okalni radijski postaji na Jesenicah začeli ll l7-UreMlm radiJskim Programom. Program traja od 16. Ur» dn™ , ,edel'ski program Radia Jesenice pa se začne ob Prj IqP dnc in traja do približno 15. ure. ?err>bo praln' radl)ski postaji na Jesenicah so se na to spre-rt* le dji lprav]ial' že dalj časa. Čeprav imajo redno zaposle Oddae radia Jesen ce odslej vsak dan doline, kjer so bili razširjeni celki; tod je bil podložnikom hkrati s poljem individualno porazdeljen tudi gozdni in pašniški svet in so tako kmetije predstavljale povsem zaokroženo celoto. Povsod drugod pa pašniške in gozdne površine, pa tudi obsežnejši travniki in senožeti (npr. pod Ratitovcem) ob kolonizaciji niso bili razdeljeni med podložnike. Del gozdov si je gospostvo pridržalo povsem zase kot dominikalno last; tako veliki gospoščinski gozdovi so zajemali obsežna ozemlja npr. na Lubniku, v območju Crngroba, na Hrastniku pri Praprotnem in v Mlaki nad Bodoveljsko grapo. Sicer pa je zemljiški gospod gozdove in pašnike prepuščal v skupen užitek podložnikom enega ali več naselij. Pod nadzorstvom gospoščinskih nameščencev so se podložniki v skupnih gozdovih oskrbovali s kurjavo, tod so pridobivali stavbni les za domače potrebe, v gozdovih so nabirali steljo, tja so gonili živino na pašo itd. Prvoten obseg hub je bil kaj različen. Saj srečamo polje v Bitnju, kjer je bilo polje urejeno po sistemu sklenjenih prog, na primer, da je bila kakovostno enaka zemlja razdeljena po precej .neenotnem ključu. Prvotni grunti po Poljanskem in Selškem so merili večinoma nekako 10 do 17 oralov. Zelo majhne grunte so imeli npr. viničarji, ki jim je bil zaradi obdelovanja pridvornega zemljišča delovni čas na lastnem gruntu dokaj omejen. V splošnem velja, da so bile starejše hube manjše kot mlajše, kar spravljam v zvezo z boljšo zemljo, ki so jo prvi kolonisti laže izbirali. Polepšana starka (3) Tisoči rojstni dan bo, kot kaže, Škof jo Loko zatekel v novi, privlačnejši preobleki Dasi so obsežna gradbeno-urbanistična in restavratorska dela v škofji Loki širšega pomena, prikrojena dolgoročnim potrebam naglo rastočega kraja, pa se vseeno ujemajo s pripravami na tisočletnico ozemlja. Ce bi ne bilo tako, bi investitorji in izvajalci najbrž manj hiteli uresničevati že odobrene projekte. Torej jih smemo brez pridržkov vključiti v naš članek, posvečen spremembam, s katerimi bodo občani proslavili častitljivi jubilej nekdanje freisinške posesti. »LATERNE« NAMESTO NEONA Nepoučenemu obiskovalcu, ki zaide na Mestni trg, v jedro srednjeveške Loke, trenutna panorama gotovo ni posebno všeč. Prav zdaj je namreč cesta razrita, promet mimo slikovitih fasad zaprt in pločniki zamazani. Šele ko zve, da modernizirajo »drobovje« starke, da montirajo nizkonapetostno električno omrežje, sodobno kanalizacijo in vodovodne cevi, se nemara nekoliko pomiri. Poročali smo že, da predvideni stroški rekonstrukcije znašajo 2,180.000 din in da denar priteka iz več različnih virov. Nismo pa poročali, kaj vse skupaj pravzaprav pomeni v praksi. Kar poglejmo: izostal bo neznosen smrad, ki je doslej spremljal padce zračnega pritiska in močne nalive; tudi ob najhujši suši ne bo zmanjkalo vode; pod grad prislonjeno središče mesta nameravajo bolje osvetliti ter hkrati namestiti »laterne«, ki naj bi izpodrinile neokusne neonske cevi; celotni »plac« bodo znova asfaltirali ter razširili pristope k trgovinam ... Skratka, domačini si lahko obetajo kup sprememb — kajpak v pozitivnem smislu besede. Poseben predmet so v uvodu omenjena restavratorska dela in obnova dragocenih kulturno-zgodovinskih spomenikov. V prejšnjem nadaljevanju smo pisali o najdbi ruševin nekda-njega Komuna. A slednji je samo drobno poglavje s spiska zadnje čase prenovljenih arheoloških dragotin, katerega' vrh tvori Homanova hiša, zaključujejo pa nedavno razkriti temelji južnih mestnih vrat ter obokanega mostu pred njimi. Na gradu, denimo, so popolnoma prekopali dvorišče in očistili lepo ohranjene ostanke v prejšnjem stoletju podrtega glavnega stolpa. BLIšč IN BEDA NOVIH ČETRTI Hkrati z desnim, sto in sto let poseljenim bregom, se naglo spreminjajo tudi moderni predeli vzdolž levega brega Selščice. Urbanistično dokaj domiselno rešeni četrti Novi svet in Groharjevo naselje (z več sto stanovalci in s tremi nebotičniki) dobivata brata:_ naselje Podlubnik. Ob cesti v Selško dolino kot gobe po dežju poganjajo atrijske, vrstne in montažne stavbe. Odborniki občinske skupščine so prejšnji mesec soglasno sprejeli predlagani odlok o začetku druge etape izgradnje. Zal postaja očitno, da bodo »uniformirana«, geometrijsko postrojena bivališča okrog 1500 ljudi precej skvarila harmonično usklajenost okolja, saj v ničemer ne ustrezajo značaju pokrajine. Zanimivo bi bilo slišati, ali je arhitektonskemu »fiasku« botrovala brezbrižnost avtorjev zazidalnega načrta, ali morda želja po čim manjših stroških za komunalno opremljanje in čim večjih dobičkih pri prodaji zemljišč. Oba razloga sta seveda neopravičljiva. KONEC I. GuzelJ lcVu ^Pr.°2rarnska delavca, pripravljajo zanimive vsako-uouaje r°kln^rMaJe' ,zPolnjene s poročili, zanimivostmi, obvestili mami ter glasbo. D. S. Sodelovanje prebivalstva je eden osnovnih elementov široko zastavljenih akcij za čistejše in bolj urejeno okolje, žal odziv ni tak kot bi si želeli pobudniki gibanja So pa tudi izjeme. Naš fotoreporter je v Škofji Loki v Groharjevem naselju naletel na gredico, ki jo je — bref pomoči ali spodbujanja raznih forumov — uredil stanovalec bližnje stolpnice, upokojeni profesor Janko Kokalj. Vsak nadaljnji komentar bo nemara odveč (-ig) — Foto: F. Perdan SOBOTA — 15. JULIJA 19« Jutri slave krajevni praznik H rastje. Prebace vo, Voklo Stara resnica je, da se sosedje premalo poznamo. Posebno to velja za kraje, ki so bolj odmaknjeni od velikih cest, železniških prog in smeri, po katerih teko reke turistov in izletnikov. Take, nekoliko odmaknjene vasice so tudi Hrastje, Prebačevo in Voklo. A vendar so to prav prijetni gorenjski ravninski zaselki, ne preveč revni, ne preveč bogati. V katerih pa žive zares delovni ljudje, ki jih bližina mesta in tujski promet še nista odtujila zemlji. Priložnost je zdaj, kot nalašč, da se o teh treh lepih krajih le nekoliko razgovori-mo. VAS MED HRASTI Beseda bo najprej stekla o Hrast ju, vasici sredi hrastovih gozdičkov, kt je, če greš tjakaj skozi čirče, Kranju najbližja; komaj štirje kilometri ločijo Hrastje od mesta. Seveda je le staro jedro vasi še izrazito kmečko, desetere in desetere nove hiše v okolici pa kažejo, da se njihovi prebivalci služijo kruh v kranjskih tovarnah. Socialni sestav vaščanov je danes kajpak vse drugačen kot pred ieti. Vaške revščine nt več videti, nov čas dviga ljudi k blagostanju. Plitva zemlja na njivah, ki so zaradi bližine savske struge manj plodne, je tudi vzrok, da so se stari Hraščani posvečali bolj živinoreji in svinjereji. Tako je tudi danes: kmetijska zadruga »Sloga« ima kak kilometer od vasi svojo živinorejsko farmo. Menda pa se nekateri domačini še vedno ukvarjajo z izklesavanjem mlinskih kamnov in žive konglomeratne skale nad Savo; podobno kot na Bregu ali na Polici. Za orientacijo še to: naselje novih hiš proti Kranju se imenuje Novo Hrastje; kmečko jedro vasi pa je že skoro spojeno s sosednjo vasjo, s Prebačevim. Svoje šote pa Hrastje nima, otroci obiskujejo osnovno šolo »Stane Žagar« na Planini pri Kranju. Sredi Hrastja stoji