Amerikanski Slovenec
•	mar. ___
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
19. ŠTEVILKA.
J0L1ET, ILLINOIS, 25. MARCA 1913
LETNIK XXII
nn.
POSVETOVANJE S PREDSEDNIKOM.
Illinoiški odbor za določitev vzajemnega razmerja med plačami in blodništvom.
G. WILSON OBLJUBIL POMOČ.
Posebno zasedanje kongresa bo baje dolgotrajno.
Washington, D., 23. marca. — Demokrati so danes izražali gotovo pričakovanje, da bo prihodnje zasedanje kongresa dolgotrajno, tako da ustvari nov rekord. Predsednikova poslanica Se bo bavila s popolno uravnavo tarife m bo priporočala še druge važne reforme. Zato se utegne posebno zasedanje podaljšati do jeseni.
Voditelj demokratične stranke, g. pnderwood, misli, da bo tarifno vprašanje rešeno v poslanski zbornici dne
•	majnika in v obeh zbornicah kongresa dne 1. julija. Po mnenju go-vornika Clarka se bo posebni kongres °dgodil šele sredi meseca avgusta, če °stane tarifna predloga edini predmet Posvetovanju.
Washington, D. C., 22. marca. — ^d illinoiškega državnega zakono-
rastične odredbe v zator socialnega
*	a so se priporočale danes tukaj pred clani illinoiškega senatorskega odboji ki ima trgovino' z dekleti spraviti
sveta ter določiti vzajemno razmerja med malimi plačami in prostitucijo, ^'avni namen potovanju odbora je bil, Pridobiti predsednika za deželno križarsko vojsko proti blodništvu. . udbor je imel tekom dne javno se-v kateri se je med nameravanimi
Uredbami predlagalo šibanje trgov-c®v z dekleti, davek za neoženjence in skrbno odgojo za otroke. Predsednik Wilson je obljubil, da
bo
uvaževal odborov predlog glede
art :!
sklicanja guvernerjev in zastopnikov Prostitucijskih komisij raznih držav na deželno konferenco v Washington.
Washington, D. C., 22. marca. — dajstva imenovana komisija za od-Pravo prostitucije, pod vodstvom pods'1'' l,fue»jti- SsrrWt-~0'>H4?6r^c- iowtf-v zaveznem glavnem mestu in trudi, razširiti preiskave čez celo deželo, pr 1lzpo!nievanju tega namena je bil oblii vi k 'Wilson naprošen, da je
članov iliSiI0i°, pomoč" Dclegaclja iz Beall t 01skega odbora, senatorjev
imela	Woodward J«ul *
njeni , . Posvetovanje v ome-p , evi z deželnim poglavarjem.
slikal l Se je v živih barvah
Spra n	strašne posledke so že
villi'6- na dan Preiskave blodništva kratk"°ls"' das' so se pričele šele pred da m!"!i D°S"alo se je za gotovo, beti I dekleta' ki so Prisiljena skr-o a™a zase. ne morejo životariti so Dr •• ■ P1ČUh plačah- Posredno da Ko • -.ne' živeti "dvojno življenje". pot !nisi,a je predočila predsedniku Euvern -da SC Skliče deželni kongres čiti n -erJeV' "a katerem se ima doI°" ProtidCn 21 deželn° križarsko vojsko ^vljen^-u	Za uvedbo boljših
sicer J', P°Kojev za delavke, in
Še plače VSCm 2 določitvij° najmanj-b
države I1Hnois 50 tudi druee
v«2ik naprosile za sodelovanje za-etl«m 0blastva v tej zadevi in ob-sije k.Ime"ovale zakonodavske komi-
\vJu J0 po istem vzorcu, nator' Tngt,on' D" C> 22. marca. - Se-Sedniku ', Bea11 sta razložila pred-bl°dništva	zakljuike Preiskave
favno''k dcl dognanih dejstev je na "Presra "Cverjeten." je izjavil Juul. "stmii'U"0t"c razmere se ne dajo niti treba ° P'smeno navesti. Postrani JC' da dezela posreduje in od-VsakiinV/fr°ke- Vlada zna čuvati nad 'untom .untom tobaka, nad vsakim da mnoole°margariiia; ali naj ne gle-sHnjt g0 Ila varstvo in blago-tcm s, amcriškega dekleta, na kate-5l0n' narod?"
t)es V Znani ul°8»-
žavui	Ia„ 20. marca. -
to^devnUlk Bryan- ki jc dosPel »• c°liia, Vabilo davi semkaj iz Lin-
'Nin* i bo imel tekom dneva nič V -80 5 tvorov.
Umorjena v vladni palači.
San Francisco, Cal., 20. marca. — Polkovnik Manuel B. Alcade, izdajatelj v Mexico City izhajajočega lista "The New Era", ki se je splošno smatral za glasilo Maderove uprave, je dospel danes semkaj in takoj po 'svojem prihodu zagotovil, da je bil v noči od 23. na 24. februarja Madero ustreljen v vladni palači in 'podpredsednik Suarez zadavljen. Morivci so potem trupli prepeljali iz palače v ječo. Polkovnik Alcade je zatrdil, da svojo izjavo lahko brezdvomno dokaže.
"Resnica je," je izjavil polkovnik Alcade, "da sta bila Madero in Suarez med 8. in 9:30 uro zvečer umorjena. Predsednik je bil odzad ustreljen in sicer iz neposredne bližine, tako da je smodnik ožgal njegov tilnik. Suarez je bil zadavljen. Njegov tajnik je videl truplo dva'dni potem. Odtisi prstov na grlu so bili še vedno vidni. Eno oko je izstopilo iz votline in jezik mu'je visel iz ust."
Po zagotovilu polkovnika Alcada mu je ga. Maderpva že popoldne 22. febr. sporočila, era je imela razgovor z ameriškim poslanikorrf, ki ji je rekel, da za njenega soproga ni več nobenega upanja.
Najostreje je polkovnik Alcade grajal obnašanje ameriškega poslanika, na kojega se je obrnil, da bi ga pregovoril k posredovanju. Zato bi bil skoro prijet, da ni kar najbrže ubežal. "Mehika," je pristavil, "ne bo imela še leta in leta nobenega miru, ker hoče Diaz biti predsednik in Huerta tega ne pripusti."
Prvi uspehi dr. Friedmannovi.
New York, 22. marca. — Deset je-tičnih bolnikov, ki jim je dr. Fried-mann zadnji ponedeljek vbrizgal svojega zdravila, je danes izjavilo, da so vobče počutijo znatno bolje. Dr. Friedmann je poprej naznanil, da odpotuje v dveh tednih za nekaj časa v Nemčijo, da dovrši nekaj poskusov, pričetih v svojem laboratoriju pred svojim odhodom v Ameriko. Potem se spet povrne v Združene Države in upa, da bo dotlej predloženo že sklepčno poročilo o preiskavi seruma, ki se vrši v zaveznem zdravstvenem uradu.
Dr. Friedmann je danes vbrizgal svojega .adr.^ila	bolni-
kom, med katerimi je bilo tudi neko dve leti staro dete.
SILNI VIHARJI PO VSEJ DEŽELI.
Zlasti na jugu in vzhodu so države utrpele zelo veliko škodo.
VSEP0LN0 ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
Samo
v Omahi, Nebraska, do mrtvih vsled tornada.
100
"Peruvian Amazon Co." razdružena.
London, 20. marca. — Londonsko kaficelarsko sodišče je pravkar odredi'^ prisilno razdružbo "Peruvian Araazon"-kompanije, ko je po parlamentu zapovedana preiskava njenega poslovanja v notranjščini peruanski dognala, da se je z ondotnimi doniači-ni javnalo grozovito. Sir Roger Casement, britanski generalni konzul v Riu de Janeiro, ki je po naročilu svoje vlade preiskaval zadevo na licu mesta, je spoznal, za odgovorne Brate Arana. Po< sodnem odloku bo Julius Caesar Arana,' član tvrdke, odstavljen kot družbin agent. Ta je pismeno in Kansas City, Mo., 24. marca. — Šte- P0& prisego izjavil, da so Indijanci vilo mrtvih vsled viharja v Omahi je ; Pu;nmayo-okrožja, kjer leže gumijevi šestdeset in ranjenih 150, .kolikor je gozdovi njegove družbe, sami ljudo-bilo dognano do polsedme ure davi.
Kapital in delo.
Auburg, N. Y., 20. marca. — Tisoč zaposlencev Columbian Rope-kompa-nije je davi zaštrajkalo, ko so posta vili zahtevi, da se imata dva izplačana tovariša spet nastaviti in dovoliti do plača. Družba je izjavila, da bo od govorila v ponedeljek, vendar so skle nili, da ne bodo čakali dotlej. Štraj-karji so strogoverni Italijani in so izjavili, da bo štrajk uspešen, ker je bil pričet na veliki četrtek.
Pa število bo bržkone podvojeno po natančnih poročilih. Sedaj je vsaka zveza z Omaho pretrgana.
Chicago, 111.', 22. marca. — Mesto Chicago je bilo včeraj in snoči vsled snežnega viharja skoro popolnoma pretrgano od žične zveze z vnanjim svetom. V.sa brzojavna služba z jugom in vzhodom je bila ustavljena. Položaj je bil resnejši, negp na dan inavguracije pred štirimi leti, ko je bil Washington osamljen. V resnici niso bile brzojavne družbe v taki stiski že dvajset let.
Strašen vihar, v spremstvu dežja, poledice in snega, je razsajal včeraj po skoro vsem osrednjem zapadu ter povzročil mnogo smrtnih slučajev in veliko škodo na lastnini.
Alabama in Mississippi sta bili menda državi, kjer je najhuje vihralo. Ka-cih deset mestec v teh dveh državah je bilo dejansko razdejanih in petdeset smrtnih slučajev je zglašenih. V državah Indiana, Missouri in Ohio je zahteval vihar tudi človeških žrtev in mnogo škode na lastnini.
Silo viharja so čutili od Mehikan-skega zaliva daleč gori na severoza-pad. Polnega obsega škode še ni mogoče izvedeti, ker so žične zveze iz Chicage na jug, vzhod in deloma za-pad pretrgane.
V Chicagi se je pričel vihar pred polnočjo in nadaljeval do poznega popoldne. Vmes je šel dež, potem toča in nazadnje sneg. Podrti brzojavni drogi ter ppWfrigifl1' in raSIUfffi1'^ železniški tiri so kazali moč viharja. Vlaki so imeli zamude od nekaj minut do osem ur.
Sledeča razpredelnica kaže števila mrtvih in ranjenih po vsej deželi iz dosedanjih poročil:
Mrtvih. Ranjenih.
50
AVSTRO-OGRSKA PROTI ČRNI GORI,
Poslala ultimatum in zahteva trdnjavo Skader za Albanijo.
HOČE NASTOPITI Z OROŽJEM.
Vojna med Turki in Balkanci se bliža koncu, pravijo.
zrci ki se upirajo vsaki omiki; sicer izja- lja, da ni ne sam ne noben član poznal resničnega značaja agentov, ki so pobirali sirovi gumi med domačini.
Sufragetke kot požigavke.
London, 20. marca. — "Požigavski odd. lek" v armadi sufragetk je bil davi spet uspešen v uničevanju lastnine. katere vrednost znaša nad $100,-000/
Prva četa amazonk je upepelila dvorec vdove po slavnem maršalu sir Gee ge Whitu v Englefield Greenu, in druga četa je zažgala shodišče nekega kluba v toplicah Weston-Super-Mare. V obeh slučajih so požigavke izginile brez sledu.
Viharji na Angleškem.
London, 23. marca. — V južnem delu Anglije so razsajali v zadnjih treh dneh silni viharji. Največjo škodo so napravili ob brežini. Veter je dosegel tupatam hitrost 80 milj na uro in dvigal ogromne valove.
Sv. Oče še bolan.
Rim, 23. marca. — Dasi je Sv. Oče na poti do popolnega okrevanja, vendar je njegov telesni zdravnik zahteval, da se zdrži vseh cerkvenih opravil. V bolnikovi dvorani je njegov zasebni tajnik čital velikonočno mašo
32
50 25 8
Dr-na
T Jtffe5OVOr Je »apovedan na 7. uro dii "-klub«. drugi na 10. uro "a l2 Drake-vseučilišča, tretji ^	.1>red zakonodavci, četrti
"klubom"1 Peti spct pred Jeffer"
. U0st Sre£en ulovek.
*idar'pMaS.S" ^ marca- - K® Je
T «eke fPatrick Moriarty snoči mi-
» j« ,/lnadstropne ob Cabot se je iz Rorenjcga
W °dloč, ahla Oklica kacih 5 let. V?H karn Jc razprostrl roki, da jo či d	86 mu jc tudi Posrečilo
W Otrok ; ročnosti telesne mo-i>k miJ; osta» nepoškodovan. "Ta
V Cel«ga i T« Vedcn- neK°
obrar ^ 'Z^avil Moriarty
Štrajk preprečen.
