PROSTOVOLJNO DELO V KRAJEVNI SKUPNOSTI BESNICA
Vedno moraš imeti neki cilj
Le dobrih 25 kilometrov so zaselki, ki spadajo v krajevno skupnost Besnica, oddaljeni od središča naše občine, pa se tistemu, ki zaide v te kraje, zdi, da je prišel v povsem drugačen svet. V trinajstih vaseh te KS, ki po površini zavzenu kar polovico naše občine, živi nekaj manj kot tisoč Ijudi. Blizu mesta so, a hkrati daleč od njega, saj niitmjo kot mestni prebivald pri roki trgovine, avtobusa, telefona, zdravnika in še drugih stvari, za katere se prebivalceim mestnih KS zdi povsem razum-Ijivo, da jih imajo. Včasih celo pra vijo, da jim mora dnižba urediti to in ono, sami pa niso pripravljeni kaj prida storiti.
Ljudje, ki stanujejo v KS Be-snica, pa niso nikoli mislili tako. Ce bi, potem še v marsikateri hiši na Jančah, Volavljah, Prežganju in še kje ne bi svetila Iuč, bili bi domala brez telefonske pove-zave s svetpm in iz pip v hisah še zdaj ne bi pritekla voda.
V zadnjih petih letih, pa tudi že prej, so prebivalci teh vasi večkrat zavihali rokave in popri-jeli za kramp, lopato in sekiro. Najbrž ni nikjer natančno zapi-sano, koliko ur prostovoljnega dela so opravili, koliko materiala so dali zastonj. Obnovili ali na-novo napeljali so več nizkonape-tostnih vodov in daljnovodov. Lani decembra so na primer na-peljali daljnovod . Gabr-je—Janče—Tuji grm. Izkopali so jame za 92 drogov, tudi postavili so jih sami. Za vse to je bilo po-trebno 870 ur prostovoljnega dela.
Vodovode so začeli napelja-vatiželeta 1969. Na jprej je voda pritekla na Trebeljevo, kasneje pa so, leto za letom, uredili še 14 krajevnih vodovodov. Zanjc so dobili le material, železo in cevi, delo pa so opravili sami.
nihCe ni stal ob strani
Do lani je bilo število telefon-jkih priključkov v tej KS res »kromno; imeli so le dva telefona v Besnici in telefon na pošti na Prežganju, od koder pa je rno-goče telefonirati le do druge ure popoldne. Zato so se krajani že nekaj časa pogovarjali z Ijubljan-skim Podjetjem za ptt promet o prenovi telefonske napeljave iz Dobrunj do Besnice, pa 6 tem,
da bi telefonsko žico pripeljali ludi v Javor. Po predračunu naj bi za prenovo odšteli okoli 600.01)0 dinarjev, za napeljavo v Javor pa kar milijon in 560.000 dinarjev. Ker je bilo popolnoma-
nemogoče, da bi zbrali toliko de-narja in delo zaupali podjetju, so se oktobra lani s strokovno po-močjo Jožeta Skubica, ki je bil včasih tudi njihov krajan, sami lotili dela. Označili so smer, kjer naj bi stali telefonski drogovi, naredili poseko prek hriba, izko-pali jatne za 180 drogov, jih po-stavili in napeljali telefonsko žico. Tudi kostanjcva debla, iz katerih so narejeni drogovi, so dali sami. Opraviii so skratka vsa dela, ki bi jih morali sicer plačati. Tako so dejanski stroški, ki jih je poravnala KS. znašali le 552.000 dinarjev. Ob tej akciji ni bilo prebivalca Zgornje in Spodnjc Besnice ter Javora. ki bi stal ob strani in ne bi pomagal z delom ali materialom.