stara cerkev, posvečena sv. Mateju. Prvotna cerkev je bila zgrar jena že 1.1508, novo (sedanjo) pa je dal postaviti imovit kmet — domačin. Tudi beneficij (zagotovljena vzdrževal-nina) za stalnega duhovnika sta ustanovila premožna kmeta Andrej Novak in Matej Pire. Ta dva sta tudi 1.1817 sezidala sedanje župnišče. Cerkev, ki ima tla nenavadno vgreznjena pod nivo okolice, ima dragocen zlat oltar v baročnem slogu iz 17. stoletja. Stranska oltarja sta iz Spominska plošča domačinom iz Voklega, ki so padli v NOB. — Foto: F. Perdan novejše dobe, posvečena sta Mariji Pomočnici in sv. Ani. V Hrastju je v letih 1846 do> 1853 služboval župnik Ignacij Valcnčič, slovit ho-meopat in hud nasprotnik ro-kovnjačev. Zanimiva je tudi pripoved o lesenem znamenju sredi gozda pri Hrastju. Med starimi hrasti in gabri je stal očrnel križ »per gnadljivcm Kristusu«. Kraj je veljal kot zaslužna božja pot. Ko pa je župnik Valenčič, ki mu to shajanje ljudi v gozdu ni bilo všeč, dal križ prenesti v cerkev, je božja pot zamrla, romarjev ni bilo več v Hrastje ... Sv. Matej, kateremu je bila posvečena cerkev v Hrastju, je zgodovinska osebnost. Bil je Rimljan, po poklicu cest-ninar ali mitničar. Pustil je službo in šel oznanjati krščanstvo v Etiopijo. Umrl je kot mučenee, prehoden s sulico. Prebivalcev ima Hrastje 323. Vedja pa še omeniti lep portal pri Fajdelu, Hrastje št. 27. STARA LISTINA Res ni daleč, od Hrastja do Prebačevega — morda le kakih sto metrov, in že smo v sosednji, večji vasi. Nedaleč proč šumi Sava v globoki strugi Zarici. Pre-bačevcev je po zadnjem štetju 263. Vrstna vas ima štiri-razredno osnovno šolo; v višje razrede morajo šolarji v Šenčur ali pa v Kranj. Prebačevo se loči na Gornjo in Spodnjo vas, vmes je neznaten klanec. Krajevna slikovitost je močno utrpela, ker brod čez Savo ne vozi več. Z zemljo pa je tako, kot v sosednjem Hrastju, peščena je in plitva. Vendar umno kmetovanje tudi tako zemljo prisili, da dobro rodi. Ena od največjih znamenitosti, ki je vezana z imenom vasi, je stara listina (pergament), datirana z dne 6. julija 1517. Vsebina listine pove, da je omenjenega leta in dne kaprulanski škof Daniel de Rubeis v imenu oglejskega očaka vnovič posvetil veliki oltar sv. križa prebačevske cerkve. Torej je cerkev stala na tem mestu pred več kot 450 leti! Znova kako cerkev posvetiti, je bila včasih zapletena zadeva.- Najprej jo jc bilo treba »razsvetiti«, Če je bila v cerkvi storjena kaka pregreha, požar ali če so se je polastili krivoverci. Nova posvetitev je kraj mnogo veljala, saj je škof navadno prinesel s seboj kake relikvije in jih dal vzidati v oltar. Natanko na prostoru stare cerkve so 1.1855 sezidali novo, sedanjo cerkev. Le stolp je delno še prvotna gradnja. Lepa starinska gradnja je tudi hiša Prebačevo št. 2, ki ima zanimive okenske okvirje in kamnit portal. Kje je sedaj lesen kipec Kristusa iz 1. 1460, nisem mogel ugotoviti. Pcrgamentna listina je v škofijskem arhivu v Ljubljani. Zaradi velike vrednosti in varnosti je bila prenesena v ustanovo, ki zna stare listine ohranjati za prihodnost. Med Prebačevim in Hrastjem stoji Dom gasilcev (Prebačevo št. 63), ki ima v pročelje vzidano marmorno ploščo z vklesanim napisom: Za svobodo so padli v letih 1941—1945 vašcani Hrastja in Prebačeva Badalič Ernest, Brodar Milan, Knific Angela, Kokal Franc, Naglic Jože, Naglic Franc, Pavlin Jože, Pravst Jože, Simnovec Jože, štucin Jaka in Triler Jakob. ŠUBIČEVA SLIKA Tretja vas, ki jutri skupno s Hrastjem in Prebačevim slavi svoj krajevni praznik, je Voklo. Svoje ime je kraj dobil po lokvi vode, ki je pa danes ni več. Služila je luža za napajanje živine, zdaj pa sega do Voklega kranjski vodovod in gojišče komarjev ni več potrebno, zato lokve ni več. Vokljanov je kar 428 — torej je Voklo res velika vas. Je pa tudi stara, saj je omenja v listinah že 1.1238. Voklo je razpotegnjena obcestna vas, ki je kljub ilovnati zemlji še zvesto ohranila svoj kmečki značaj. V primerjavi s Hrastjem in Prebačevim je manj domačinov zaposlenih v kranjski industriji. Narodni muzej v Ljubljani hrani star pergament iz Voklega, ki določa, kateri vašcani imajo pravico uporabljali vodo iz lokve. Največja dragocenost, ki jo hrani vaška cerkev sv.Jerneja, pa je oltarna slika, skupno delo bratov Janeza in Jurija šubica. Semkaj je oba brata slikarja pripeljal njun oče, sloveči podobar Valentin Šubic iz Poljan, ki je 1.1878 izdelal za to cerkev glavni oltar. Sin Jurij se je lotil izdelave velike oltarne oljne podobe sv. Jerneja. Ker pa je iznenada moral odriniti k vojakom, je sliko moral dokončati njegov brat Janez. Oba brata, Jurij in Janez šubic veljata za pomembna slikarska umetnika, ki ju je rodila Gorenjska. Kot pri vseh starih cerkvah, je bilo tudi vokljansko svetišče (presbiterij) obrnjeno proti sončnemu vzhodu. S to lego so včasih izražali spoštovanje do jutrove dežele, ki je x-odila Kristusa. Tako je bili sleherni duhovnik, ko je bral mašo, obrnjen v smer, kjer je Kalvarija. No, potem pa so nastala druga gledanja. Bilo je bolj važno, da zrft pročelje cerkve proti vasi iB da jo tako arhitektonsko obvlada. Vokljansko cerkev je nanovo pozidal razboriti župoi« Ivan Koprivnikar. Sam je na* redil načrte, sam je vodil gradnjo. Prostorna stavba Pa je kar prevelika za to vasico, saj dela videz prave župnij* ske cerkve. Kvaliteto starega podobar« ja Valentina šubica spoznamo tudi po dveh slikah (Mati Božja in sv. Martin) v stranskih oltarjih. Obe sliki je poljanski poštenjak naredil v 1. 1885, im sicer le za 730 goldinarjev. Ker pa smo že o svetniku* ki mu je posvečena cerkvica v Hrastju, spregovorili nekaj besed, moramo to storiti "*? da ne bo zamere t- tudi o sv. Jerneju, ki mu je posvečena cerkev v Voklem. Apostol Jernej je oznanjal evaii-gelj v Indiji in v Armeniji« Legenda pripoveduje o ni''-1;1" vi strašni mučeniški snu'tl* da so živemu odrli kožo s lesa in šele potem odsdui' glavo. Časten delež, ki ga .je P*"1* spevalo Voklo v narodnoosvobodilnem boju, je rav.viden 5 spominske plošče, vzidane M pročelju Prosvetnega doni* (Voklo št. 28). V črn marmof je vklesano: Žrtvam nacizma in fašizm** v letih 1941—1945; življenje 50 dali za svobod« Gorjanc J** nez, roj. 1903, padel 1944 g Colu; Jagodic Frane, r°'" 1907, padel 1944 na Črnem vrhu; Jenkole Leopold, roj« 1915, padel 1943 v Kranj* Kalan Anton, roj. 1924, pO"C 1945 v Beogradu; Štefe Fra«2' roj. 1903, umrl 1944 v M»tt[ hausnu; Kalan Janez, roj« 1917, umrl 1942 v Auschvvit^ Spominska plošča doin*^" nor«, ki so vsi padli daleč o» svojih domov, je bila odki'lt3 18. decembra 1955. Vokljanska šola je bila le ustanovljena I. 1874. Ker P štirirazredna, morajo brun1-Vokljančki nadaljevati S*^j »študij« na osemletki v Se čurju. Tako smo pokramljali podobi in o preteklosti ti*^ Kranju tako bližnjih vasic zdaj vse tri bolje poznamo In se s čestitkami P«dF"^ jemo njihovemu nocojŠnJeI in jutrišnjemu slavju! C Z- « -ta Gasilsko društvo Cerklje slavi 25 let lovske družine Dovje r(,..^e'i°i 9. julija, so na Dovjem člani lovske družine Dovje 52,voJ prap°r- UJn druijna šteje 29 članov, člani redno skrbe za vzdrževali*^ 9o,nJnskih obeležij in grobov na območju Dovjega ln ^I^ŽSj11'' "e***™11, slovesnosti na Dovjem, ko so prazno-'etnico ustanovitve društva, so ponovno poudarili, da obj^0^' Še naprej skrbeli in urejali grobove na njihovem Ucvcj *u' ^a nedeljski prireditvi so sodelovali tudi domači 1 t, »tec,tatorJi ln godba na pihala s Hruške. — D. S. — • B- Blenkuš V nedeljo, 16. julija, bo prostovoljno gasilsko društvo Cerklje slavilo 80-letnico. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik. Po pripravah sodeč se bo v nedeljo zbralo v Cerkljah veliko gasilcev, saj so na sodelovanje povabili kar trideset društev. Slovesnost se bo začela že v soboto zvečer, ko bodo člani tega društva pripravili v dvorani zadružnega doma svečano akademijo. V nedeljo ob 14. uri pa se bodo zbrali gasilci pred gasilskim domom v Cerkljah, kjer se bo slovesnost nadaljevala. Gasilsko društvo v Cerkljah sodi med najbolj delavna društva pri nas in ima sodobno opremo in pripomočke za gašenje in druge elementarne nesreče. Iz kronike tega kraja povzemamo, da je bilo v Cerkljah in okolici v letih 1880 do IS90 veliko požarov, ki So povzročili veliko materialno škodo. Največji požar je bil 25. julija 1881. leta, ko je v Cerkljah pogorelo kar 36 poslopij. Vsi ti požari so bili povod, da so začeli prebivalci razmišljati o organiziranem gašenju požarov. Tako je prišlo pred 80 leti do ustanovnega občnega zbora. Društvo je bilo v vsem tem obdobju več ali manj aktivno. Zlasti aktivno pa je od leta 1954, ko je bil za predšolska društva izvoljen Ivan Miklavčič in to funkcijo opravlja še danes. Prvič so se cerkljanski gasilci lotili gradnje svojega doma že leta 1900, leta 1952 so ga obnovili in razširili, kakr- šen je še danes. Cerkljansko društvo ima v tem delu kranjske občine pomembno vlogo, saj je zaradi oddaljenosti Kranja in drugih večjih krajev, slabe cestne povezave in telefonskih zvez lahko kar najhitreje na mestu požara. V bodoče bo moralo društvo posvetiti vso pozornost gradnji požarnovarnostnih bazenov, zlasti v samih Cerkljah, k jer je vedno manj vode v potoku Reka, od koder ' črpajo vodo, če je to potrebno, -an 80 let gasilskega društva v Kranjski gori V počastitev 80-letnice gasilskega društva v Kranjski gori bodo gasilci danes, 15. julija, pripravili v Srednjem vrhu sektorsko mokro vajo. Sodelovali bodo gasilci poklicne gasilske čete Železarne, člani prostovoljnih gasilskih društev i. .ksenic, iz Mojstrane, Gozd-Martuljka, Kranjske gore in Podkorena. Vaja bo zelo zanimiva, saj bo v težko dostopnem kraju. V nedeljo, 16. julija, pa bo v okolici gasilskega doma v Kranjski gori proslava tega visokega jubileja. Pripravili bodo krajši kulturni program, nato pa bo parada gasilcev do hotela Razor. Po slovesnosti bo gasilska vese-.. eolo\ om. B. BicnkuŠ 90 - letnica gasilskega društva Kamnik Kroničarji so zabeležili, da je Kamnik 1609. leta doživel strahoten požar, ki je domala upepelil mesto. Leta 1779 je v predmestju Graben pogorelo 56, leta 1804 pa 91 hiš. Sledilo- je še več večjih in manjših požarov. Da bi se enotno uprli rdečemu petelinu, so 1S82 ustanovili gasilsko društvo. Ustanovitelj jc bil tedanji kamniški žup-an Jože Močnik. Ob ustanovitvi so dobili ročno brizgalno, ki je še danes uporabna. Danes so kamniški gasilci dobro opremljeni. V treh desetinah je 40 aktivnih gasilcev. Poprečno letno posredujejo pri dvajsetih požarih. Danes (v soboto 15. julija) bodo uprizorili zanimivo gasilsko igro z žogo, ki so jo Kamničani pred desetimi leti začeli igrati prvi v Jugoslaviji. Jutri v nedeljo bo razstava oiodja in slik, ob desetih bo slavnostna seja društva, ob d\eh popoldne pa bo parada in zborovanje pred gasilskim domom. Po zborovanju bo \ parku za gasilskim domom gasilska veselica s srečolo-J. Vidic Dan šoferjev v KŽK Ob letošnjem dnevu šoferjev, ki ga praznujejo 13. julija, je kmetijsko živilski kombinat Klanj priredil to-variško srečanje za 60 traktoristov, šoferjev lo mehanikov tega podjetja. Devetim posameznikom, ki vzorno izpolnjujejo svoje naloge na teh delovnih mestih že več kot 10 let, pa so podelili priznanja in simbolične nagrade. Direktor inž. Janez Eržen, ki je vsem čestital in se jim v imenu podjetja zahvalil, je zlasti poudarjal, kolikšne dolge tovorne vlake in konjske vprege nadomestujejo traktoristi in šoterji in predstavljajo osrednjo dejavnost kolektiva. K. \\. Se bodo trebijski šolarji vozili v Gorenjo vas ? ev° »n nJtJ.Ceitao podjetje Kranj asfaltiralo najbolj nevarne odseke v vaseh Trboje, Prebave. Na sliki: Nov asfalt v Trbojah. - Foto: F. Perdan Na nedavnem sestanku prebivalcev v območju krajevne skupnosti Trcbija ter predstavnikov skupščine občine v Gorenji vasi je beseda med drugim stekla tudi o bodočnosti podružnične Šole na T tebi ji. te pred časom je bil namreč dan predlog, da bi šolo ukindi, otroke pa z avtobusom vozili v Gorenjo vas. Vendar tudi tokrat do končne odločitve ni prišlo. Zato bo verjetno zadnjo besedo v avgustu izrekel zbor volivcev. Vseeno pa je že bilo zastavljeno vprašanje, kdo naj bo potem uporabnik prostorov y stvvbi sedanje šole. Sklenili so, da bodo o icm razpravljali, ko bo znan odgovor na prvo prošnjo. Vsekakor pa so za prostore predvsem zainteresirane družbenopolitične organizacije v kraju, saj zdaj praktično ni prostora, kjer bi se lahko zbirali na sestankih. Jg Daljnega vzhoda Japonsko poznamo kot deželo vzhajajočega sonca, Indonezija je znana po neštetih otokih ln otočkih. Tisoče kilometrov sta oddaljeni od Jugoslavije. Pa vendar sta našla pot v Kranj in se med nami naselila Japonka Sizuko Pečnlk in Soeradjana Devva lz Indonezije. Srečala sta se z drugačnimi navadami, ljudmi, z drugimi običaji ln drugim načinom življenja. A, ostala sta. Sizuko Pečnik: »V desetih letih boni že prava Slovenka!« Temne ozke stopnice tri-stoletne hiše na Titovem trgu v Kranju pripeljejo do podstrešnega stanovanja. Tu sta si spletla skromno gnezdo Sizuko in Milan Pečnik. »Hodil sem v osmi razred osnovne šole in sem se hotel preizkusiti v znanju angleščine,« pripoveduje Milan. »Pisal sem na naslov Japonke, ki se je prav tako želela dopisovati v tem jeziku. Naslov sem našel v neki hrvatski reviji. Odgovora dolgo ni bilo. Cez dobre pol leta je prišlo z Daljnega vzhoda pismo, a od drugega dekleta. Pisala mi je Sizuko. Kot sem zvedel kasneje, je Japonka, ki sem ji pisal, moj naslov poslala mladinski reviji.« »Precej sem pomišljala, naj pišem ali ne,« nadaljuje žena. »Jugoslavija je bila zame popolnoma neznana dežela. Vedela sem le,to, da je socialistična. A, radovednost je zmagala.« Pisma so romala z Japonske v Jugoslavijo in iz Jugoslavije na Daljni vzhod osem let. Od 1961. do 1968. leta. Tedaj se je Sizuko, ki je medtem končala šolo in bila že nekaj časa zaposlena, odločila, da obišče Evropo. Do- pisovala si je namreč tudi z dekleti iz Italije in s Švedske. V Benetkah jo je počakal Milan in odločila se je, da del dopusta preživi v Kranju. »Nič kaj preveč se nisva tedaj ogrela drug za drugega,« se spominjata. »Kasneje prek pisem sva se odločila.« Slovo od rojstnega mesta Mihare, za dobro uro vožnje z vlakom oddaljenega od Hi-rošime, je bilo težko. Posebno od staršev, ki se niso*mo-gli sprijazniti z mislijo, da hčerka odhaja tako daleč, v neznano deželo in za vedno. A kljub temu je avgusta 1969. leta odpotovala novemu življenju nasproti. »Deželi se v marsičem razlikujeta. Ste morda imeli kdaj težave, bili razočarani?