San Francisco, Cal., 20. marca. — Štrajk zaposlencev Pacific States Telephone & Telegraph-družbe je bil preprečen s tem, da so se zaposlenci zadovoljili z dnevno doplačo 25c, ki )o je družba ponudila poravnavnim potom in ki je bodi deležno 3000 delavcev v Californiji, Oregonu, Wash-ingtonu,. Idahu, Nevadi in New Mehiki.
Velikonočno darilo.
Philadelphia, Pa., 20. marca,—Pennsylvania Railroad-družba je danes naznanila, da poviša plače 690 zaposlen-cem v svoji brzojavni službi. Skupna povišba bo stala žcleznico $25,000 na leto.
Končana stavka.
Rochester, N. Y., 20. marca,—Štraj-kujoči krojači vseh tovarn so se vrnili danes na delo, ko so se snoči potom občega glasovanja odločili, da sprejmejo pogoje, dogovorjene po razsodni komisiji.
Stavka je trajala okrog devet tednov in se označa od strani štrajkar-jev kot zmaga, ker se je večina njihovih zahtev izpolnila.
Zarotna pravda končana.
Tokio, Japonsko, 20. marca. — De-vetindevetdeset izmed Koreancev, ki so bili obtoženi zarote proti življenju generala-guvernerja grofa Teranchi leta 1910., je bilo danes oproščenih, po neki brzojavki iz Soeula.
Sodniki so obsodili barona Jnm Ci Ho, bivšega vladnega ministra, in u-rednika Jan Ki Taka in tri druge v kaznilnico po šest let.
V prvi pravdi so bili baron Či Ho in nekateri drugi obsojeni v lOletni zapor, in ostali v kaznilnico po 1 do 7 let
Pod sumnjo soprogomora.
Hingham, Mass., 20. marca. — Gospa Eaton, vdova po skrivnostne smrti umrlf m podadmiralu Josephu Eaton, je bi!:' anes prijeta pod sumnjo, da je svojega soproga umorila. Gospe; Eaton ni bilo dovoljeno, da bi postavila poroštvo.
Fulton, Ala.............29
Thomasville, Ala ........28
Peach Tree, Ala.........27
Decatur, Ala............7
Huntsville, Ala..........2
Saline, La .............. 1
Poplar Bluff, Mo. ..."____ 5
Hoxie, Ark ............. 1
Tiffin, 0................ 7
Sandusky, 0............ 6
Indianapolis, Ind........2
Frankfort, Ind.......... 1
Lafay&tte, Ind........... 1
Logansport, Ind..........
Kendallville, Ind..........
Wabash, Ind..............
Cleveland, 0............ 1
Columbus, 0............ 1
Tyler, Tex.............. 1
Jezero prestopilo breg. Od našega dopisnika smo sledeče poročilo:
Muskegon, Mich., 21. marca.—Stra
Žrtve svojega poklica.
Terre Haute, Ind., 22. marca. Štirinajst oseb je storilo smrt ob eksploziji, ki se je pripetila davi v Supe riorr.(ine No. 10 v Daggaru, Ind., 63
•mUJ"' yi-ly'tfM.^——------------—t
Poklani.
Pariz, 22. marca. — Danes dospele brzojavke pravijo, da je bil oddelek francoskih čet v okraju Aderar, v za-padnem delu Sahare, od kacih 1000 Berberov obkoljen in poklan.
Končno rešeni.
Pottsville, Pa., 21. marca. — Vsled gladu in žeje tako onemogli, da niso mogli stati na svojih nogah, so bili davi spravljeni na površje trije rudarji, ki so bili v sredo zasuti v nekem rudniku blizu Mahoney City. Kacih 60 ur so bili brez jedi in pijače.
1 10 2 6 3 1
prejeli
Carigrad, 23. marca.—Dan za dnem dohajajo poročila o spopadih pri Ča-taldži. Navadno gre za neznatne boje, ki ne izpreminjajo položaja. Nedavno poročilo, da so Turki prodrli na desnem krilu in odpodili Bolgare, ni bilo resnično.
Odrin je bil v petek in sobotp obstreljevan brez posebnega uspeha.
Cetinje, Črna Gora, 23. marca. — Poluradno se je danes razglasilo, da je Avstrija poslala črnogorski vladi ultimatum, v katerem zahteva ustavitev vojaških operacij pred Skadrom, dokler vse civilno prebivavstvo ne zapusti mesta. V slučaju, da se tej zahtevi ne ustreže, hoče Avstrija nastopiti z orožjem proti Črni Gori.
V službenem pismu, ki je sestavljeno v pretečih izrazih, zahteva Avstrija nadalje, da se morajo vsi katoličani in mohamedani v Jakovi in okolici, ki so bili spreobrnjeni v pravoslavno vero izza črnogorske zasedbe, spet povrniti v svojo prejšnjo vero.
Z ozirom na te nasilne spreobrnitve, ki se zanikujejo, predlaga Črna Gora v svojem odgovoru imenovanje preiskovalne komisije, kateri imajo pripadati tudi zastopniki avstrijske in italijanske vlade. Črna Gora pa dostavlja, da ne bo trpela izvrševanja avstrijskih suverenskih pravic v zasedenem ozemlju.
Avstrijska vlada tega odgovora noče priznati, in to ne radi nerodne o-blike, nego radi vsebine. Tnkajžn:g v.:ai!nn, yjjyiljp objavlja
Albancev v pravoslavno vero nasilnim potoni.
Dasi je odgovor na avstrijsko pismo sestavljen spravljivo, vendar se večina teh zahtev odklanja. Samo z ozirom na obstreljevanje Skadra je rečeno, da j c kralj osebno ukazal, bombardirati samo trdnjavo in prizanašati pravemu mestu.
Dunaj, 21. marca. — Črnogorski odgovor na službeno pismo avstrijske vlade smatrajo tukaj za povsem nezadovoljiv in z vso resnostjo se zatrjuje, da je položaj sedaj skrajno kritičen.
Med ministrstvom zunanjih stvari ter italijanske vlade uradom za vna-nje zadeve so se danes izredno živahno izmenjavale brzojavke. Prejkone gre za načrte za morebitno skupno postopanje obeh velesil.
Avstrija bo na vsak način zahtevala, da se izvede odlok velevlasti za samoupravo - Albanije in prispojitev Skadra istej.
Novi kralj prisegel.
Atene, 21. marca. — Med tem ko so se zunaj po ulicah gnetle ogromne množice ljudstva ter so novega kralja neprestano pozdravljali veseli vzkliki in streli iz topov, je danes grški kralj Konstantin v poslanski zbornici prisegel na ustavo. Načelniki obla-stev ter v Atenah navzoči generali, člani državnega zbora in mnogi povabljeni gostje so bili priče slovesnega čina.
Obdan od vse duhovščine svetega sinoda je stal metropolit atenski v krasni opravi na odru pred vladarjem in je najprej na kratko molil za blagoslov Najvišjega na glavo novega vladarja. Potem je glasno čital prisego, ki jo je kralj s trdnim glasom besedo za besedo ponavljal.
Med ploskanjem poslancev je pod-/pisal kralj listino, ki so ji priložili svoja imena tudi ministri in metropolit.
šen blizzard je razsajal po gori označenem mestu. Poulična železnica je bila pretrgana in brzojavne žice so vse pretrgane. Na takozvanem Lake Streetu je ves promet ustavljen, ker prav po ulicah jezerski valovi divjajo. Parnik po imenu "Alabama", ki vozi iz Chicage do Muskegona, je bil u-stavljen sedem milj od tukaj in pri-moran se vrniti nazaj v Chicago, ne da bi dosegel svoje pristanišče; to je prvikrat celo zimo, da ne bi mogel do svojega cilja. — A. T.
vest, da so katoličani in mnogi mo hamedani v Ipeku in Jakovi izrecno želeli, da prestopijo v pravoslavno vero. Črna Gora da je nasprotno celo svetovala k potrpljenju. Želji da se je ustreglo šele, ko je bila ponovno izražena.
Nadalje se zatrjuje, da je bil katoliški duhovnik Palič prijet, ker je baje hujskal Albance proti Črni Gori. Poizkusil je pobegniti in je padel pred kroglami svojih zasledovavcev.
Dunaj, 23. marca. — Parnik, ki te dni zapusti Trst, donese civilnemu prebivavstvu v Skadru potrebnega živeža.
London, 21. marca. — Črnogorska vlada je danes odgoyorila na službeno pismo, katero je poslala avstrijska vlada pred dvema dnevoma srbski in črnogorski vladi. Pismo se je tikalo v prvi vrsti obstreljevanja trdnjave Skader in je zahtevalo, da se takoj preneha z bombardiranjem mesta, ki je po zadnjih poročilih zelo trpelo vsled streljanja iz topov, dasi bi imela biti cilj izstrelkom samo trdnjava. Druge zahteve so bile: dovolitev za nebojevnike, da zapuste Skader, in prenehanje spreobračanja katoliških
Bil je krasen dan. Divno vreme je privabilo že v rano jutro na tisoče ljudi na ulice. Na kralja Jurija tragično smrt je množica na videz že pozabila. Xa vseh obrazih je bilo videti samo ' vejerje-iff pricakovamje. ivo--je Kraij s svojim sijajnim spremstvom zapuščal palačo, da se poda v poslansko zbornico, je bil sprožen v pozdrav 101 strel iz topov. Vojaške godbe so bile razpostavljene v malih presledkih po poti, ki jo je moral sprevod ubrati, in so igrale narodno slavnico in druge domoljubne komade. Godba in glu-šilni vzkliki so spremljali sprevod na celi vožnji.
Kralj odpotuje še nocoj v Solun.
Mora ostati na Ellis Islandu.
New York, 22. marca. — Thomas Stevens, 74 let star, ki je stanoval po njegovi povedbi 36 let v San Franciscu je bil pridržan tu na Ellis Islandu in mora ostati tukaj, dokler se priselitve-no oblastvo ne dogovori z njegovim nečakom in ne poizve, ali'hoče plačati potne stroške za starca na daljni za-pad.
Stevens je bil rojen na Angleškem in je med svojim dolgoletnim bivanjem v Združenih Državah zamudil, postati državljan. Dospel je danes s parnikom "Celtic" z Angleškega semkaj, kamor je bil poklican povodom smrti svojega brata.
Predsednik Wilson in vsi njegovi ministri, sedeči okrog mize v prvi izvrševalni
seji svoje uprave.
Na gorenji sliki so predsednik in njegovi ministri, zbrani v svoji prvi uradni seji. V skupini so številjeni takole: 1. Predsednik Wilson: 2. William G. Mc-Adoo zakladniški tajnik; 3. James C. McReynolds, generalni pravdni ; 4. Josephus Daniels, mornariški tajnik; S. William J. Bryan, državni tajmk; 6. David F. Houston, poljedeljski tajnik; 7. William B. Wilson, tajnik delavske stvari; 8. Lindley M. Garrison, vojni tajnik; 9. William C. Redfield, trgovinski tajnik; 10. Albert S. Burleson, generalni poštar; 11. Franklin 1 Lane, tajnik za notranje stvari.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899.
dva moška, ki sta skoro čudežno utekla smrti. Poškodovana sta bila precej hudo. Zlasti hude poškodbe na obrazu, rokah in nogah je zadobil George Kurjava, 205 State st., vendar bo okreval, kakor zatrjuje dr. Ivec.
—	G. John Grahek ml.,, vseučiliščnik v Urbani, 111., je prebil velikonočne praznike tu pri svojih starših.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega
lastnem domu 1006 N. Chicago St 'ttdna so imeli: Činderle Anton, Ha-
Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo • POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
I
'•O+O+O+O+O+O+O+O+O+i
slovenskih naselfcin.
tO+O+O+O+O+G+QiO+C+O+O+G
bine John, Kozak John, Lokar Frank.
Joliet, 111., 24. marca. — Slabo vreme, da že davno ne takega, smo imeli na letošnjo Veliko noč, vendar je bila naša cerkev sv. Jožefa ob vseh slovesnostih nabito polna, zlasti v soboto zvečer pri Vstajenju. Božji grob v naši cerkvi je bil tudi letos krasno napravljen, po zaslugi naših skrbnih čč. šolskih sester, ki se ne ustrašijo nobenega truda pri olepšavi cerkvene notranjščine ob raznih prilikah; tudi letos je prihajalo vsepolno ženstva drugih narodnosti občudovat lepoto božjega groba v slovensko cerkev.
—	Danes, 24. marca, je druga obletnica smrti ustanovitelja naše župnije in mnogoletnega urednika Am. SI., Rev. F. S. šusteršiča. Slava njegovemu spominu!