CILJ: TELEFONI NA GABRJE IN JANCE
Tako so v Javoru 20. decem-bra lani v štirih hišah zabrneli te-
lefoni, v Besnici pa se je število telefonskih priključkov povečalo od dva na šest. Vendar pa je kan-didatov za telefon še veliko. Samo na Gabrjah in Jančah šteje spisek 28 imen. Če bi v Dobru-njah res postavili centralo, ki naj bi imela 160 številk, tako je na-mrečpredvidoma vsredneročnih načrtih Podjeija za ptt promet, bi bile potrcbe za ta predel naše ob-čine zadovoljene. seveda ob dej-stvu, da bi hkrati poskrbeli za napeljavo telefonskega omrežja. »Zato bomo takoj, ko bo to dopuščalo vreme, spet poprijeli
za delo,« so rekli naši sogovorni-ki. Natosodostavili: »Seveda, če bomo imeli denar.« Lotili bi se namreč radi gradnje telefonske napeljave na Gabrje in Janče. To so si zadali za letošnjo najpo-membnejšo nalogo. Na Podjetju za ptt promel so jim že izračuna-li, da bi za to potrebovali na-tančno 2 milijona in 332.663 di-narjev, v krajevni skupnosti pa so jih doslej zbrali le 400.000. Ker bodo tudi tokrat veliko pri-spevali sarai, bi »prišli skozi« tudi t- manj denarja, a povsem brez pomoči občine najbrž ne bo šlo. Samo prizadevnost in volja sta premalo.
BOMO PRISLUHNILI POTREBAM?
Če pa bomo hoteli, da mladi iz vzhodnega predela naše občine ne bodo več odhajali v mesto in da bo kmečka zemlja spei obde-lana, potem bomo morali vseka-kor prisluhniti potrebam Ijudi iz teh krajev. Slaba avtobusna po-vezava z mestom, vzdržuje jo le delavski avtobus, je vzrok, da se marsikaleri domačin le prek ne-delje še vrača domov.
Tudi dijaki, ki obiskujejo srednje šole v Ljubljani, se morajo voziti s temavtobusom jn tako v mesto pri-hajajo že okoli pol šeste ure zjutraj. V tako zgodnji uri pa so seveda vrata šol še zaprta, na avtobusni ali na že-lezniški postaji pa ni urejene sobe, kjer bi dijaki lahko pričakali za zače-lek pouka.
Dejstvo je namreč, da so bili ti kraji po osvoboditvi nekoliko pozab-Ijeni. Šele lakral, ko so pričele živeti krajevne skupnosli, so se pričeli hi-treje razvjjati. V zadnjem času je kmetijsko zemljiška skupnosi veliko pripomogla k boljšemu obdelovanju zemlje z gradnjo poljskih poti, tudi kmetijska zadruga Dobrunje jim nudi popusl pri nakupu gnojil. »Pa ludi mi prispevamo družbi.« pravijo Besničani, »Na referendumu za III. samoprispevek smo da,egli najboljši rezultat vobčini. Ljudje niso naspro-lovalitemu.zglednosoopravilisvojo državljansko dolžnost, čeprav je res, da v naši KS ne bomo ničesar dobili iz samoprispevka.«
Z besedami: »Popolnoma za-dovoljni pa ne bomo nikoli, saj moraš vedno imeti neki cilj, ki si zanj prizadevaš, kajti drugače sploh ne veš, zakaj živiš,« smo sklenili pogovorv KS Besnica. In njihov cilj za letošnje leto je pov-sem jasen: pripeljati telefonsko žico tudi na Gabrje ih Janče.
DARJA JUVAN
V krajevni skupnosti Be-snica smo se o vsem tem po-govarjali z IMatejem Božičem, predsednikom sveta KS, Francem Židanom, predsed-nikom KK SZDL, Janezom Končarjem, pobudnikom več akcij na Gabijah, Antonom Zustom, čianom sveta KS Jožetom Mikotičem, strokov-nim sodelavcem za ljudsko obrambo in lajnikom KS Bo-janom Jerlahom.