« »V začetku je bilo težko, ker nisem znala jezika. Lahko sem se pogovarjala le z možem. Počasi tudi to oviro premagujem. V desetih letih bom že prava Slovenka. In kaj me je najbolj motilo? Vrste! Čakanje v trgovinah, pri zdravniku, pred uradi. Prav zaradi moje 'neučakanosti' sva se z možem včasih sporekla. Nisem mogla razumeti, da je treba z bolnim otrokom čakati vse dopoldne, pa še nI zagotovo, da ti bo zdravnik sprejel. V domovini vrst skoraj nismo poznali. Mihara Je maj- hno mesto z razvito industri jo. Ima pa tri bolnišnice in več privatnih zdravnikov ter dosti velikih blagovnic« »So ženske tudi na Japonskem večina zaposlene?« »Pri nas se dekleta, ko končajo šolo, zaposlijo le za nekaj let, da si pripravijo balo. Ko se poroče, ostanejo doma*. Ukvarjajo se v vzgojo otrok, z ročnimi deli, hodijo na tečaje ikebane ali sestanke zveze gospodinj. Ta zveza je tako močna, da lahko prepreči podražitev na trgu. Ce gospodinje zagrozijo z bojkotom trgovin, trgovec hitio premisli, kaj se mu bolj splača. Za družino skrbi mož.« »Zakaj ste se vi zaposlili?« »Z možem želiva obiskati starše na Japonskem. Pa tudi oni bi radi spoznali zeta in vnuka Džuničira. Pot pa je draga. Prek 700 dolarjev stane pot za enega na eno stran. Ce hočeva prihraniti toliko denarja, morava oba delati.« »Ste doživeli kakšno neprijetnost, ker ste tujka?« »To ne. Slovenci so zelo prijazni ljudje in pripravljeni pomagati. Nekoliko pa sem razočarana nad ugotovitvijo, da se često ne drže dogovorov. Kmalu po prihodu v Kranj sem pomagala v neki cvetličarni v Ljubljani. Veli-ko so mi obljubljali, a od obljubljenega dohodka sem dobila prav malo. Podobno se mi je kasneje še nekajkrat zgodilo. Tudi v Iskri so mi, ko sem šla na razgovor o delu, dejali, da pridni lahko dobro zaslužijo. Ker bi rada čim več prihranila, sem po-prijela. Normo sem presegala dvakrat aH celo trikrat. Sizuko Je imela štirinajst let in Milan Je bil leto starejši-sta si začela dopisovati. Devet let kasneje sta se poročila-Foto: F. Perdan dirjam ln Soeradjana Devva trenutno najbolj tare vprašanje varstva otrok, — Foto: F. Perdan Temu primeren je bil tudi dohodek. A, namesto, da bi bila za pridnost nagrajena, so mi normo zvišali. Za enako delo bom tako zaslužila do 400 dinarjev mani « Slovenci so nas toplo sprejeli. Soeradjana Devva je bil rojen pred štiriintridesetimi 'e-ti v Tabadanu na otoku Bali. V Jugoslavijo je prispel 1961. leta s prvo skupino študentov iz Indonezije. Vpisal se je na FNT, oddelek za kemijo. 1965. leta je diplomiral in tri leta kasneje je ubranil naslov magistra kemije. »Bil sem med prvimi tujimi študenti, ki so prišli Študirat na ljubljansko univerzo. Povsod so nas sprejemali z navdušenjem. Med uvajalnim in jezikovnim tečajem so organizatorji pripravili srečanja z ljudmi najrazličnejših poklicev. Tako smo :-e poleg jezika dobro seznanili tudi z življenjem in delom. Kasneje, ko je bilo študentov drugih ras vse več, je seveda navdušenje pojemalo. Navadili so se nas.« »Zakaj se niste vrnili v domovino?« »V Indoneziji je bil pred nekaj leti politični prevrat in tisti, ki smo šli študirat v inozemstvu v okviru organizacije Sukarnove mladine, ne vemo, kako bi bilo ob povratku. Vendar je to le eden od vzrokov. Da ostanem v Sloveniji, sem se odločil predvsem zaradi družine. Z ženo Mirjam sva se spoznala v študentskem naselju. Ko sva doštudirala, sva se poročila.« »Ste imeli težave pri iskanju zaposlitve in stanovanja^« »5 službo sploh ne. Skoraj več težav Je imela žena, ki Je Slovenka. Takoj 06 kon- čanem študiju sem se z*P slil v kranjski Savi. Tri 1 sem bil pomočnik vodje g lovne enote, nekaj časa P*, delam kot tehnolog v ra*v . nem oddelku proizvod«" umetnega usnja. . fr S stanovanjem pa sva ' « la priv takšne težave kot s^. raj vsi mladi pari. ^'Jl^i sobo, potem garsonjero- [rTj pa smo se vselili v dru2in-stanovanjejc »Se življenje na ~*Lto močno razlikuje od nase.- »Otok Bali je bil dolgo bo znan kot druga Indonez»fl Bil je pojem eksotike. Vse . današnjih dni so preo'^ ki so hindujske vere, oi nili tradicijo, staro kuu templje, slikarstvo, P rejen oddaljenejših krajev, M želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za v Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. MERCATOR VAM SVETUJE Za poletne dni najnovejši modeli ženskih, moških in otroških kopalnih kostimov po ugodnih in korr-kurenčnih cenah v Blagovnici Mercatorja v Tržiču! Mera; a MERCATOR VAM SVETUJE Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. kontrolorja poslovalnic Pogoj: višja komercialna šola ali I. stopnja ekonomske fakultete s 5-letno delovno prakso ali podobno delovno mesto v trgovinski dejavnosti, dobro poznavanje in obvladanje poslovanja v trgovini, poskusno delo; rt — 2. 2 strugarjev in 2 strojnih ključavničarjev Pogoj: ustrezna kvalifikacija, lahko brez prakse toda z odsluženim vojaškim rokom; 3. 2 snažilk Kandidati naj vlože prošnje s potrebnimi pismenimi iokazili v kadrovski oddelek kombinata 15 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja pri LJUBLJANSKI BANKI Pod** "žnica Kranj objavlja v enoti ŠKOFJA LOKA naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorja 2.2 strojnih knjigovodij Za zasedbo navedenih delovnih mest je potrebna dokončana 2-Ietna administrativna šola. Nastop dela takoj. Pismene prijave za zasedbo objavljenih delovnih mest s kratkim življenjepisom in z dokazilom o doseženi izobrazbi je treba poslati komisiji za delovna razmerja pri podružnici Kranj, Cesta JLA 4, do 24. julija. j - mm© v re«u s Prenovljen razstavno-prodajni prostor v STRAŽIŠČU titov trg 5 — stražišče pr i kranju HNHBHHHHHHMHHHHMBHMBHI Šolski center Združenega podjetja ISKRA KRANJ v Kranju, Savska loka 2 razpisuje naslednja prosta pedagoška delovna mesta: učitelja strokovnih predmetov elektrotehniške stroke za poučevanje na poklicni kovinarski ln elektro šoli v Kranju Za to delovno mesto se zahteva diploma prve stopnje fakultete za elektrotehniko — šibki tok ali višja industrijska pedagoška šola elektro smeri. učitelja splošnih predmetov za poučevanje matematike in fizike na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo — odsek za matematiko in fiziko. učitelja strokovnih predmetov elektrotehniške stroke — jaki tok za poučevanje na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za elektrotehniko — oddelek za jaki tok.' učitelja splošnih predmetov za poučevanje telesne vzgoje na poklicni kovinarski in elektro Šoli v Kranju Za to delovno mesto se zahteva diploma visoke šole za telesno kulturo. Rok za prijavo poteče 15. avgusta 1972. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi je treba poslati na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj, Savska loka 2. J nali t oglasi i ——«— Prodam rabljeno s" < PRODAM Prodam 2 m DESK colaric za betoniranje in BETONSKO ŽELEZO. Brczar, Jelen-čeva 5, Kranj 3659 Prodam suhe smrekove PLOHE. Bencdikova 10, Stra-žišče, Kranj 3660 Ugodno prodam lep ŠOTOR za 4 osebe. Strahinj 84, Naklo 3661 Prodam ročno MOTORNO KOSILNICO virus. Grenc 4, Škofja Loka 3662 Prodam DESKE za opaže (šolanje). Stanovnik Zdravko, Kidričeva 13, Škofja Loka 3663 Prodam KRAVO mlekarico. Jerala, ČcŠnjica 10, Podnart 3664 Prodam 4 m3 suhih smrekovih DESK 25 in 50 mm. Rozman Jože, Sp. Duplje 29 3665 Prodam PUNTE in BANKI-NE ter STREŠNO OPEKO špičak. Voklo 44, Šenčur 3666 Prodam DESKE in PLOHE, TERVOL PLOŠČE 3 cm debeline, 2 m3 ZIDAKOV - polovic, ŠIVALNI STROJ singer. Kranj, St. Žagarja 48 3667 Prodam PUNTE in BAN-KINE. Kamenšek. Tomšičeva 19, Kranj 3668 Na morje in hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE in PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Prodam dvokrilna vhodna mecesnova V..IATA, polovico OPRAVE, nove lesene hrastove LONCE (čebričke) za rože in starinsko POSTELJO, vse dobro ohranjeno. Straži-ška 41, Kranj 3669 Ugodno prodam rabljen BUKOV PARKET, zunanje okenske MREŽE za kleti in maso LIKOLIT. Knez Ana, Vodopivčeva 13, Kranj 3670 Prodam lepo visoko brejo KRAVO. Voglje 106 3671 Prodam TELICO, 7 mesecev staro in dobre krave. Ho-tavlje-34, p. Gorenja vas 3672 Prodam navadno ZIDNO OPEKO. Sv. Duh 72, škofja Loka 3673 urnjvu spicaK. rrou«*-■ ^ Kranj f]p Prodam kompletno ^~0f, NO KONSTRUKCIJO »»j NIC in OGRAJO. DorfaO^ Zabnica . ^ Poceni prodam KAv1'' j POSTELJI z OMARO, ^ vsako popoldne. Plam*19^ Kranj - pE Prodam seme RDECJ1 ^ TELJE, AJDE in REPI1' jjj bačevo 11, Kranj ^ Ugodno prodam P}*%S ČOLN, PRIKOLICO, Mu* in ŠOTOR, vse novo. J-^f 61062 , .pf Prodam nov 100-litrsk. { TONSKI MEŠALEC, KOLNICO in 3 m» s ,, DESK. škulj Tone, Tit^ 18, Kranj .yCJ Prodam dva P°L?.