—	Velik shod v Jcdnotini dvorani v sredo, dne 26. marca, zvečer prirede kandidati za mestne in občinske volitve. Govorilo se bo v slovenskem in angleškem jeziku. Kot govorniki nastopijo: G. Josip Zalar, kandidat za mestnega blagajnika, in g. George Stonich, kandidat za aldermana II. warde, oba na meščanskem nepristran skem tiketu; potem g. John Težak in g. Alej? F. Ross, kandidata za pomožna supervisorja. Nadalje, g. Wood, županski kandidat na nepristranskem tiketu, in razni, drugi kandidati, ki žele slovenskih glasov.. Tako velikega in zanimivega političnega shoda menda še ni bilo v Jcdnotini dvorani, kakor bo v sredo zvečer. Pridite vsi volivci iz vseh ward!
' — Vsi oni slovenski mladeniči, ki so bili pri sv. birmi v naši cerkvi dne 15. okt. 1905, naj se blagovolijo zglasiti pri g. Josipu Skrinarju ali pa pri uredništvu Am. SI. radi ustanovitve nekega
* ■društva.
—	G. Franku Božiču, salunarju na voglu Broadway in Stone Streeta, je snoči prinesla burja 15 funtov težko hčerko. Čestitamo!
—	Spomlad je prišla na veliki petek-Pa njen prihod je bil strašen. Kajti zima je napela .vse svoje strune, da zadnjikrat zagode najgršo svojo pesem v slovo. Dež in poledica in sneg in vse druge zimske prikazni so se vrstile od četrtka pa do včeraj, da je bilo grozno. Včeraj popoldne pa smo doživeli prvo spomladansko nevihto z gromom in treskanjem, in grmelo in vršelo in tulilo je vso noč, da so se hiše tresle.
'_Predzadnjo soboto, dne 15. t. m.,
zvečer je neka električna kara na N. Chicago cesti tako divje drdrala, da se je skoro morala pripetiti nesreča. Zadela je v temi ob neki buggy in ga popolnoma strla. Na vozu sta bila
Brockway, Minn. — V štev. 16. Am. Slov. se neka mama iz Iron Mountain, Mich., kregajo čez "Glas Svobode" in pravijo, da se bojijo, da bi še njih koklja ne izlegla kakega socialista. Jaz bi tisti mami rad naznanil, da se jim ni bati tega, dokler so koklji podložili dobra jajca. Socialisti se izvale le iz "monkija" ali pa — to samo dan-daiies — iz osla. Iz kokošjih jajc pa se ne izvale, Tazven če so ta že zelo gnila in še potem se ne izvale,'če koklja sedi na njih, ampak je potreba, da pokrijete jajca z "Glasom Svobode" in pustite tako pokrita vsaj tri dni. Hitrejše pa se izvali socialist iz krokodilovih ali tudi iz "lintvernovih" (zmajevih) jajc. Kokoši navadno niso so-cialistiško nagnjene. Le poglejte, kako delajo celi dan, socialisti pa bi naj rajši vsak dan 25 ur pili in divjali, pri tem pa dobro plačo vlekli. Tudi ko-klje ne postanejo socialistiške, ker te si vzamejo časa tri tedne, da dobro premislijo, koga bodo izlegle in kako bodo svojo čredo vodile, socialisti pa sploh ne mislijo in tega jim ne more nihče zameriti, ker "monkeji" ne morejo misliti. Torej le nič se ne bojte, vi michiganska mama, vaša koklja bode prava piščeta izlegla, le "Glasa Svobode" ji ne smete pokazati, ker bi se utegnila vjeziti in svoje mirno delo pustiti. To vam govorim iz lastne izkušnje. Nastlal sem namreč enkrat kurico z "Glasom Svobode", misleč, saj za druzega ni, za gnoj pa bode kakor nalašč, in glejte ga šmenta, od tistega dne so šle vse kokoši s petelinom vred na štrajk tako, da niti jed-nega jajca nisem dobil ter sem bil primoran pokidati vso "Svobodo" in nastlati s slamo. — Povem vam pa še tole zgodbico iz navadnega življenja. Pravil mi je prijatelj, da je imel psa, kateri pa se je naveličal živeti ter je poginil. Pobral je poginulo žival ter jo pokopal na njivi. Ravno ko je za-grebal jamo, pride mimo socialist ter se takoj hoče ponorčevati iz moža, to je pač njih navada. "Kaj pa delate, oča?" vpraša navidezno prijazno so cij. "Ej, kaj delam, pes mi je poginil in sem ga tukaj pokopal. No, saj ni bil prida, pa vendar mi je nekako hudo po njem," reče mož ter zasiplje dalje. "Aha, pes vam je poginil, pa boste tudi molili za njega sedaj ter mu postavili križ na grob, ali dali mašo brat?" reče socij, zaničljivo se smeje. "Noo, no, no," reče mož mirno, ne da bi se zmenil za njega in njegovo bogokletno čenčanje. "Prav žal, da vam moram sporočiti, da je bil moj pes pravcati socialist. Bil je len, potuhnjen, in če je le mogel, vgriznil je človeka v peto. Kar pa se tiče cerkve, pa ni drugače šel kakor kadar je zelo grmelo in treskalo, takrat je stisnil rep med noge in tih za mojimi petami se splazil v cerkev, toda ostal je zmeraj pri vratih za sedeži skrit. Ja res, moj pes je bil pravi socialist," je rekel mož in med tem zasul psa. Socij pa se je nekako opično nagtibančil in v hitri naglici odšel.
Koncem teh resničnih zgodb pa še pridenem, da je pri zadnjih okrajnih volitvah prišlo naprej tudi nekaj naših rojakov, namreč, Louis Peternel je bil izvoljen za konstablerja in Frank Oman pa za mirovnega sodnika in za asesorja (cenilca). Tukajšnji Slovenci so v tem oziru vedno dobro zastopani, imajo vsako leto par ali več svojih zastopnikov v okrajnih uradih.
Drugače pa ni posebne zanimivosti. Farmarji počasi pripravljajo semena za spomladansko setev, katere pa še ne bode pred enim mesecem najbrže. Nekateri vozijo žito v mesto na prodaj,. drugi živino, tretji drva itd. Vse se lahko in dobro proda ter prinese "peneze". Nekateri delajo drva, nekateri pa "fajerholc", to sta dve reči, veste: drva prodajo v mesto in so po štifi čevlje dolga, "fajerholc" pa žgejo doma. Jaz pa, kakor sem pisal zadnjič, sem tudi prijel za sekiro, a'dr-varski kruh mi ne ugaja, ker je pretrd, zato pa upam, da bodem po Veliki noči zopet imel priliko prijeti za moje "luštne harmonike", ali pa bo-dem študiral zoologijo med kakimi socialisti. Vas pozdravlja ter vam vošči veselo Alelujo
Potokarjov Tonček iz Boršta.
cev pravi, da so bile stopnice s petrolejem polite in da je to naredila Črna roka, ker so bili Italijani. Pravijo, da je zmiraj nesrečna ta hiša. Enega so pred par leti našli obešenega pod stopnicami in drugega z vratom prerezanim i. t. d. In pravijo sosedi, da vidijo ponoči, da hodijo dulii okoli tega "havza"; če je res ali ne, ne vem.
Z delom gre kakor i povsod; dela je dosti, pa tudi delavcev je dosti. Plača ni preslaba; nekateri zaslužijo več, nekateri manj, tako da si moramo biti zadovoljni.
Veseli prazniki se bližajo, aleluja. Mislim, da bo potem več "ofeeti" in veselic, nego jih je bilo v predpust, zato bo sila spet noge za sabo potegniti in pa bolj lahke narediti, pa hajdi okoli. Menda bo tega dosti zazdaj, ker se dopis bliža košu, ki stoji tik gospoda urednika, zato moram prestati. A tebi, Ani. Slov., želim obilo naročnikov!
Anton Brodaric, 325 W. 24th St.
Chisholm, Minn., 18. marca. — Go spod ur. A. S.! Častitam Amer. Slovencu, ki se takole glasi: Amerikanski Slovenec, dvotednik, sem dobil, sem se močno veselil, ko pa brati sem počel, čedalje bolj bil vesel. Ko nastopil si dvotednik, veteranom si enak, zvest in trden korenjak: enoindvajset let vojskoval, hrabro si povsod zmag'val! Sovražniki so armado skupaj zbrali, nad Am. Slovenca se zagnali: to pa tebi nič ne stri, ker zmagovalec vere si, general in obrstar! Ti le hrabro čvrsto stoj, se sovražnika ne boj! Turki na Balkanu kristjane morijo, krščeni dušmani z njimi držijo, ker s svojim zgledom vero tajijo! Bliski nagli, brzojavi, se glase: "Amerikanski Slovenec nam čez glavo gre! Kaj č'mo zdaj storiti? Topove puške narediti! In če še to nič ne stri, treba bo bombardirati!" In zdaj se to dogaja, Amerikanski Slovenec s pogumom vse zmaguje! Zato Amerikanski Slovenec, prosim te: stoj mi na strani in brani me! Saj vidiš svobodne havptmane in napol študirane lajtnan-te! Ko se skupaj zbirajo, eno zmer študirajo: kako bi ljudi v zanjko lovili in na duši jih strogo morili. Amerikanski Slovenec se oglasi in z bistrim mečem jih nazaj zapodi! Bistri meč je zmagovalec! Jezus Kristus sam je djal: S slabim mečem ni varnosti tu in tam in kamor greš! Še slabši so strupeni meči: če zanj pos'e-žeš, se ožgeš! Protiverski časopisi so hujši kot kače in gadje vse! Kača me lizala, nazadnje me pikala! Potem svobodo hrepeni in Proletarec z njim drži! Amerikanski Slovenec, mi ti dajemo čast, ker časti tudi vreden si! Dokler na svetu bodeš živel ti. bode zmerom polno milosti!
Majnarski delavec.
Chicago, 111., 20. marca. — Cenjeni Ani. Slov.! Prosim za mal kotiček. -\yjprej moram omeniti, da že imamo par dni jako lepih in prijaznih, da smo lahko zadovoljni s takim prijaznim vremenom.
Med dnem 18. in 19. marca ponoči je zgorela tukaj neka hiša na Wenth-worth Ave. in 24. streetu vogal E. — N. V pritličju je bil stor z grocerijo, v prvem nadstropju je stanoval neki mož in žena in 2 otroka in pa neki boarder. Ta je skočil skozi okno. Pred l^i je doli zlezel, se "je nataknil na kvako, ki je bila pred mesnico, in je visel obešen, dokler je došla požarna hramba, da so ga iztaknili in rešili smrti. Mož se je ožgal in bo okreval, a žena noseča in dva otroka so zgoreli. Goreti je začelo po stopnicah na obe strani. Kapitan od gasil-
Cleveland, Ohio, 17. marca. — Cenjeni mi g. ur. Ani. Slovenca! Zopet se oglašam nekoliko in oprostite, da odgovorim nekoliko na dopis v glasilu N. J. Prvič me veseli, ker vidim moje ime, in drugič pa ni res, da se skrivam. in ako bi se bii skril, nihče ne bi vedel, kdo je pisal dopis v št. 13 Am. Slov., ampak marsikateri je pripoznal, da je resnica, in člani N. J. so mi odobravali; ali še več je vredno ko mi je član dr. Naprej pisal dopisnico, kjer mi član častita, ker sem resnico pisal. Seveda nato sem dobil odgovor v glasilu, v katerem mi odgovarja posilieni predsednik dr. Naprej ter ga jaz vprašam: kam si pa ti svoje ime djal? Mogoče se sramuješ svojega društva, ki ga zagovarjaš? Ali mogoče ti je prišel migljaj na uho: "molči, Kužnik, ako ne te zopet doleti blamaža, katero
doživel večkrat." Vem, ti Kužnik, kolikim ti govoriš, in kdor tebe posluša, jih je jako malo, in kar sem jaz pisal, je resnica in ostanem mož bese-la in se ne premaknem niti za en las ne, to si zapomni, Kužnik in Co.! In ostanem katoličan in narodnjak bolj kot vi četvorica, vam hočem dokazati vsaki čas, ampak duška, katerega sem am dal, me boste pomnili, da ne boste kričali, da ste sociji irf vaš krik veter raznese, da ga ni nikjer. In ko mi zopet odgovorite, podpišite svoje ime pod dopisom, in ako ne, ste izda-iice slovenskega naroda. In ti, Za-vertnjk, ali si ti mož, ali si baba? Ali se še spominjaš, ko si v starem kraju kosti pobiral po cesti, da si imel za cigarete? In tukaj si pa urednik in sprejemaš ženske podpise. In ti, Kužnik in Co., ali ste možje, ali niste v hlače skočili, kot ste se vstrašili mojega dopisa? In ko bi bil videl vaša imena, stvar bi bila kmalu končana. Vi bi bili mogli moj dopis ves v glasilo djati in s pripombo: to piše to človeče, in odgovarjati na moj dopis, in jaz bi bil mojo sodbo lahko prestal in vas za odpuščenje prosil. In dokler tega ne storite, ste izdajalci, Ne vtičem se v društvo ali Jednoto in brezpameten bi bil, ako bi oporekal; ampak sovražnik sem tistega, ki ne mara iti v društvo, pa naj bo Peter ali Pavel, kajti vsako društvo je dobro ali Jednota. Zatorej pa upam, da bo naša zadeva kmalu končana brez dru- ] zih komentarjev. Pozdravljam vse Slo-1 venke in Slovence po širni Ameriki1 Tebi, list Ani. Slovenec, obilo uspeha, ker dvakrat izhajaš na teden. J. W.