„&|1 DIVAN, dva FOTELJA j" s ŽICO. Šorl Slavka, M. rQ £ 46, Kranj - stanovanje i p[| Prodam krmilni Naslov v oglasnem od° ^ Prodam NJIVO toJ*Zuft na Hudem polju. 3$ naselje 141, škofja L°J% M Prodam KOSILNIC" $ Hotavlje 44, Poljane ^ Prodam rabi j on o = NO OPEKO. Jenko, Je # va 2, Primskovo, ■ Ugodno prodam sl\ m CO zaradi selitve. Tro*-'^ nina 30, Kranj opT^ Prodam 800 kg M SKEGA ŽELEZA 0 1U' ffi Ije 28, Šenčur ^ Prodam dobro kompletno SPALNIC nicami. Ogled Pf jI Kranj, Staneta Žaga'J' 368» Prodam kombiniran • , ŠKI VOZIČEK &&ff0> ELEKTRIČNI ŠTED^ j ražnjem ter dodatno r 23-349, Kranj QJ Ugodno prodam m Jf KOSILNICO laverda *gp[ žem in trajnožareč » NIK kupersbuseh. ^' y&, Andrej, Reteče 20, S*- g Prodam S£$? A PUNTE in BANKINE- $ Kranjska 29, Šenčur M Veliko mizarsko M DIMNE CEVI, stroj ^ ranje (Ge^ngstos*^, ugodno prodam. DlU' W Kranj „ {m. Prodam KRAVO P° f Apno 1, Cerklje fj Prodam brejo KRA 3^ ženik 20, Cerklje ^ Prodam klaftro JJKJrj DRV. Poženik 36, Ce^f znižanje .TOVARNA OBUTVE TRŽIČ! sezonsko l Prodam težko KRAVO, brcajo v devetem mesecu. Lahov-' & 33, Cerklje 3696 ' Ugodno prodam dobro Ohranjeno PEČ trika 60.000 «M na trda goriva. Pojasnila na upravi Veletrgovine fcpeceiije. Bled 3697 Prodam nekaj PLOHOV in vCJLARIC. Naslov v oglasne^ oddelku 3698 UgcJ.no prodam rabljen TELEVIZOR z antenama za h in 2. program. Ogled vsak glavnik od 15. do 17. ure. zap!oinik .Marjan, Križnarje. va4, Kr.i::, Suažišče 3699 Prodam OJAČEVALEC 35 VV Jer MIKROFON AEG. Oman Dra8o, Zg. Bitnje 24, Zabni-ca 3700 \ 'iodam macesnove in bo-*°v<: PLOHE. Naslov v oglas-WWi oddelku 3701 1 ■ lam HARMONIKO me-W i-oth:'.) 11 registrov, 120 5**ay. Poizve se: Šenčur, Stajska 6, pekarija 3702 P;-'Kbm malo rabljen BE-. JpSKI MEŠALEC. Jamar Ž*vko, Gorjuše 5, Bohinjska 8f ica 3736 odno prodam NEMŠKI ^•■"OR z belo streho za 6 Jf. Ogled vsak dan. Kraj-'•• Gorenja vas - Retečc 13 5 ^ I oka 3737 S&PHu več BIKCEV sv Jemalcev, starost od 20 dni ym. Vari, češniica 17, Podprt 3703 tKupim MLAT ILN ICO na KmaJa' ali brez (smukavnica) na mreže. Pšata Q *■ Dol pri Ljubljani 2704 WlD PARCELO po mož-11 l gradbenim dovolje-r£ od Kranja do Preddvo-Kozinc'Anton, Visoko 71, iur 3705 *gjjn dobro ohranjen FI-'50, letnik 1963, plačam s QnV Naslov v oglasnem 3706 32 p K JV JUnf['d^ ESCORT, 1300 GT, NniV,r «a,i menjam za p01' tel. 22-402. gftf'SSf** FIAT 1100, letnik \Kranj nik Adolf' Ht**1£ 3707 volksvvagen, letnik Ve!csov,[° "ht"anjen. Šenčur, lW_ska 3 3708 Ugodn J 3/U8 *?T°T°RN0 KOLO pony ekV"U1 >vvj^ p«juy CPl?\es- Pmprotna Polica 26, ^kljc 3709 lp;rodam VW 1500 variant, 1%3. Pod jed, Britoi ' ^-ranj (trgovina desno) v£>0c!am o»ebni avto VW 3, letnik 1967. Kranj, Za->ska c. 28a 37U cc^!°?am "ovo JAWO 175 i* ftPOrt *a 3000 din. Ko ^rGŽO' Naklo 31, telefon • ^ 3712 OL1MPIJO (U*0 ^ ' >%9 letnik, v račun vza-™ f'fV.a: Zalog 78, Cerklje iwJ^rn FIAT 600 in BMVV Vvlu3' v nevoznem stanju. Vi: 7-dravV.o, Ovsisc 27. *n?«rt 3714 Prodam FIAT 1300, letnik 1970, prevoženih 44.000 km. Šenčur, štefetova 24 ZAPOSLITVE Iščem KUHARICO za honorarno delo. Ponudbe poslati pod »Gamsov raj«. Takoj sprejmem VAJENCA za poklic ELEKTROMEHANIKA. Drole Janko, Prešernova 30, Ljubljana, telefon 061-310-119 3716 Takoj sprejmem dva VAJENCA za avlomehanika. Av» tomehanik Rihtaršič, Bukovica 13, Selca 3717 VAJENCA — KO sprejme takoj krojaštvo Mali. Leten-ce 4, Golnik 3718 Takoj sprejmem VAJEN-KO za frizerski salon Pun-ka. Vodopivčeva 13, Kranj, Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon PUN-KA zaradi dopusta od 24. do 31, iuliia zaprt. Se priporoča PUNKAi 3719 Mlajši UPOKOJENKI ali zakoncema brez otrok nudim sobo in kuhinjo blizu Sm'ed-nika za varstvo dveh otrok, 2 in 5 let. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »ZANESLJIVA« 3720 Zakonca, oba gostinca, bi prevzela v najem gostilno ali bi šla v primerno službo. Ponudbe poslati pod »OBMOČJE GORENJSKE« 3721 Iščem ŽENSKO za varslvo dveh otrok v. dopoldanskem času na Gorenjskem. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Ponudba pod »TAKOJ«. 3722 Več lesost rudarskih VAJENCEV iz bližine Jesenic sprejme Višnar, umetna obrt, Jesenice, Murova 4 372.3 STANOVANJA Zamenjam TROSOBNO komfortno stanovanje v Kranju za dvosobno. Ponudbe pod »CENTRALNA« 3724 Uslužbenka, samska, išče SOBO v Radovljici ali na Bledu. Ponudbe pod šifra »MIRNA« 3725 Ugodno predam GOSTILNO s stanovanjem ali zamenjam STANOVANJE na lepem kraju Gorenjske. Brezje 2, Vržič 3726 Samski moški potrebuje ENOSOBNO STANOVANJE od L 9. 1972. Plača vnaprej za dve leti. Brezje 2, Tržič Zakonca iščeta SOBO i kuhinjo ali VEČJO SOBO v Kranju ali okolici. Plačam vnaprej, škoda Franci, Kutinova 10, Kranj 3728 V bližini Kranja sprejmem na STANOVANJE fanta. Naslov v oglasnem oddelku 3729 Ob izgubi naše tete CEZAR ANE iz Gorice -pri Radovlji ci,' se vsem vaščnnom, gasil cem, članom ZB in drugim, ki so nam priskočili na pomoč, darovali cvetja in po-kojnico spremili k zadnjemu počitku, prisrčno zahvaljujemo. Družina Gundc in drugi sorodniki. 3735 POSESTI Prodam VINOGRAD na lepem sončnem kraju, primeren za vikend, 1400 m2, Sro-mlje pri Brežicah za 10000 din. Hočevar, Oprešnikova 12, Kranj 3730 OBVESTILA ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite pri zastopniku ŠPILARJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 3497 KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh i/vedbah in velikostih izdeluje in popravlja že prek 40 let najkvalitetnije Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa 4, Šiška - . - . • 2064 Pozivam voznika volksvvag-na rumene barve, ki je povzročil škodo 9. 7. 1972 na Visokem št. 9, naj se javi'najkasneje v 3 dneh, da povrne škodo. Oseba je bila opazovana. Remic Marija, Visoko 9, Šenčur 3731 Opozarjam opazovano osebo, ki je ukradla pol kar-dana, da mi ga vrne na isto mesto, diiigf.ee jo izročim sodišču, štern Alojz, Srednja vas 36. Šenčur 3732 Male) sem KOLO pony. Ulica Milene Korbarjeve 15, Kranl 3733 GD PREBAČEVO — HRASTJE priredi v soboto, 15. julija KRESNO NOČ. Igra Za- savski trio V nedeljo tradicionalno VRTNO VESELICO z bogatim srceolovom ter kegljanjem za koštruna. Igrajo Fantje treh dolin s pevci, Vabljeni! GASILSKO DRUŠTVO BITNJE pri Kranju priredi v nedeljo, 16. julija, tradicionalno VRTNO VESELICO. Za ples in razvedrilo bo igral instrumentalni kvintet GORENJCI iz Radovljice, pela bosta GORČI Šolar in FRANC Ankerst. Ce bo vreme slabo, bo - prireditev naslednjo nedeljo. Letni bife ob Zbiljskem jezeru vas vabi na ZABAVO s plesom, v soboto, 15. julija. Igrajo TURISTI v nedeljo pa TOPNIČAR.TI. Vabljeni! 3734 prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto zastava 124, leto izdelave 1569 s 54000 prevoženimi km, začetna cena je 13000 din; 2. osebni avto austin IMV 1300, leto izdelave 1972, s 2SG0 prevoženimi km, začetna cena jc 15000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 19.Julija do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Zahvala Ob smrti naše drage hčeikice Emine Čorovič smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Naj bo na tem mestu izražena prisrčna zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali, hčerkico obdali z rožami in venci ter jo spremili k zadnjemu počitku. Ljubezni, izkazane naši hčerkici, nc bomo nikoli pozabili. Žalujoči: mama, ala in sorodstvo Podbrezje, 9. julija 1972 Zahvala Ob tragični in mnogo prerani smrti našega nepozabnega sina in brata Vinkota Mravlja se naj is krene je zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in darovali cvetje. Prisrčna hvala tudi učertcem in učiteljskemu zboru iz osnovne šole Zab-nica, pevcem in č. g. župniku ter vsem, ki so ga v tako < .likem številu spremljali na njegovi zadnji pot' Žalujoči: očka, mamica, sestra Nadka in brat Simon Sv. Duh, 12. julija 1972. V neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom in vsem, ki ste jo poznali, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba mama, tašča, stara mama, sestra, teta, svakinja A&^geia Zuparačič roj.Fajr Jezerska c. 73, Kranj — Primskovo Pokopali jo bomo v soboto, 15. julija 1972 ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. r. Žalujoči: sin Jože, hčerke Slava, Joži, 'Mira, Ida z družinami in drugo sorodstvo Kranj, Hrastje, Jarše, Izola, Ljubno, Si. L: . Chlcngo, 14. 7. 1972 Sreči Manj smrti na cestah NEZGODA PEŠCA V sredo, 12. julija, okoli desete ure zvečer se je na cesti JLA v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Polajnar iz Kranja je na zaznamovanem prehodu za pešce zadel Franca Klemenčiča, starega 66 let, iz Kranja, ki je nenadoma stopil z leve strani pred avtomobil. Klemenčiča so lažje ranjenega prepeljali v zdravstveni dom. PREKRATKA RAZDALJA Na cesti prvega reda v Žirovnici se je v četrtek, 13. Julija, pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila Franc Zalaznik iz Kranja je vozil proti Žirovnici za osebnim avtomobilom nemške registracije, voznik Giinter Bose, In se zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel vanj. škode na avtomobilih je za 17.000 din. L. M. Po letu 1966 Je letošnjih prvih šest mesecev na Gorenjskem vendarle v znamen-nju upadanja števila prometnih nesreč in prav tako smrtnih žrtev, še lani je bilo v prvem polletju na gorenjskih cestah 29 mrtvih, letos v enakem obdobju pa 21. Tudi prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ln smrtjo je manj kot lani. V prvih šestih mese-. cih lani se Je na območju UJV Kranj pripetilo 1273 prometnih nesreč, letos pa nekaj manj — 1250. Le materialna škoda je letos ocenjena nekoliko višje: lani je znašala 496 milijonov starih din, letos pa 507 milijonov. Po mnenju inšpektorja za promet Mirka Derlinka moramo sicer precej enako šle- Neurje je povzročilo veliko škodo Kmetovalci Šmartncga, Pozen i ka, Pšate, Grada, Dvorij, Stiske vasi in štefanje gore se v teh dneh zaskrbljeno ozirajo po svojih poljih, kajti neurje, ki je tod divjalo v ponedeljek zvečer, je naredilo zelo veliko materialno škodo. Močan veter z dežjem pomešan s točo, ki je prišel iz kamniške strani, je najbolj prizadel mehkejše kulture, povrtnino. Na žitaricah, razen nedozorelega ovsa in prosa, pa ni toliko škode, le poleglo je žitna polja. Veliko Škodo pa je naredil tudi na koruzi, deteljah in drugih krmnih rastlinah. Toča, ki je bila ponekod debela ka- Tok ga je ubil V torek, 11. julija, se je v železarni Jesenice pripetila nesreča, v kateri Je umrl električar Ahmed Nimanovič, star 21 let z Jesenic. Elektri- čar je popravljal magnet na žerjavu, pri tem pa je — kot Je ugotovila komisija — za-d« neprevidnosti prišel v stik z električno napeljavo. Bil Je takoj mrtev. kor orehi, je oklestila tudi sadno drevje, razbila je okna in colo salonitne plošče na strehah. Velika škoda je nastala tudi na makadamskih cestah, predvsem v hribovitih predelih. Na cesti Grad — žičnica pa je bila cesta dalj časa zaprta, ker je voda na cesto nanesla velike koli čine kamenja in peska, tako da so imoli delavci Cestnega podjetja iz Kranja precej dela, da so cesto spet usposobili. Omenimo naj še, da je samo na nekaterih območjih navedenih vasi padala toča že četrtič. Seveda prej ni naredila toliko škode. — an Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame Amalije Krt se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala ža vse izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Posebno zahvalo dr. Bajželj Janezu. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: sin Matko in hčerka Cvetka z družinama Kranj, dne 14. Julija 1972 Zahvala Ob bridki izgubi drage žene in skrbne mamice Milice Prezelj se zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali, izrekli sožalje in krsto zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo sva dolžna osebju kirurgičnega oddelka bolnice na Golniku za vso nego in skrb, njenemu nekdanjemu kolektivu Gorenjske kreditne banke (sedanje Ljubljanske banke, podružnice Kranj) v Kranju. Iskrena zahvala občinskemu in terenskemu odboru ZB Kranj, komiteju ZK Kranj, političnim terenskim organizacijam, pevskemu zboru Svobode iz StražišČa, godbi ter za poslovilne bćsede tov. Nadi Sudžič in tov. Vinku Kcpicu ob odprtem grobu. Mož Janko in sin Stanko ter drugo sorodstvo Kranj, 12. julija 1372 vilo prometnih nesreč tako letos kot lani v prvem polletju ocenjevati za ugodno. Upoštevati moramo namreč, da se je pri skoraj enakem številu prometnih nesreč pripetilo manj takih s telesnimi poškodbami in smrtjo, relativno več pa je bilo nesreč, v katerih je nastala Ie materialna škoda. Upadanje nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo Ima prav gotovo svoj vzrok. Gorenjska sodi med najprometnejša področja Slovenije, saj je s tujino povezana kar s štirimi zelo prometnimi mejnimi prehodi. Lahko hi trdili, da je letošnja epidemija črnih koz v marcu imela tudi svojo dobro stran, saj Je po mnenju prometnih strokovnjakov ravno toliko zavrla promet na naših cestah — tako domači kot tuji — da je bilanca nesreč ugodnejša. K zmanjšanju prometa posebno turističnega v spomladanskih mesecih letos je prispevalo tudi precej dolgotrajno slabo vreme, ki je marsikaterega uporabnika cest zadržalo doma. Taka sezonska praznina v prometu, sicer ne posebno velika, a vendarle opazna, se je seveda morala pokazati tudi v številu prometnih nesreč in v razmerju med nesrečami s telesnimi poškodhami ter nesrečami s samo materialno škodo v korist drugim. Med drugim pa je na tako »bilan- co« v prvem polletju ne «a' zadnje vplivalo tudi drugačno vedenje samih voznikov* saj prometni delavci opažaj0' da vozniki nekoliko bolj sp£ štujejo prometna pravila. * temu je pripomoglo tudi iskanje novih načinov nadzO" ra prometa na cestah. Pra" zaradi tega morda niti ni Pre* več optimistično napovedov* ti, da število smrtnih *rte1 na gorenjskih cestah letos «e bo doseglo števila 67, kolikoj Je lani bilo žrtev, še najbolj razveseljiv pa je podatek, d« Je bil med letošnjimi žrtvami cest na Gorenjskem le cfl otrok. Iz zbranih podatkov Ja razvidno, da se najhujše P'0* metne nesreče pripete °" koncu tedna, in sicer v Poi> nih popoldanskih in večernlb urah. Med subjektivnimi vzroki najhujših nesreč, je nesreč s telesnimi pošk°d' bami ln smrtnimi izidi, Je prvem mestu neprimerna "' trost glede na stanje cest m prometa. Sledi izsiljevanj prednosti v križiščih, nepravilno prehitevanje in P» ^ njenost. Največ proinet|>"j nesreč so povzročili ose!