Denver, Colo., 15. marca. — Slavno mi uredništvo Amer. Slovenca! Pro-slm, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera. Dolgo časa je že minilo, da se ni nihče oglasil iz naše naselbine. Tudi jaz nimam bogve kaj novega, pa vendar bom opisal nekatere stvari.
• Kar se tiče delavskih razmer, so
bolj slabe, posebno zdaj pozimi; zdaj v spomladi bo nekoliko bolje. Nekateri naši rojaki bodo šli, kakor vsako leto gredo, na "Šuker Bic" ali na farme. Pa tudi tukaj v topilnici se zač-i ne 15. marca delati na 8 ur, kar je bilo dozdaj na deset, tako da ne bo nihče delal več od 8 ur na dan. Plača osta-j ne kakor je bila na deset ur, saj mi-; slini, da je vsakemu trpinu dosti de-' lati 8 ur na dan pri težkem delu in pri vročem.
Nadalje, akoprav so slabe delavske razmere, pa vendar si naši rojaki zmeraj deiajo nove "havze" ali hiše, ne-! kateri ima po dve, nekateri več. To ' je jako lepo, če ima človek svoje sta-' novauje,.da mu ni treba renta plačati; ' m če bi prišli tudi slabi tasi, pa vsaj človeka ne bi nihče iz stanovanja izganjal, kar se je tudi večkrat dogodilo po Ameriki po nekaterih krajih.
Znano je cenjenim citateljem lista A. Slovenca in tudi drugim, da kar smo katoliški Slovenci v Ameriki dolgo želeli, smo zdaj dobili, to je, dobili smo, da naš vrli list Am. Slovenec izhaja dvakrat na teden, v torek na 4 strani a v petek po navadi na 8 strani. Zatorej rojaki širom Amerike, naročite se na list! Sami lahko sprevidite, da listu cena ni velika, za celo leto S2.00. V listu je dosti podučljivega in lepega branja in novosti iz stare domovine in Amerike in iz drugih krajev sveta.
Posebno bi pa priporočal ta list vsem slovenskim staršem po Ameriki, ker to je edini katoliški list v Ameriki. Ta list lahko berejo starši'pred svojimi otroki, tukaj ni ne laži ne pohujšanja, ampak je podučljiv in resničen. Koliko je vredno za nekatere rojake, katerim ni mogoče hoditi redno k sv. maši, razlaganje sv. evangelija od vsake nedelje; če pazljivo prebira, ga tako pndučuje, kakor bi pravega pridigarja poslušal.
Pri sklepu tega svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike in v stari domovini in voščim vsem vesele velikonočne praznike, a tebi, katoliški dvotednik, želim, da bi te bral vsak katoliški Slovenec v Ameriki.
George Pavlakovič.
Sheboygan, Wis., 17. marca. — G. urednik, prosim, imejte usmiljenje, da ne bi šel ta moj dopis v vaš uredniški koš, ker se bojim zaradi slabe pisave, Vas prosim potrpljenja. Namenil sem malo objaviti, kako je kaj še tukaj.
V prvi vrsti, z delom gre dobro, delo se lahko dobi, bodisi mlad ali star; se ve, plača je bolj slaba ali majhna, zasluži se pa vseeno, da se lahko vsak pošteno živi.
Tukaj je prav lep kraj, da jih je ma-!o enakih v Združenih državah ameri*-ških. Žalostno jc paradi, ker se med dobrimi Slovenci dobijo tudi visoko učeni ljudi, da morejo toliko spoznati, Ja je njihova mati bila opica, ker sem prav velikokrat to slišal, a ne verjamem ne drugač, kakor če mi dokažete.
Namenil sem se malo razglasiti o zelo zabavni igri, katera se je igrala 17. marca v cerkveni dvorani. To smelo rečem, to je bila ena najboljših dramatičnih iger, kar se jih je igralo še dozdaj v Sheboyganu v Slovenski cerkveni dvorani. Ne bom natanko povedal okoliščine igre, želim, da bi se še enkrat ponovila igra, ker upam, da bode prav vsak zadovoljen. Toliko omenim, da je bila igra sv. Neže. Velika hvala vsem igralcem in igralkam in pevskemu društvu "Sokol", ker je prostovoljno prišlo v pomoč igralcem; tudi petje se še ni tako izvrstno slišalo tukaj. Predvsem je hvale vred-den naš dobri in stari igralec Jakob Prestor.
Sklepom svojega dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, kateri ta list berejo. Tebi pa, Amerikanski Slovenec, želim veliko dobrih naročnikov in predplačnikov. Veselo alelujo vsem kristjanom!
M. P.
N. W. Phone 135
Chicago Phone 2400
JOS. J. PLESE
Mesnica
Grocerija
911 N. Scott Str. Joliet, Illinois
Se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.

Postrežba naj bolj a.
Dobrodošli!
Buchanan-Daley Co.
Desplaities atid Allen Sts JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Stenski papir 3c rol in v:'
i j
tekom prihodnjih dveh tednov bomo r azprodajali stenski papir za P0'*?^ ceneje. — Papir, ki stane 6c za 3c, 12c za 6c, 25c za 12>4c in tako naprej kler se ne razproda.
Navadna zaloga po 3c rol in več. 3 čistilniki za stenski papir za " r
Alexander Daras
Joliet, lllin°i5
122 Jefferson Street
Jourcju^.
Listnica uredništva.
G. A. A., Willard, Wis. Prejeli prepozno.
FINO PIVO V STEKLENICA^
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephon"
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405.	s. Bluff St., Jolietjjj;
AMERIKANSKI SLOVENEC. 25. MARCA 1913.
7.
******
K. Sr K.


******
JEDNOTA

Bell Phone 1048.
Ofganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Micn.
j. podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132. Voskamp St., Allegheny, Pa.
p vn' tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
ftapožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
®«gajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
"uhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
^upnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: t0n Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S.. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
t
Patrioti." Nemškonacionalni po-^one-C Dobernig je na sestanku svojih av^|iemkov v Celovcu klical zoper čijo n,S'ie Slovence na pomoč Nem-]jr ~~ tujo državo. Nemčija naj o-e Svoje oči na avstrijski jug do |r a.m skuša s svojim mednarodnim J t y'ticnim vplivom .doseči, da se Slo-Cl v Avstriji politično zasužnjijo. 0Dec'mo, da bi kak voditelj S. L. S.
•ozarjal Srbijo, .naj posveča svojo . 2njo avstrijskim Jugoslovanom in .'.'sa pozitivno podpirati Slovence v .'novih aspiracijah ali pa, da bi po-Rusijo, da se za razvoj Sloven-^ ^a'Hiii^ ni po tem uravna svojo sk dnarodejo politiko. Kakšno huron
burjen, da je stopil v hlev ter se vračajoč iz tega izrazil napram Tekstarju, da mu bode že pokazal zvečer. Tek-star je bil odšel v tem zopet nazaj v gostilniško sobo, Trkaj pa je stopil h Tekstarjevemu konju ter nadaljeval: "Tebi — konju — ne bodem nič storil, onemu — Tekstarju — bom pa že pokazal"... Pri tem je imel Trkaj v roki precejšnjo sekiro na dolgem to-porišču. — Koj ko je lastnik konja — Tekstar — stopil iz krčme na prosto, je bil Trkaj že pred njim in ga mahnil s sekiro po glavi tako močno, da se je Tekstar nezavesten zgrudil na tla. Z ostrilom sekire je Trkaj pri-zadjal Tekstarju znatno smrtnorievar-izključuje smrtne nevarnosti. Po potrjenih 'vprašanjih je porotno sodišče Trkaja obsodilo na dve leti ječe.
r
ŠTAJARSKO
1
litev' razveljavilo in koje bila zadnja volitev ovržena, so napeli vse moči, da bi se občine polastili. Celo akcijo so vodili Velikovčani, s poslancem Kagele na čelu. Pa vse ni nič pomagalo. Zavednost slovenskega ljudstva je zmagala.
— Zmaga nemškutarjev. Vovbre pri V.elikovcu. Tu so zmagali pri občinskih volitvah nemškutarji. Med občinskimi velegermani se nahajajo sledeči možje pristno nemškega poko-ljenja in slovenskega odpadništva: Napečnik, Rabič, Glančnik, Primož vulgcr Kovač, Rak, Migljar, Zablatnik, Jazbec Terpečnik itd. Koroški Nemci žive od slovenske krvi! To stoji!
PRIMORSKO.


vek hPitv bi zagnali Nemci! Tak člo-iečo. za .veleizdaialec- ki bi zaslužil Jieniki Pa pr'dejo politični somiš-ega Doberniga in hočejo na
[Kranjskem • ,ber venski &k ,aU Hst zato' ker "sl°" Slovence h • Zadosti Patriotičen"! nemški ,0ceJo učiti patriotizma ZoPer en^C10nalci' koJih vodJa kliče Domoč p^°P_favni, avstrijski narod
brezstidno.
na
Prusijo. Obenem smešno in
("Slovenec.")
h Cirl-n ? Za Cirknico »n Rakek. "ajpotreh"6- tista dela, ki so bila Vse čase "e-JSa ljudstvu in ki bodo za Se mora h CaSt Seda"ji deželni upravi, v°d za o,--" dvoma Prištevati vodo-ka dobrot Clrknica in Rakek. ICa-
V kraškif T°d*' ve samo oni- ki Je Krešai , krajih za časa suše po-
Vr«dnosti " VOde' Neprecenljive 8a tolik' J,6 sedanii vodovod, ki smo
Ventlar do ,ZaSt0nj želeli- in sedaj doltjfi	Vse cevje vodovoda
flovod 8nai ln po1 kilometra. i a vo-tla°krofr n !°rej med največje daleč •tv°m de* T Je izvržiI P°d nadzor-3ctnik t ,lncSa stavbnega urada pod-
8edanCaKC'' Iz daljnil1 hribov Pri" i knico * a studenčnica skozi vanje .Cez Rakek tja na Urtec in
rno tehnik,reS>ČaStno dd0 Za m°-
prP°kojen je polkovnik 17. peš-ranc Tischina.
**** C
NtajJ** kosa- V Studenem pri
hPnikovae U^rla Jedert Janež' mati 7a Bre?.; y.87- letu svoje starosti. — ?°be ,nea je umrla v 70. letu svoje Sa Tav* r,<iVa mama' mati p. Fe-f umrl ^drJa. — V Bohinjski Bistrici 1 h Padel o let sta,'i Janez Toljar, ki h:,aXg- 1881 z zvonika. - V
S?1*- '
i r'cu Je
dnišnici je umrl g. Karol , '-u, s^r'vat"i uradnik pri g. Lon->mrla '' 6| K - V Mokronogu
W* Janet pnČ.iška Povše> s°Pro" ! arja U, p°vseta, posestnika in
l ,Nše,a tan?> in mati Vič. g. Fran-, Hi. !:a> duhovnika v salezijanski
>l pos4ara. 78 >et. S.''' ^ V C?!lkin gostilničar Ivan Pir-
V stara Ji' ,L°ki jc umrla MariJa C Vidu „?,Et' mati Kg. župnika ' w' U na -Vipavskem, Frančiška
Sp ^rja : . '^PSfiSiWI r rancisKa k - vPiaua v Preserjih, Ivana tii l"nrl P,., -f:rnem Vrl'u nad Idrijo "Pri o "c,bck Gostiša iz ugledne
j6 Prof
•.,>1 <be o, > umrl- V Ljubljani Prof,:' >ruai'ja 781 e t ni gim-^ ? 0I,V pokoju, g. Anton Sv i'^ let i„ Wa,uki gimnaziji je iti ..«as M leta 1886. vpokojen. r,'oi '£«ci L 01 med svojimi tovariši ' , .K,as« zelo izobražene«
S C in DrC-njaka- Pokojni je bil »nZ\Vel sv°j Pokoj čisto ev BiI Je velik dobrotnik rc-

-t,
fla Vs'ed žalosti nad moževo
smrtjo. Na pokopališču sv. Križa so dne 25. februarja našli nezavestno na grobu svojega možd gospo Amalijo Hoffmannovo, vdovo računskega svetnika, staro 68 let. Dne 25. febr. je bilo ravno pol leta, ko je gospej umrl soprog. Šla je žalovat na grob svojega soproga, pri tem pa jo je v neizmerni žalosti zadela kap na možgane. Zgrudila se je nezavestna na grob, ki je pokrival ljubljenega soproga. Tako so jo dobili ljudje in jo odpeljali v deželno bolnico, kjer se ni več zavedla. Čez dva dni je umrla. Izpolnila se ji je želja — združena je s svojim soprogom.