>n avtomobili, takoj za njimi P so pešci. Več nesreč so vv vzročili tudi vozniki tnotor nlh koles in mopedov |e vozniki koles s pomožn"" motorjem. Ključ do denarja Ni še dolgo tega, ko smo na tej strani pisali o neznancih, ki so se specializirali na tatvine po hišah. S pretvezo, da nekaj prodajajo, hodijo po hišah, mimogrede pa, če je za to priložnost, pobrskajo še po omarah, posteljnih omaricah, kjer navadno ljudje hranijo denar. Nekako pred mesecem dni so neznanci na ta način ukradli več denarja in zlatnine v okolici Kranja. Podobne tatvine so se 23. junija pripetile v Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru. Tat ali tatica je verjetno dobro poznal navado, da se hišna vrata sicer zaklenejo, ključ pa je ponavadi na okenski polici ali pa v kakem drugem skrivališču blizu vrat. Dopoldne, ko so bili domači na polju, je torej tat odklenil vrata stanovanjske hiše Jožeta K. iz Stare Fužine. V spalnici je v enem delu omare našel žensko torbico in v njej 4000 din. Na srečo se je tat s to vsoto zadovoljil, sicer bi odpiral še drugo polovico omare, kjer Je bilo shranjenih še 4000 din. Ko so se domači vrnili s polja, so bila vrata odklenjena, zato so takoj posumili, da je bil nekdo v idši. Tatvino denarja so prijavili na postajo milice. je Tistega dopoldneva zmanjkal denar tudi v Franca Š. iz Stare *lJJJ Tokrat Je bil tat bolj Pr ^ den in je vrata, potem ko . odhajal, spet zaklenil. »" gospodar je odkril talvra. šele popoldne, ko je na"\,pil val v trgovino, da bi * ^ gume za svoj osebni avt0, v bil. Vendar pa 1200 dina" ^ ki jih je imel v denarni^ posteljni omarici, ni bilo V vasi se je kmalu r» delo, da je dopoldne ne ^ nec s tatinskimi nameni j dil po hišah. Zato Je (\ Jože K. pogledal, Če J«* njih tudi zmanjkal °c y Res, 50 din, ki so bili * njeni v ženski torbici v {iJ rl, je izginilo. Vhodna v^ dopoldne, ko so bili mijena polju, niso bHa njena. 0» Razvedelo se je, aa j* ^ dopoldne po Stari Fuzimrtlen-dlla neka ženska, ki j« " j# da kupovala kravo. *r tjja, ška H. je to žensko *alja|j|i ko jI je brskala po posteljne omarice. Nez\a,# Je bila zalotena, ko Je fjj^ti, po predalih še v treh n ^ Kakorkoli že, naj ima stl te tatvine omenjena ska, ki Jo organi miK<* vfj-Jo, ali pa kdo drug, en 3tJ lja: denar Je treba var ^ na varnejših mestih -Jf^jC drugega ne, vsaj ob za nih vratih. Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah 20 let športa v Šenčurju let • okv'ru krajevnega praznika Šenčur praznujejc Vinico tudi športniki in športni delavci ŠD Set jo ob- „ športni delavci ŠD Šenčur, Se * ?s P°teka 20 let organizirane telesne kulture v " neurju, športni teden bodo danes in jutri sklenili nogometnim turnirjem, na katerem bodo tekmovale JPe: Sava, Trboje, Predoslje in Šenčur. Že ves teden jn blla razna tekmovanja v streljanju, nogometu »Kot so začetki dela v vsaki organizaciji težki,« nam g .^'Povedoval dolgoletni predsednik društva Martin sm ' *so biu tudi Pri nas v Šenčurju. V začetku je.° deI°vall v okviru kulturnoumetniškega društva, ,nJ ,e*a 1960 smo se osamosvojili. To je bil pomemben let V razv°iu telesne kulture v Šenčurju. Iz leta v eki° Sta rasl1 množičnost in kvaliteta. Deset let so naše srn!!0 tekmov*Ie pod imenom ŠD Svoboda, leta 1970 pa se preimenovali v ŠD Šenčur.« • »Katere sekcije delujejo v okviru društva?« eljj_ £b°IJ aktivni so nogometaši, saj je bila članska Prvak enkrat gorenjski prvak in dvakrat pokalni 1J62 23 g0renJ8ko področje. Tudi pionirji so bili leta c(ynskp.rv.i v gorenjski ligi. Enoletni nastop v zahodni nOKor *tei nam je prinesel precej izkušenj. Za razvoj je Jrtt:x ima največ zaslug trener Mitja Rakar, ki Pr r»f11 tudi zeI° Prizadeven društveni sekretar. z^al v leti pa ^e bila zel° odbojka, ki pa je fileta paJ 8 košarko nekoliko zamrla. Poleg nogo-(vodj *,a v »dnjih dveh letih najbolj delavni šahovska (voh- n Franc Kristane) ln nainiznoteniška sekcija J Pavel Vrhovnik).« »N Bj5akšne načl te imate?« Jih DoTvdru8tvo» ki je po dejavnosti eno najaktivnejših ZClS,r. 'Blišče za odbojko ln rokomet, zgraditi pa bi ^Pan le nogometno Igrišče ln atletske naprave, letu u' da bomo do potrebnih objektov v prihodnjem U^Prišli ob skupni akciji vseh zainteresiranih.« lOo I),,tvo ima danes 180 članov, od katerih je vsaj ^stn . • V soboto zvečer bo društvo imelo slavniji rt°i Sc^0' ^ier se bodo spomnili vseh aktivnih športno* neavcev Šenčurja v 20 letih obstoja telesnovzgojne bii sk cVe- Mcd njimi bo tudi Stane Tepina, ki je dru§t UpaJ s pokojnim Maksom Erzinom ustanovitelj a in je še danes aktivni član naše organizacije. J. Javonvik 3 —dh Tabor 69 prvi Ni £Je. v sorski nogo- 0;i«u 1W vt surSKi nogo-CTa aslov Prvaka je JPa Tabor 69 iz ,enstva 80 Pred koncem sta iz neznanih vzrokov zapustili ligo ekipa Medvod B in Lubnik. Vrstni red: 1. Tabor 69, 2. Kondor, 3. Rašica, 4. Vodice, 5. Reteče, 6. Strahovica, 7. Se-nica. J. Starman II. zvezna vaterpolska liga t°čke za kranjske vaterpoliste ^JruPisa1' Krr'° že< da so kranjski vaterpolisti gostovali v ^em'V beniku- v obeh srečanjih so iztržili tri točke. ^ V ^errV S° ^rez tezav odpravili zadrško Jedinstvo, so se Proti rt« mora'> krepko potruditi, da so osvojili točko aomačemu Solarisu. KEDlNSTVO : TRIGLAV 2:7 Vrata,r »j an.i so imeli vso tekmo več priložnosti, toda domači Go]e , j6 Preprečil, da bi zmagali s še višjim rezultatom. aItlcrmZa KranJčane so dosegli: Nadižar 2, Kodek, Mohorič, llan, Švarc, J. Rebolj, M. Malavašič. SJURIŠ . TRIGLAV 6:6 c *ePu« .Vodstvu s 4:1 so Kranjčani, ki so zmago »že imeli ki-isom2*1"2^ točko. V odlični tekmi nad favoriziranim °Svoiili ! v50 Triglavani pokazali svojo vrednost in zasluženo k °le 7o T • , ^ek n 1 r'Slav so dosegli: Balderman 4, J. Rebolj ter ^ako enCga' kjerS0 Vaterpolisti Triglava zaključili prvi del tekmova-]lristvu J*° v treb- tekmah osvojili tri točke, domačemu ob-e% ^ Se bodo predstavili 19. julija, ko se bodo na 0rčuic nU sreča,i s kandidatom za najvišje mesto KPK Vujadin Boškov v Kranju Na pobudo združenja športnih novinarjev Slovenije se je zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance v četrtek v hotelu Creina v Kranju srečal s slovenskimi športnimi poročevalci. Le-ta je radevolje odgovarjal na vprašanja o uspehu naše reprezentance na mini svetovnem prvenstvu v Braziliji. Z uvrstitvijo naše reprezentance je zadovoljen, saj je kljub Visokemu porazu proti Braziliji dosegla izvrsten rezultat. Na vprašanje, zakaj so modri visok • izgubili proti svetovnemu prvaku Braziliji, nam je povedal, da so proti nasprotniku zaigrali odlično in da je tu kriv predvsem vratar Maric in ožja obramba. Razveseljivo pa ;e, da je bila jugoslovanska reprezentanca najučinkovitejša na tem prvenstvu, saj je v osmih tekmah dosegla kar 23 golov in imela v svojih vrstah tudi najboljšega strelca prvenstva Bajevica, ki je dosegel 13 golov. Igro so spremenili; igrali so namreč na štiri krila. Tako je Oblak (Olimpija) igral