—	Z Goč na Vipavskem. Umrla je. 20. febr. na Gočah pri Vipavi ,8fa. Marija Ferjančič v 70.'letu starosti/ vzor krščanske matere. Cerkvi je dala dva sinova (gg. Franc Ferjančič, podvodja v ljubljanskem semenišču, in Jožef Ferjančič, misijonar v Ameriki) ter e^io hčer usmiljenko, ki je že umrla. Najmlajši sin g. dr. Herman Ferjančič je. sodni predstojnik v Ajdovščini, g. Rihard pa je skrben gospodar na domu in vnet sodelavec na izobraževalnem, gospodarskem in političnem polju.
—	V greznici utonil. 391etni strojni čuvaj pivovarne "Union" v Spodnji Šiški, Franc Manfredo, oče štirih o-trok, je dne 28. febr. zvečer padel na dvorišču v odprto greznico, polno gnoja. Ko so ga izvlekli, je bil že mrtev. Čuvaj je v greznici utonil.
—	Nepošten poštni sel. Dne 25. febr. so orožniki prijeli Franca Dež-mana, poštnega sela v Sp. Hrušici pri Ljubljani in ga izročili deželnemu sodišču. Dežman je lani meseca novembra poneveril 200 K, ki jih je imel na podlagi poštne nakaznice izročiti Mariji Vrščaj v Češnjicah. Ponaredil je podpis na prejemnem listu in denar obdržal zase. Osumljen je nadalje, da je iz Amerike došla pisma, v katerih je domneval denar, odpiral in si vsebino pridržal. Koncem januarja tekočega leta je našel neki posestnik v bližini Zagradišča za nekim grmom cel sveženj pisem in drugih poštnih pošiljatev, ki so bile odpravljene s poštnega urada v Sp. Hrušici; Dežman jih je iz neznanega vzroka vrgel proč, nekatera pisma so bila že odprta.
—	Tzpred porotnega sodišča v Novem mestu. (Napad s sekiro.) Dne 18. febr. se je nadaljevalo porotno zasedanje z dvema slučajema. Anton Trkaj, hlapec iz Herinje vasi pri Novem mestu je odgovarjal na obtožbo radi težke telesne poškodbe, ki jo je zakrivil na Štefanov dan dne 26. decembra 1912 v Sevnem pod Trško goro v gostilni pri Selaku, tako-le: Zvečer na dan 26. decembra jeVprišel poznan konjski mešetar Janez Tekstar v gostilno k Selaku v Sevno z več drugimi gosti. V krčmi pri Selaku se je takrat nahajal Anton Trkaj in pil na peči vino. Trkaju se je T.-kstar že za časa njegovega prihoda pridružil. Prijateljsko sta pila v krčmarski sobi vino ter je potem čez nekoliko časa podala v neko drugo sobo. V tej sobi je prišlo med Trkarjem in Tekstarjem do nekega prepira, katerega je bil zakrivil seveda Tekstar sam s tem, ker je neprenehoma Trkaja izzival ter mu dajal take besede, da so Trkaja jezile vsled tega, ker so bile iste za nje — Trkaja — zasmehljive ali porogljive. S tem prepirom sta se Trkaj in Tekstar podala iz sobe na dvorišče, kamor se jima je pridružila še neka druga oseba in kjer sta se Trkaj in Tekstar še vedno prepirala. V tem prepiru je Tekstar Trkaja sunil v glavo. Radi tega sunka je posta' Trkaj tako raz-
—	Fram. Trgovec Hoegenvvart je napravil konkurz, pasiva znašajo bojda okoli 100,000 K. Skuša' se poravnava z upniki za 25 odst. Trgovina je zaprta..
—	Maribor. Mariborskemu Orlu je darovala grofica I. Festetič velikodušen dar 200 K.
—	Izginil je neznano kam posestnik Tomaž Jančič iz Planine in zapustil okrog 10,000 kron dolga. Doma je preje prodal vso živino za 31,000 kron. Sodišče v Sevnici je za njim izdalo tiralico.
—	Smrtna kosa. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je umrl dne 3. marca vlč. g. zlatomašnik Fr. Repič, vmirov-ljeni župnik tržaško-koperske škofije, star 83 let. Bival je 25 let na svojem rojstnem domu v Gradišču. — V Mariboru je umrl vsled zastrupljenja krvi na nogi 22ietni infanterist Ivan VVres-snig, sin posestnika Petra Wressniga pri Sv. Magdaleni. — V Loki pri Št. Janžu na Dravskem polju je umrl posestnikov sin Rudolf Čerič, star 26 let. — V Brezju pri Mozirju je umrla 64 let stara vdova Marija Brinovc, p. d. Hudobreznikova. — Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je umrl nadučitelj g. Josip Fischer, rodom Gornje-gradčan, star 47 let. — Na Bregu pri Celju je umrla ga. Ploj, znana gostilničarka gostilne "Ploj". — V Jarenini je u-rnrla gostilničarka Ana Flak. — V Devici Mariji v Puščavi sta preminula 861etni Ignacij Stibler in Anton Lim-rajh. — Pri Sv. Urbanu je izdihnil mizarski mojster Martin Petek. — V Pas jem pri Velenju je umrla 821etna Marija Tučman, pri Ormožu pa Marija Kosec, viničarka.
' — Župnik Tr.' PUtffrier*JumrTr>"PrI Sv. Trojici v Slov. goricah je umrl dne 7. marca vlč. g. zlatomašnik Fr. Puntner, bivši župnik pri Novištifti pri Gornjemgradu. Blagega gospoda se gotovo spominjajo tudi mnogi štajerski rojaki v Milwaukee, Wis.
—	Mati umorila dva novorojenčka. Iz Kozjega: V Logu je porodila posestniška hči Marija Planine nezakonske dvojčke. Otroka sta prišla živa na svet. Eden je umrl še tisti dan, drugi pa nekaj dni pozneje. Dognali so, da sta otroka umrla vsled tega, ker jima je mati vsak dan dajala, da bi ju spravila s sveta, piti raztopljeno milo. Pri umorih je pomagala tudi njena mati Terezija Planine. Obe malo-pridnici so izročili okrajni sodniji v Kozjem.
0+04 «*o»Ofc«OKi»©to»&K!»o*o +o<>o*o+c<<K>+o*o*e*o*e*o*c4
| Joliet Citizens Brewing Co-
I	Korth Collins St j Joliet, III.
—	-libanski kongres. V Trstu se je vršil ;:acetkom meseca marca albanski k> , ;gres. Zbranih je bilo okrog 100 Albancev iz vseh krajev sveta, katerim . - <e pridružili razni protektor- j ji in ' .'.stvaritelji" Albanije. Smisel kongresa obstoja v tem, da bi se prepričale: velesile, naj napravijo Albanijo kolikor mogoče veliko. Fraz o pomenu velike Albanije je bilo na stote na razpolago in so se možje kar cedili 1 udanosl; napram Avstriji, s katere i pomočjo bi radi spravili v albansko malho,^kar so si drugi s krvjo priborili.
—No. napredek goriških Slovencev. Goriški Slovenci so si 'položili trden temelj za nov napredek. Ta temelj je "Slovensko sirotišče". Gradijo sicer počasi, a tem bolj trdno in gotovo. zadnji seji je odbor "Slo-vensk. sirotišča" sklenil, da se zavod otvori s prihodnjo jesenjo. Ker je v načrtu - "Slovenskega sirotišča" tudi ljudska šola, ki je pri šoskem mostu v Gorici zelo potrebna, sklenil je odbor, da poveri vodstvo zavoda časti-tim šolskim sestram v Mariboru, ki so slovenska kongregacija in imajo na razpolago tudi učiteljsko osobje.
—	Umrl je krčmar na kolodvoru v Prvačini,'Anton Vodopivec, ki je bil
svoj čas krčmar "pri petelinčku" v ulici Ghega v Trstu.
| IPiite "Ell*: Brand" pi^ro }
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Š
>
HRVATSKO.
— Slovenska zmaga na Koroškem. Pri ponovnih občinskih volitvah v Št. Petru pri Velikovcu so Slovenci zopet sijajno zmagali. Borba je bila nepopisno huda. Nenlcem se je šlo za to, da bi dejansko pokazali, da je Drava naravna narodna meja, da tedaj severno od Drave ni več Slovencev. Zaradi tega so se z vso silo vrgli na občino Št. Peter, ki je bila zdaj skozi šest let v slovenskih rokah, zavoljo tega so delali na to, c|a se je par vo-
—	Hrvatsko vprašanje. Reka, 26. febr.: "Rječkim Novinam" se brzojav-lja iz Zagreba: "Tu se je pred nekoliko dnevi vršila konferenca stranke prava pzirom na razmere na Hrvatskem -vtrajik-j.	.'iLUl a s>f tkati na. hrvatskoslovenski klub na Dunaju, da vodi energično obstrukcijo, dokler se Hrvatski ne vrne ustava."
—	Konec maksimirskih topolov v Zagrebu. Ob vhodu v zagrebški Mak-simir je stal drevored starodavnih topolov. Ogromna drevesa so vsled starosti postala trhla in votla, tako da so bila že nevarna za promet. Zato je mestna občina odredila, da se posekajo. Vseh skupaj je bilo 148. Dolga doba hrvaške zgodovine je šla mimo teh dreves, marsikakega hrvaškega veljaka so pozdravljala, sedaj pa je sekira tudi njim zapela zadnjo pesem.
Češčina na dvoru rumunskega kralja. Ko se je avstrijski minister za zunanje reči mudil pri rumunskem kra lju, je bil grofu Berchtoldu poleg drugih dostojanstvenikov predstavljen tudi kraljev arhitekt Čeh Kari Laman, avstrijski podanik, rojen v Mladi Bo-leslavi. Minister Berchtold se je spustil z arhitektom Lamanom v češki pogovor, katerega se je vdeležil tudi navzoči rumunski poslanec in rumun-ska kraljica. Elizabeta (pesnica Carmen Sylva) sama, ki goji češki jezik že več let. Kralj je poslušal češki po-menek p£>l ure. Nato je rekel: "Prosim, gospoda, vi več govorite pc češko tukaj nego v Pragi. Jako mi je všeč češki jezik, je zares lep, žal mi je, da ga ne umejem. Ko bi ne bil že tako v letih, bi se ga kar začel učiti."
Peoples Outfitting Co.
114.116-118 N. Ottawa St.

Joliet, 111.
Naša pomladna razstava
pohištva, pečij za kurjavo in kuhanje je neprimerno večja nego v katerikoli trgovini v mestu.
Mladim poročeticem
posvečamo našo posebno pozornost, in vsakdo ki kupi svojo opremo pri nas, dobi krasno darilo brezplačgo.
Največjo vljudnost
izkazujemo napram tujim narodom, ki ku-pujejo pri nas.

liiTTi ■ ' - T-n.-T.-.iiTTiirS a-MTn.. TT
SLOVENSKI POP
proti žeji * najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ rembo'j so li priljubi.
Poleg tep izdelujemo še mnogo drugih sladkih pifač za krepalo.
To so naši domači čisti pridelki, Roje izdeluje domača tvrelka.
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott St.
Telefoni Chi. 2275 K'. >Y. 4SO, ob nedelja?! N, W, 3 !4
Joliet, I?1

EDINA SL0VENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VESTE.
CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawudale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ

PRAH,
NESNAGA, BOLEZEN V	SMRT
Imamo vse ,
Potrebščine
pod solucem, da očistite vašo hišo tei jo ohranite čisto.

d
; L/ čtfrtj ' , , „ <7 /i
Čistilne oterače, Omela za čiščenje tal,0me-la za čiščenje oljnatih tal, Čistilni prah za pometanje, Omela za pometanje, i. t. d.
Barrett Hardware Co.
Barrett Bloc
JOLIET, ILL.
ttawa St.
Na križišču.


VELIKA
Otvoritev novourejene gostilne George Mikan
201 Ruby St., Joliet, 111. SOBOTO SO. MARCA, 1913
Pečeni janci za lane
V dvorani pod salunom bo sijajen ples in svirala bo Una godba— popoldan in zvečer. DOBRODOŠLI!
Peter Barbaric,
Vzor mladeniča iz Hercegovine.
Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J.
Poslovenila
A. B. in V. S.
(Dalje.)
3. Svetišče duše.
Kdor je obiskal Barbariča v nje g bolezni, našel ga je navadno v . o-strani sobi, sedeti za hrastoto mizo. Na mizi si opazil mnogo svetih odo-bic in visok prekrasen kip Luršk tere Božje. Kakor hitro je kdo vstopil, takoj je Peter vstal in pozdravil, s prijaznim nasmehom in se prej vsedel, pokier mu obiskovalec re-kel, dasi so se mu od slabosti i:c- ia, šibila. Nekemu dijaku se je ta trova ponižnost in uljudnost tal padla, da je rekel: "Nisem bliže j znal Barbariča; pa na to srečanje ž1 njim nikdar ne pozabim."
Tudi v bolezni je ostal Peter prijazen in vesel. Rad je poslušal esele in pobožne pogovore; če pa kdo ni bil zgovoren, pa ga je Peter zabaval, dasi je komaj dihal.
Upal je, da bo po zimi zopet lahko začel s šolo. Toda kmalu se je odtegnil grškim in latinskim klasikom in se približal povsem Svetnikom.
Če je sv. Pavlu vsak dober kr .n hiša božja, v kateri stanuje sv. Duh, tedaj smemo tudi dušo našega po! nega mladeniča primerjati sveti H:, kjer najdemo poleg prestola Najvi V-ga oltarje in slike nebeških prebi al-cev.	> ^
Že sama zunanjost cerkve ali hi^e Božje nas mora spodbujati k pobož-nosti. Tako je bilo tudi pri Barba-riču, kadar je molil. Pred molitvijo se je vselej pobožno prekrižal. Vsega, kar bi bodlo v oči, se je varoval tudi v držanju telesa; klečal je prosto in nepremično kakor uboga stvar, kadar govori s svojim Gospodom in Stvarnikom.
Navadno se ni naslanjal na klop. Pozneje so nekateri mislili, da škoduje zdravju, ker je tako zbran in ker tako prosto kleči. — Ko mu prefekt to omeni, odvrne Peter smehljaje: "O ne, to mi ne škoduje. Res imam navado, raztresenosti, ki me motijo med molitvijo, si takoj izbiti iz glave, toda to bi moglo škoditi edino glavi, a ne prsim. Kar se tiče klečanja, je res malo težko, a mi ne škoduje." V bolezni mu je bilo zabranjeno vse, kar bi ga utrudilo. Pa tudi v svojem rojstnem kraju je vplival v počitnicah na vse spodbudno s svojim lepim vedenjem v cerkvi. Odtam nam pišejo, da fciso še nikdar videli tako pobožnega ti'.?, dciča.
Toda vsa lepota pobožne duše prihaja odznotraj. Pojdimo tudi mi v to svetišče in si ga oglejmo, da spoznamo, kako je preživel Peter "življenje molitve-', katere pobožnosti je zlasti opravljal, katere svetnike je posebno častil in jim postavil v svojem srcu altar.
Prvo in najčastnejše mesto — glavni oltar v tem dušnem svetišču — je bilo samoobsebi umevno posvečeno božjemu Srcu Jezusovemu. Kako je Peter častil presv. Zakrament in pre-sv. Srce Jezusovo smo že prej omenili. Pred tem oltarjem je gorel neprestano večno svetel ogenj njegove ljubezni in razsvetljeval s svojo milo svetlobo celo svetišče. Da pa ta ogenj ni ugasnil, prilival je olja neprestane molitve in krepostnih del.
Ob prestolu Najvišjega bil je prestol Device Marije, matere nebeške in Kraljice družbenikov. Okoli oltarja je vse cvetelo in dišalo; tu je vladal večni maj, saj je goreči družbenik venčal dannadan s svežimi venci in kitil z dišečim cvetjem podobo "svoje Gospe, Priprošnjice in matere."
Pa tudi njen prečisti ženin, sv. Jožef, je imel tu odlično mesto. V vsaki potrebi, dušni in telesni, se je zatekel Barbaric k njemu; zlasti če je v učenju zadel na težave, je rad poklical Svojega mogočnega zaščitnika na po-
moč. Vsak dan se je zatekel k njemu, posebno še meseca marca. Zadnja le« svojega življenja je molil vsako sredo na čast sv. Jožefu 7 očenašev za srečno smrt.
\"e smemo tudi iti mimo slike sv. . s igelci varha, kateremu se je Peter v sij dvakrat na dan priporočal z lepo molitvico: "Angel božji, varuh moj..." V posebni kapelici najdemo sv. Pe-in okrog njega vse svetnike in sžene istega imena. Barbarič je -i iskal vsa nebesa od konca do kra-. in zbral vse svetnike svojega ime-.!,i okrog svojega zaščitnika, prvaka apostolov, ter jih je skupno klical pomoč, hvalil in častil. Skrbno je v svojem zapisniku zaznamoval dni, ob katerih se je obhajal god tega ali oaega te dične osemnajstorice, ki so so imenovali Peter. To je storil zato, da bi jih ne pozabil ta dan počastiti in iim izkazati svoje ljubezni.
Istotako je tudi za sv. Frančiška Asiškega priredil v svoji duši dostojno prebivališče. "To mi je najljubši s\ ■ nik," mi je zatrjeval Peter. In ko sipo mu ponudili nekoč nekaj svetinj relikvij), je vzel svetinje sv. Frančiška. In ni čudno. Ta siromašni sv. Frančišek v svoji halji, bosonogi sv. Janez Krstnik in čudodelnik sv. Anton Pa^ovanski so tri svetle zvezde, ki se prijazno blišče nad obzorjem Bosne in Hercegovine.
Slednjič je bil velik prijatelj znane trojice zaščitnikov mladine: sv. Alojzija Gonzaga, sv. Stanislava Kostka in sv. Janeza Berhmansa. Kako je Peter častil angelskega mladeniča, smo že poročali. Sv. Stanislava je l:ubil kot zaščitnika Mar. Družbe za-'o, ker je bil slovanske krvi. Najbolj -e je nagibalo njegovo srce k sv. Janezu Berhmansu; ta je bil njegov ljubljenec in vzor.
(Dalje prih.)
njim simpatizirate? Kaj pa naj je drugega vzrok, da ste proti "Am. Slov."? Če ni to resnica, potem pa povejte, da se razumemo in vas napačno ne sodimo; če pa je to resnica, zakaj pa tega kar naravnost in odkrito ne poveste? Zakaj se prikrivate in hočete veljati za privržence dveh nasprotujočih si taborov? Ali niste naravnost sowžni-ki naše vere, naših svetinj, našega katoliškega prepričanja, ki ste nasprotni branitelju in zagovorniku naše vere, naših'.svetinj in našega katoliškega prepričanja, "Amer. Slovencu''?
"Gl. Sv." napada našo vero, "Amer.
John Chapuran
SLOVENSKA I HRVATSKA
GOSTILNA
Rojaki dobrodošli!
N. W. Phone 1251.
200 Ruby St.,
Joliet, 111.
JOSIP ZALAB
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li
stine in izvršuje vse v notarsko stroke Slov." jo pred njim brani; kdor sim- spadajoče zadeve za Združene Državt patizira z "Gl. Sv." in je nasproten • t domovino.
Slika naših razmer.
(Piše katoliški delavec.)
(Dalje.)
Pa poglejte ljudje božji! Proti komu se ti naši katoličani, nasprotniki "Amer. Slov.", bojujejo? Ali morda
pivjti __Sv.'/ in svojo vera in sebe
verne katoličane pred njim branijo? Ne! Pač pa se bojujejo — čudno! — proti "Amer. Slov.", ki se bori z onim nesrečnim odpadniškim listom, in pred njegovimi napadi brani nje in njihovo vero! Namesto da bi odločno nastopili proti svojemu najhujšemu na padalcu in sramotilcu "Gl. Sv." in "Am. Slov." podpirali v boju proti njemu in v obrambo sebe in svojih najdražjih svetinj, pa pustijo "Gl. Sv." v miru, naj počenja, kar hoče, "Amer. Slov." pa napadajo in proti njemu huj-skajo! Vsi drugi listi, naj bodo ne vem kakšni, so v milosti pri njih — samo "Amer. Slov." jim je umazani in hinavski list, in to samo zato, ker se bori proti "Gl. Sv." in proti socijaliz-mul Vsa čast, vse priznanje takemu katolicizmu!...
Ali taki katoličani jasno ne dokazujejo, da so vse kaj drugega prej, kot pa pravi katoličani? Ali niso to naši prikriti sovražniki, še mnogo hujši od očitnih?
Zatorej dragi, rojaki, ki ste proti "Amer. Slov.", povejte nam, zakaj ste proti "Amer. Slov."? Ali ne ravno zato, ker odločno nastopa proti ostudni pisavi zloglasnega lista "Gl. Sv.", proti brezverstvu in brezbožtvu in brani pred napadi katoliško vero in cerkev? Ali ne kažete očividno, da se strinjate s pisavo in početjem "Gl. Sv." in z
Chicago tel. 1048, N. W. 770.
Antonija Rifel
izkušena babica.
N.' W. Phone 1042. 512 N. Broadway	Joliet, Ills
Kadar imate s sodiščem opraviti obi nite se na
Mioffer k ffelitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, BL Z g. Wellnitzom se lahko domenit« > slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Dowiak & Prosen
N. W. Phone 382. 1100 N.BROADWAY, JOLIET, ILL.
SLOVENSKA GOSTILNA
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike.
patizira
"Amer. Slov.", ta je sam tak, kot "Gl Sv.", namreč sovražnik vere; kdor pa simpatizira z "Amer. Slov." in obsoja pisavo "Gl. Sv." ta še le more biti pravi katoličan. Kdor je sovražnik dobrega, ta je prijatelj slabega, kdor pa je sovražnik slabega, ta je prijatelj dobrega.
Zato pa, kdor simpatizira z listom "Gl. Sv.", kateri ne more nič katoliškega videti in ga ime: "katoliško", tako razdraži, kot purmana rudeča cunja, ne more biti pravi katoličan; simpatizira pa z "Gl. Sv." vsakdo, ki je nasprotnik "Amer. Slov."
Zatorej vi, ki hočete veljati za katoličane, pa ste nasprotniki "Amer. SI.", če ste pošteni in značajni in resni možje, povejte naravnost in odkrito kaj in zakaj vam ni povolji pri našem katoliškem glasilu "Am. SI." in pri nas praktičnih katoličanih, da se stvar med vami in nami pojasni! Zakaj molčite takrat, ko bi vas lahko vsakdo u-gnal, govorite« pa takrat, ko vam dostojen človek ne more do živega? Zakaj se obregujete ob "Am. Slov." le mimo grede, le od strani pikate, nami-gavate, zahrbtno in ovinkarsko napadate? Zakaj molčite in ždite, kot da, bi vas ne bilo, takrat, ko bi morali sebe obsoditi, oglasite se pa in kričite le ob za vas ugodni priliki, kot kužek iz varnega kotička!?
Kaj hočete vendar s svojim rova njem in nasprotovanjem proti "Amer. Slov." in njegovemu odločnemu nastopanju proti napadom verskih propalic na našo veto, doseči? Ali hočete, da mi katoličani kar molčimo in mirno gledamo, kako propalice nas in našo vero napadajo in sramotijo? Ali smejo oni nas tako zverinsko in nečloveško napadati, mi pa se proti njim ne sme mo niti dostojno braniti? Ali niste vi njim enaki? ne vlečete z njimi jarma? Zakaj ste proti nam, ki hočemo biti j = danes in jutri in velej celi in zvesti 1 Ruby and Broadway JOLIET = katoličani, pokorni natanko Bogu in cerkvi, in proti našemu katol. glasilu "Am. Slov.", ki zastopa in brani pred sovražniki naše najdražje svetinje vero in cerkev? Ali hočete doseči, da se mi katoličani z najhujšimi .-.ovraž-niki katolicizma in popolnimi brezverci združimo? In če se drugače združiti ne moremo, naj li mi radi njih od vere odpademo in njim na ljubo vero zavržemo in žrtvujemo svoj mir, svojo časno in večno srečo?! Ali naj gremo mi katoličani za njimi, kamor oni grejo? Ali naj se samo mi na nje oziramo, oni pa na nas čisto nič ne? Ali so oni od nas toliko vrednejši in imenitnejši, da bi jih morali mi v vsem poslušati in ubogati, oni pa da bi delali, kakor bi sami hoteli?! Smo li mi njihovi sužnji? Zakaj nam torej zamerite, ker hočemo biti samostojni, celi in praktični katoličani, in zakaj nas in naše glasilo "Am. SI.", ne spoštujete kot da bi mi imeli kake posebne vrste katoličanstvo med tem, ko ga hočete v resnici vi imeti, ker se družite z najhujšimi sovražniki kato-ličanstva, ter hočete s svojim zabavljanjem in hujskanjem še nas prisiliti, da bi vam sledili? Kako morete nas katoličane priganjati, naj se združimo ko se še nikoli razdružili nismo in smo še vedno združeni v naših načelih? med tem, ko svobodomiselcem in so-cijalistom, ki so se razdružili od nas in odcepili, ne rečete nič, da bi se z nami nazaj združili?! Ali naj samo mi njim sledimo, četudi v odpad in brez-verstvo?!