na levem krilu, medtem ko je Ačimovie (Crvena zvezda), ki je izrazito levo krilo, igral na desnem. To je naši reprezentanci pripomoglo, da so dosegli odlično tretje mesto in da so v zadnji tekrni, ko so se borili za 3. do 4. mesto, nadigrali reprezentanco Argentine. Med 20 izbranci sta se odlično odrezala oba predstavnika ljubljanskih »zmajev« Brane Oblak in Danilo Popivoda. Prvi je dal najboljšo igro v srečanju proti CSSR in bil tudi med enaj sterico najboljših nogometa-na prvenstvu, Popivoda škodbe najbolj presenetil Škodbe najbolj presenentil zveznega kapetana Vuja^ina Boškova. -dh Jutri Vojvodina : Triglav Na desetdnevnih pripravah v Kranju so nogometaši novosadske Vojvodine. Le-ti se bodo v prijateljski trening tekmi jutri ob 15JO na stadionu Stanka Mlakarja pomerili z domačim Triglavom. Nogometaši Vojvodine se bodo torej prvič predstavili kranjskemu občinstvu. Trener Milošević nam je na vprašanje, zakaj so si ravno Kranj izbrali za prvi del priprav, odgovoril, da so tu izredni pogoji za vadbo, saj vsak dan menjajo okolje. To je predvsem stadion Stanka Mlakarja, kegljišče v hotelu Bor, savna v Alp pensionu ter kondicijski trening na Jezerskem, -dh Čeprav je plavalna sezona v polnem razmahu, v enem najmočnejših plavalnih središč -— Kranju, praktično letos ne bo prireditev. V kranjskem bazenu bosta le dve pomembnejši plavalni tekmovanji. Na sliki trije mladi plavalci: Boris Starina, Jpže Strgar in Rado Cermelj (od leve proti desni). Priznanja za športnike, športne delavca in organizacije ŠKOFJA LOKA Med posamezniki so priznanja prejeli: Alojz Burnik (Žiri), Vinko Drol (Železniki), Darij Erznožnik, Marko Erznožnik, Metod Erznožnik (vsi Žiri), Rudi Fojkar, Andrej Frank, Janez Gašpcršič (vsi Šk. Loka), Franc Giacomclli st. (Žiri), Avgust Gorjanc (Šk. Loka), Jernej Gortner (Železniki), Peter Kofol, Franc Kalan, Urh Kalan (vsi Šk. Loka), Tone Kemperlc (Železniki), Ivan Križnar, Miloš Mlejnik, Anton Pogačnik (vsi Šk. Loka), Mirko Polajnar (Selca), Igor Šink, Poldka Štiglic, Ivan Tavčar (vsi Sk. Loka), Jože Veber (Železniki), Lojze Vodopivec, Gašper Zakotnik, liane Zorko, Andrej Brank (vsi šk. Loka) ter organizacije: K K Kroj, SK Transturist, občinska strelska zveza, SK Loka, ššd Ivan Peternelj na gimnaziji Škofja Loka, ŠD Alples Železniki, ObZTK škofja Loka, VP 1098. KAMNIK V kamniški občini so priznanja dobili naslednji športniki in športni delavci: Peter Bertoncelj, Marjan Bolha, Franc Dolenc, Janko Juhant (Komenda), Ivan Kozjek, Janez Maleš, Klemen Pibernik, Ivan Podgornik, Janez Pod-jed, Miha Prosen, Ivo IfllUlL Franc Sitar, Dušan Stare, Igor Stupinšek, Bojan Šlegel, Franjo Vogrinc, Milan Wind-šmerer, od športnih organizacij pat NK Kamnik, OK Kamnik, SK Kamnik, občinski strelski odbor Kamnik in ObZTK Kamnik. dh Kolesarska elita v Kranju V Kranju bomo danes hi jutri gledali najboljše jugoslovanske kolesarje, ki se bodo na državnem prvenstvu pomerili za kolajne. Nastopili bodo za Siporex (PuIJ) Bliić, Po-crnja; za Rog (Ljubljana) brata Jože in Rudi Valen-čič, Frelih in Zakotnik; za Mred (Ljubljana) Leček, Vidmar ter Božičnik; za mariborski Branik Keršič ln Kekec; za Partizan (Beograd) Bricelj; za Beograd Kuvalja; za Metalac (Kraljevo) čubrič in Jelič; ta Zagreb Pleško; za or- ganizatorja kranjsko Savo pa bodo med člani nastopili Hvasti, Žagar, Smolkovič, Tulipan, Dovč, med mladinci pa t,ril, Virinik in CugelJ. Tako bomo v soboto in nedeljo gledali v Kranju najboljše jugoslovanske kolesarje, ki pa so pred nedavnim na dirki po Jugoslaviji razočarali. Upamo, da se nam bodo na 20 km dolgi progi Kranj — Kokrlca — Preddvor — Kranj predstavili v najboljši luči. -dh G Z. ' 8 SOBOTA — 15. JULIJA 1972 i 1+ Že nekaj časa je v ožjem delu Vodovodnega stolpa v Kranju precej razprav o lokaciji trgovine Chemo v Kranju. V četrtek je na seji skupščine postavil vprašanje, kako z lokacijo, tudi odbornik občinske skupščine. Ker je Chemo edina tovrstna specializirana trgovina v Kranju, smo tri kupce poprašali, kaj menijo o tej trgovini. MARIJA SAJOVIC, učiteljica Iz Kranja: »Večkrat kupujem v tej trgovini in zadovoljna sem, ker skoraj vedno dobim vse, kar želim. Pa še dobim, kar potrebujem; ceneje je kot drugje. Veste, zdaj gradimo hišo, pa je treba precej stvari, kar v drugih splošnih trgovinah ni moč dobiti. Danes sem na primer kupila mi-nij za barvanje ograje in protektan kislino sem nameravala vzeti. Pa je trenutno nimajo. — Mislim, da je takšna specializirana trgovina v Kranju zelo potrebna in bi bilo škoda, Če je ne bi bilo.« CIRIL DERLING, upokojeni mizar iz Kranja: »Danes sem kupil v trgovini mizarski klej. Si-:er pa kar redno zahajam v Chemo. Skoraj vedno dobim, kar potrebujem; od barv, čopičev, terpen-tina in podobno. Res je dobro založena trgovina, prav gotovo pa bd biila še boljše, če bi imeli boljše prostore. Ne vera, kje bi sicer dobil stvari, ki jih vsak dan potrebujem, če ne bi bilo te trovine.« JOŽE PETERNEL, kovač s Primskovega; »Seveda večkrat kupujem v tej trgovini. In takšnih je še veliko. Pa ne le iz Kranja in okolice, s cele Gorenjske prihajajo ljudje v kranjski Chemo. Jaz največkrat kupujem barve in sem z založe-nostjo trgoviie zelo zadovoljen. Vendar pa mislim, da imajo trenutno premajhen prostor. Menda mislijo graditi novo trgovino, če jo bodo res, potem bi bilo prav, da bi jo na takšnem prostom, da ne bi bila preveč utesnjena.« A. žalar Zvone Dragan v Škofji Loki Na povabilo komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka se bo v ponedeljek dopoldne mudil v Škofji Loki predsednik komisije za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko pri CK ZKS Zvone Dragan. Ob 9. uri dopoldne bo v prostorih komiteja na Mestnem trgu vodil pogovor o vprašanjih organiziranja temeljnih organizacij združenega dela. Na pogovor so povabili predstavnike Lc* ških tovarn hladilnikov, Kmetijskega gospodarstva in Transturisla kot tudi člane komiteja OK ZKS škofja Loka. -Ib TUDI TO SE ZGODI Ko so na četrtkovi seji obeh zborov kranjske občinske skupščine razpravljali o osnutku družbenega plana razvoja občine do 1975. leta, Je direktorica zavoda za zdravstveno varstvo Kranj opozorila, da bi v planu morali upoštevati tudi nove oziroma drugačne prostore zavoda. »Zavod deluje v baraki, ki je podprta od vseh strani,« je rekla. Menimo: če naj zavod skrbi za zdravstveno varstvo, ga je treba pozdraviti. Kako sir cer lahko bolnik skrbi za bolnika? 78-letni Janko Miklavčič, rojen v Selcah nad Skofl Loko, je sedlar v Cerkljah. Že 63 let opravlja ta P a klic. Zdaj ima skromno pokojnino, pravi pa, da * sproti« še vedno vse podela. Pred dvema let0,nCl„iit naredil zadnji konjski komat, zadnje čase pa taks naročil ni več. Konj je namreč vse manj in vsak več traktorev. 0 Danes in jutri ho prostovoljno gasilsko dri is1 Cerklje proslavilo 80-letnico obstoja in delovanja. * ko Miklavčič je trenutno najstarejši gasilec v drit'1 40 let je ie član društva in 20 let predsednik. i »S pomočjo članov društva in vaščanov smo v Z njih 20 letih dobro gospodarili. Povečali smo gaSl dom, kupili dve brizgahu in gasilski avto.« ,0\ Janko Miklavčič bo danes dobil odlikovanje za goletno delo v društvu. A. *• NUDIMO VAM fmf • vrata vseh vrst I • obloge iz masivnega lesa m • opazne plošče za gradbeništvo 11P O i © Q • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. : Naš naslov: ' TRGOVINA lip bled REČICA,tel.77-328,infc9