(Dalje prih.)
ii	..... ....n . - -*■
NEBO
Kakovost Cigaret
kot Turkish Blend
10 za 5c
Vsak prodajalec preda vsak dan več Nebo cigaret.
CORK TIP
Cigarettes |
Trod a se ji največ v Ameriki, ker so pkusne.
|iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig I Kadar se mudite na vogalu j | Ruby and Broadway ne | pozabite vstopiti v
IM0J0 GOSTILNO I
s	=
kjer boste najbolje poiteeženi. H Fino pito, najboljSa vina in smodkt. s
Wm. Metzger
| Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
| 3%—tri od sto—3% '
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P3 ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je V0^ j ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulit blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo! Miti bomo zadovoljili in ti prihranili denat
/W. J. LTO]>S
Naš office in Lumber Yard na voglt DES PLAINES IN CLINTON STS
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. i#4 Jefferson St., bhxu mixta, JoU«t
Harry Washburn in drugi za kratek čas.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road.	Joliet, 111
N. W. Phone 406.
Frank Podobnik
920 N. Chicago Street JOLIET. ILLINOIS.
Vabi rojake Slovence i Hrvate, da ga gostoma posetijo v njegovem salunu.
DOBRO DOŠLII
Vsak Slovenec v Jolietu je vabljen v Jednotino dvorano 1004 N. Chicago St. v sredo zvečer 26. marca 1913. Dobri govorniki in godba.
Okrepčilo — Vstop — Zastonj.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: - ILLINOIS,
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
E. Wundfif®1 Granite Coj
804-806-808 N. Hickory StJee JOLIET, li-1
Velika zaloga spomenik
Naše podružnic BethaiiiaiB Ressu recti«'' Cemetery Summit, Cookij,. in Napervil'e>
Chicago Phon«
ali P»
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog |
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za uloge za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% otresti na vlogah First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
J. C. AUer & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111.
OSIP KLEPEČ
JAVNI NOTAR
1006 N. Chicago St. ::
Joliet
Illinois
• obl9stV''
Kadar imate opraviti 9 sodnijo v starem kraju,
politični"11 ^ ^t
vojaščino, zapuščinami, posestvi, ali kako drugo zade^ pi&it®'
meni a»
navodila in konzularnega podpisa, se oglasite pn
stonj.
Pojasnila in navodila dajem vsakomur zasto«"' ^ ^je
Na stotine strank v raznih državah Amerike mi je žezallP <j» se n' stvari v rešitev in sem vsakomur rešil vse v zadovol)"	^
še nihče pritožil, zato se tudi vbodoče priporočam kinjam širom Amerike.
V URADU ZVEČER DO 8. URE.
rojak""1
in

239153535348532389484853485348484848482323484823
AMERIKANSKI SLOVENEC, 28. MARCA 1913.
S.
IZ STARE DOMOVINE.



KRANJSKO.
i
—	Ljubljana in Angleži. Ljubljanski Slovenec" z dne 10. marca poroča:
Te dni je izšla v Londonu krasno ilustrirana knjiga "Austria". V knjigi je opisana naša dežela na 22. straneh ter zavzema v opisu odlično mesto Ljubljana. Naše mesto je nad vse simpatično opisal angleški publicist James Baeker.
—	Ivan in Jožefa Polanjko v Ant-werpnu prijeta. Dne 9. marca je do-s'a iz Antwerpna v Ljubljano naslednja brzojavka: Ivan in Jožefa Polanjko, ki sta se danes vrnila s parnikom
Finland" v Antwerpen, sta bila tu aretovana in odvedena v zapor. Denar zaplenjen.
Gorenjski telefon. Upati je, da dobe Gorenjci telefonsko zvezo z Ljubljano. Sicer se je ta namera že enkrat razbila, ker niso hoteli intere-santi prevzeti nanje odpadajočih stroškov. Sedaj pa utegne vsled zgradbe deželnih električnih central tudi ta zadeva priti v ugoden štadij. Deželni odbor hoče namreč ljubljansko centralo po telefonu zvezati s centralo v Žirovnici. Pri tej priložnosti se lahko naredi skupen telefon za državo in deželo, kar bi obema znatno znižalo stroške in razbremenilo interesante. Telefonska žica bi se seveda napeljala tudi na Bled. Tako bi Bled pridobil poleg vodovoda in električne luči tudi |«lefon in bi s tem postal res moderno letovišče. Tudi industrialni krogi v J- ržiču in na Jesenicah bi brez dvoma ta napredek z veseljem pozdravili. Ču-Jemo, da je deželni odbor že storil v tem pogledu primerne korake in je le °d stališča trgovinskega ministrstva odvisno, ali se posreči ta skupna ak-9'ja.
„ Iz Gorič nad Kranjem se poro-ca: S prvim marcem prične poslovati Pn nas prva kranjska planinska higi-Jenična mlekarna, ki bo poslovala za okolico Gorič in Trstenika.
Odvetnik dr. Igo Jane se je prebil 7. t. m. iz Postojne v Radovljico kJer je prevzel pisarno pok. dr. Vilfana v hiši posojilnice v Radovljici.
—	Jubilej slovenskega igralca. G. danilo (Cerar) je praznoval dne 6. marca 351etnico svojega umetniškega delovanja na odru slovenskega gledalca. Gosp. Danilo- je pokazal v 35 .etih na o<iru vse g^jg umetniške sile lcaruftvar'l nebrojno vrsto umetniških naiu ter^ev- Gospod Danilo je eden niških°k bn.ej?ih 'gričev dobrih umet-sno ne tet' ne pretirava ne na de-dobro6 "h leV°' posebno se odlikuje z ii^ ° Zfdet0 karakterizacijo in izbor-Da„laSka Dne 6. t. m. je imel g. bilo casten večer. Gledališče je zash * 'n občinstvo je počastilo
uznega umetnika z dvema vence-ga poln° drugih darov in s tem, da li„ii veckrat poklicalo na oder in ga
'Jubeznivo pozdravljalo.
<ieie?nmrtra k°Sa- V Ljubljani je umrl
Požrl !C'3al g" Av*ust Šelko' ki ie Or»=,l V n° s°deloval pri ljubljanski
sSžS ,S' L" S' in P" "Slovenski
tov i ' bolnišnici usmiljenih bra-kovni U™rl g' Anton Planinšek, stro-vsled	grmske kmetijske šole,
V p0P/Jucnice "n vnetja oprsnice. — na m S- -°Jm Je u'nrl strokovni učitelj ner ^cai,sk1 šoli g. Edmund Lacliaj-blian;-r"a ln P°štena duša. — V Lju-Sei' i Je U1,lrla 801etna ga. Kornelija fi rika 're"' ",ati dež' Poslanca Hcn-nekda °"niayer-Lichtenberg, hči E. ^ 7>ega ljubljanskega župana "dr. ga p' . a' ~ v Ljubljani je umrla 59 let anja Verhunc, roj. Skale, stara
Vem ,IzprcJ Porotnega sodišča v No-Skorai eStU (K l,moru v št- Jerneju.) Bovški P- Cnim Ietom Je kletni tr-iiačin Vajcl,ec Kopitar na strahoten kle y §m°nl i" po umoru zlorabil de-leti prcd Jerneju. Slučaj je bil že po-mestul ,?gr°tnim sodiščem v Novem *ahteval j r je Pa fantov zagovornik ševne,,, ' se 'zreče o fantovem duš-
wn stani.. ... i?	. . .
sevneil. ' se 'zreče o fantovem duš-Se ie 0KStanju tudi Kraška fakulteta, So -seda ?VnaVa Preložila' Izvedenci Voren l dognali, da ni Kopitar odgo-leptičcna-SV0!c dejanje. Fant je epi-torej ni f" njt?KOV °če je bil pijanec,
torej ni f" n^Cgov °če je bil pijanec, ta torel U duševno normalen. Fan-^ ^ ne bodo sodili.
*	Pismonoša. Franc II-
• 1 pism -V Žužemberku uslužben in , 1 '»monoid	, •
• Pism . ^»zemDerku uslužben " CTavT053- dostavljal je pisma I> tudi 1,0 raznih vaseh in poleg S nai';0Pravljal del°. katero mu je sred: no V poštni pisarni. Neka-
>'iko !,a,1912-. ko se je že privadil Pismih Poslu, Jc začel preiskovati po
Po lu l!aKMdpirati- Posebno i * An, •JUbl1 ona Pisma. ki so do-S'e, k ' Suj j«' vedel, da imajo J"1 . ° V,Ameriki> navado, v pis-,'snia ,Jatl kak	- • •
i'Stna, v l . k dolar v domovino.
ie bil ,h ie bil° kaJ denarja i» Nr, ka,;' odPr'. je seveda, izvzemši
Ui A** Si je PrilastiI- sežigal. D>lrJu n, Ja,"Ja > Porotno sodišče ker Sa0d,1° na »e" tednov za-Vj^be UraV0r0tuiki vprašanje glede
lla potdUimk?' Ono «Ude 8ezon«	Porotne razprave
^ ne so g tein končane.
S0^'(DvaljU,blja,lske«a Porotnega Va niladu, a nevarna ropar-
ja.) Anton Zorman, 21 let stari delavec iz Hruševja, in France Pišek, 20 let star, iz Št. Vida pri Vipavi, sta na zelo slabem glasu. Prvi je bil že štirikrat radi tatvine kaznovan in je zadnjo kazen prestal koncem meseca septembra m. 1., njegov tovariš Pišek pa 8. okt. m. 1., nakar sta se podala v Trst, kjer sta se tudi seznanila in zdru žila za skupna hudodelna početja. V noči na 26. okt. 1912 sta našemljena vlomila v stanovanje posestnice Ane Bole v Kočah pri Prestranku in malo pozneje istotam v drugi hiši. Dne 28. okt. m. 1. sta vlomila v logaško cerkev in v Poljanškovo klet v Logatcu. Nadalje sta vlomila dne 31. okt. v Šmarji pri Grosupljem, dne 2. nov. na Bledu in 3. nov. v Brezjah. Porotniki so stavljena vprašanja glede ropa, vloma, tatvine in potepuštva soglasno potrdili in sodišče je obsodilo Zormana na deset let težke ječe, Piška pa na pet let težke ječe.
—	Novorojenčka utopila. Marija Žičkar, 31 let stara, pristojna v Anže na Štajerskem, dekla, je bila po poročilu županstva v mladosti pridno in pošteno dekle. Nesreča je hotela, da se je seznanila z nekim malopridnim fantom. Povila je nezakonskega otroka, katerega se je na ta način znebila, da ga je po porodu utopila, za kar je bila pri okrajnem sodišču v Celju dne 22. aprila 1907 na triinpol leta težke ječe obsojena. Komaj da je pa obdolženka prestala kazen in bila^pro-sta, že je kmalu nato izvršila enak zločin. Dne 9. dec. lanskega leta, ko je bila Krajnčeva kuharica v Kranju, je Marija Žičkar utopila novorojeno dete pod streho v škafu vode. Sodišče jo je obsodilo na sedem let v težko ječo, poostreno vsako četrt leta s postoip in trdim ležiščem in dne 9. dec. s temnico.
—	Nesrečno žganje. Janez Cajhen, 21 let star, pristojen v D. M. v Polju, delavec v Sneberjah, je strasten žga-njepivec in posurovel človek. Bil je zaradi težke telesne poškodbe že dvakrat občutno kaznovan, a vse to ga ni zmodrovalo. Dne 23. mar. p. 1. je pil v družbi tovarniškega delavca Lovrenca Tomažiča ter kajžarja Franceta Presetnika. Na pori proti Šmartnem ob Savi so prišli v bližino Dolničar-jevega kozolca, kjer se je zaradi neke malenkosti vnel prepir med obdolžencem in Tomažičem. Nakrat pa je obdolženec posegel po nož, ter ga zasadil Tomažicu ;y desno strarr prsi, in mu prerezal srčno žilo odvodnico, vsled česar se je ranjenec brez glasu na tla zgrudil in umrl. Cajhen je dobil 5 let težke ječe.
—	Težko pohabljenje. Že preteklo leto se je vršila porotna razprava proti Francetu Jemcu, 21 let staremu sinu posestnika v Trzinu, kjer je 22 let starega Petra Vrbiča, delavca v Trzinu, z nožem v hrbet sunil in ga podrl na tla, kar je imelo za posledico vedno hiranje mladega fanta. Ker /rii bilo pri prvi razpravi možno o posledicah te poškodbe sklepati, se je na predlog drž. pravdnika razprava preložila. — Sedaj je po krivdoreku porotnikov sodišče Franceta Jemca obsodilo na dve leti težke ječe.
—	Poživinjcni oče. Matevž Potočnik, 42 let star, oženjen, čevljar iz Predtrga, je delomržen in pijančevanju udan ter silovit človek. On je prava nadloga svoji rodbini, pretepal je ženo in otroke in namesto da bi bil delal v svojem obrtu, je od hiše do hiše beračil ter se dal od svoje revne žene preživljati. Bil je že pred dvemi leti zaradi tatvine in oskrumbe na 13 mesecev težke ječe obsojen, a to ga ni poboljšalo, marveč je zopet zagazil v svoje stare grešne navade. Zapeljal je Svojo llletiio hčerko k dejanju, katerega označi kazenski zakon kot hudodelstvo v smislu par. 127, 128 in 131 k. z. Ko sta došla orožnika na njegov dom o tem poizvedovat, mu je orožniški stražmojster, ker je hotel pobegniti, napovedal aretacijo. Tedaj se je Potočnik temu z vso silo uprl, orožnikoma nevarno grozil, češ, da bosta že videla kdo je on, kadar bo prost. Orožnika je tudi zagrabil za rokav ter se ž njim trgal, vendar se je orožnikom posrečilo ga vkleniti. Tudi je orožnika obkladal z najgršimi psovkami. Kakor prefrigan hudodelec se je izkušal s tem odtegniti roki pravice, da je trdil da ni pri zdravi pameti, kar pa zdravnika odločno zanikujeta, pač pa pritrdita, da je vsled žganje-pitja duševno manj prištevit. — Porotniki so se soglasno izrekli za kriv-dorek, nakar je sodišče Potočnika obsodilo na 8 let težke ječe, poostrene s temnico vsako četrtletje.
—	Svojo ženo ubil. Janez Polein-šek, star 43 let, posestnik v Drenovču, je živel s svojo ženo v prepiru. V svoji mladosti je bil na glasu pridnega in marljivega človeka, v zakonu pa se jc, čutil nesrečnega, zlasti radi tega, ker je sumil ženo nezvestobe. Oba sta se vdala žganjepitju. Dne 10. novembra in. 1. popoldne se je obdolženec vrnil domov; pijana je bila tudi žena ter ni ničesar skuhala za kosilo. Začel se je prepir in končno je obdolženec pograbil burklje in z njimi toliko časa udrihal po ženi, da so se zlomile. Nato jo je še s ccpcem toliko časa tepel, da jc obležala. Nato je odšel od doma. Ko se je zvečer vrnil, jc našel ženo še vedno v kuhinji na
tleh. Pobral jo je in nesel v sobo, kjer je kmalu umrla. Pri raztelesenju se je dognalo, da je bila po celem životu tako raztepena, da je itak slabotna vsled pretresenja živcev umrla. Obdolženec se izgovarja, da se vsled pijanosti ni zavedal svojega dejanja. Priče, ki so ga videle po storjenem dejanju, so pa izpovedale, da možakar ni bil tako pijan, da bi ne vedel, kaj dela. Priča Ivana Hribernik trdi, da je slišala obdolženca, ko je grozil svoji ženi, da jo bo ubil. Županstvo poroča o njem, da je bil v mladosti jako miren, delaven in pošten. Sodišče ga je celo imenovalo za oskrbnika. Porotniki so soglasno krivdo obdolženca zanikali, nakar se je izrekla oprostilna obsodba.
privandralo k nam s trebuhom za kruhom, vso pravico tudi že v cerkvi, v cerkvenih zadevah? Prepričani smo, da bo naredila red cerkvena oblast ter bo znala varovati svoje pravice in ugled.
—	Nova slovenska posest. Iz Št. Lenarta v Slov. goricah poročajo veselo novico, da si je nakupila slov. okr. hranilnica Fleischmanovo posestvo, kjer si misli zgraditi lastno poslopje. Dosedaj je imela svoje prostore v hiši enega najhujših slovenskih nasprotnikov. Tudi zaradi pomanjkanja stanovanj je bila že nujna potreba skrbeti za večje število stanovanj, ker morajo uradniki Slovenci bivati pri najbolj zagrizenih nemškutarjih.
—	Nemškonacionalno gospodarstvo. Iz Celja pišejo: Kredit mesta Celja je zdrknil na — nič. Tako je moral naznaniti v zadnji občinski seji naš gospod župan. Takoj v začetku seje je prebral dopis mestne hranilnice, ki poroča, da ne more mestu posoditi prav nobene svote več. Mesto je torej prišlo na konec vsled "izvrstnega" gospodarstva mestnih očetov. Da se rešijo poloma, bodo seveda naše že itak neverjetno visoke doklade še bqlj navrtali. Mesto jadra tisti usodi nasproti, ki je zadela in zadene vsa zastopstva nemškonacijonalnih in nem-škutarskih mest. In glejte! Navzlic temu žalostnemu gospodarskemu stanju še razsipavajo denar. V ravno isti seji so namreč poklonili celjski mestni očetje 100 K — Suedmarki. Slovensko trgovstvo in obrtništvo pa preganjajo, kolikor le morejo. Vsaka kakoršnakoli koncesija se odkloni z navadnim motiviranjem: nepotrebna.
—	Smrtna kosa. V Vurmbahu pri Vurbergu je umrl veteran Karol Tro-per, star 71 let. — V Starših pri Št. Janžu je umrl mladenič J. Ekart, star 20 let. — V Loki pri Št. Janžu je umrla vrla gospodinja Margareta Lonča-rič. — V Orehovi vasi je umrl nade-polni mladenič Jožef Rudolf, dijak VII. gimn. razreda v Mariboru.
—	Električni tok ubil delavca. V Zidanem mostu so na neki novo zidani hiši umivali okna. Pri tem je bil zaposlen tudi 221etni delavec Jernej Petrič. Da ne bi padel z okna, se je po neprevidnosti oprijel žice, ki vodi električni tok v cementno tovarno. Tok je bil tako močan, da je Petriča pri priči ubil.
—	Nesreča in požar. V Stolovniku pri Rajhenburgu so zgorela gospodarska poslopja posestnika Martina Zem-ljaka. Škoda znaša okrog 15,000 K. zavarovalnina pa samo 700 K. Ogenj je zanetil štiriletni otrok, ki je v listnici zažgal kup slame. Pri gašenju se je udrlo tramovje na 141etnega domačega sina Martina. Dobil je nevarne opekline in so ga morali takoj spraviti v bolnišnico v Krško.
—	V jami se zadušil. Posestnik Andrej Kovačič iz Dobrave pri Ormožu je dal na dvorišču kopati studenec. Delo je prevzel neki mojster Vincenc Genz z Ogrskega, ki pa je vse najeto delo prepustil svojemu 161etnemu sinu. Pomagali so mu posestnik Andrej Kovačič, njegov sin in hčerka. Ko so ga pred nekaj dnevi v globočino 70 metrov spustili, je začel nenadoma na pomoč klicati. Kovačič in njegov sin sta se hotela takoj podati v jamo, pa vsled ozračja nista mogla priti do tal. Obvestila sta požarno brambo v Har-deku in poklicala dr. Heissa iz Ormoža; a tudi oni ga niso rešili, ker zaradi zadušljivega zraka nihče ni mogel v jamo. Potegnili so vun mrtvega.
—	Samostan za lazariste na Gradu pri Mirnu se bo začel kmalu graditi. Materijal že vozijo na Grad. Zgradba bo stala okoli 100,000 K. Poslopje se bo nahajala za cerkvijo. Lice bo obrnjeno proti Renčam. Delo bo v enem letu končano.
—	1 K 30 vin. za 1 kilogram zelenega rediča. Iz Gorice poročajo z dne 4. t. m.: Rekord je dosegla danes zjutraj na goriškem zelenem trgu cena zelenemu rediču. Kilogram zelenega rediča se je prodajal po K 1.20 do K 1.30. Sploh je zelenjava na zelenem trgu letos izredno draga.
—	Obsojeni Lahi radi zasramova-nja in poškodbe Slovencev. Nekega dne je sedelo v Brešanovi krčmi v Loč niku več gostov Italijanov in Slovencev. Ker je neki Slovenec Miha Velušček s svojim tovarišem govoril slovenski, so ga vrgli Italijani Perco, Bressan in Juncig iz gostilne, ga pretepli ter ga posebno na čelu težko poškodovali. Za nagrado jih je obsodila okrožna sodnija vsakega na dva meseca ječe, poostrene z enim postom.
—	V Belgradu aretiran. Iz Gorice poročajo, da so v Belgradu aretirali Alojzija Križniča, sina bivšega župana. Pobegnil je vsled konkurza. — Zaprli so tudi bivšega župana in poslanca v Kanalu Antona Križniča. Akoravno je konkurz njegovega imetja napovedan, so vendar mnogo reči prikrili. Orožništvo je prišlo temu na sled in Križniča aretiralo. Preiskovalni sodnik ga je zopet izpustil.
—	Koliko je Slovencev v Trstu? V nemških listih se skuša razširiti dvom, da je v Trstu res 60 tisoč Slovencev. Vsak pa, kdor količkaj pozna razmere v Trstu, ve prav dobro, da je Slovencev v Trstu gotovo še veliko več, kot so jih našteli Italijani, kajti Italijani so se posluževali vseh mogočih sredstev, da bi prikrili Slovence v mestu. i
—	Einspielerjeva 251etnica. Slov. kršč.-soc. zveza je sklenila, da slovesno praznuje letos 251etnico smrti koroškega buditelja Andreja Einspieler-ja. Vsa društva bodo priredila shode in govore o Einspielerju. V Svečah, v rojstni vasi, se vrši meseca junija velika slavnost.
—	Konfiskacija slovenskih katekizmov. Iz Pliberka se poroča: Vsakemu koroškemu Slovencu je znano, da Nemci in od njih plačani agitatorji kaj radi zatrjujejo, da hočejo s Slovenci živeti v miru in ljubezni. Da so to le prazne besede, ve tudi vsakdo. Njihova dejanja ne kažejo nasproti Slovencem ničesar drugega kakor zaničevanje in sovraštvo. En dpkazl Na tukajšnji šoli je naduto nemškonacionalno učiteljstvo pobralo slovenskim otrokom slovenske katekizme. V tukajšnji šoli je bil pouk za naše slovenske otroke vedno slovenski. To tudi zahtevamo vsi slovenski starši, ki moramo tudi vzdrževati šolo s krvavo prisluženimi denarji. Kolikor je nam neukim ljudem znano, je imela dosedaj cerkvena oblast pravico odločevati, v kakšnem jeziku naj se poučuje krščanski nauk. Ali ima sedaj nemškonacionalno učiteljstvo, ki je
HRVATSKO.
—	Skupno delo Slovencev in Hrvatov. "Obzor" piše: Med Slovenci in Hrvati se skupno delo širi na vedno nova polja. Pot sta pokazali obe Matici z izdajanjem skupnih poblikacij, za njima gredo sedaj druge organizacije. Društvo slovenskih zdravnikov si je za svojo glasilo izvolilo hrvaški "Liječnički Vjesnik", društvo slovenskih arhitektov in inženirjev pa "Vjesnik hrv. društva inženira in arhitekta" za svojega. Društvo za tujski promet v Ljubljani in "Hrvatsko društvo za promet stranaca" delati v najlepšem sporazumu, glasila še nimati. Najnovejša skupna akcija Hrvatov in Slovencev pa je zbližanje hrvaških in slovenskih veterinarjev. Sicer slovenski veterinarji še nimajo lastne organizacije, a posamezno so se vsi izrekli za skupno delo s hrvaškimi kolegi in glasilo "Veterinarski Vijesnik" proglasili za strokovno glasilo slovenskih živi-nozdravnikov. Sedaj se dela na to, da gornji list proglase za svoje strokovno glasilo tudi hrvaški in srbski živino-zdravniki v Bosni in Dalmaciji, nakar bi list dobil naslov "Vjesnik jugoslo-venskih veterinara".
—	Frančiškani v Srbiji? Iz Zadra, 27. febr:: Posianec kanonik Perič, ki je o konkordatnih pogajanjih Srbije z Rimom poučen, priporoča Srbiji, naj bi nastavila za katoliške duhovnike frančiškane in uvedla staroslovenski liturgični jezik.
Martin Nemanich
1900 W. 22 St., Chicago, HI.
se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80.
M Nemanich, Chicago
POZOR, ROJAKI V SO. CHICAGO IN OKOLICI!
Sweathers in Wweathex Coats, spodnje volnate obleke, moški, ženski in otroški čevlji, obleke za ženske in otroke, kakor tudi za neveste — vse to se dobi pri nas po zelo nizki ceni. Za slednje se sprejemajo tudi naročila.
V zalogi imamo tudi SEVEROVA zdravila.
Vse to dobite po najnižjih cenah pri
FRANK CHERNE,
9584 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
Priporočam se za obilni obisk; pridite in prepričali se boste, da ni humbug.
S spoštovanjem
Frank Cherne,
PRAVI PIANO KLUB
$139 PO $1.00 NA TEDEN
Naš drugo let ni klub je zdaj odprt
150 učencev ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, ki ga smo nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub.
Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo v domove novih članov tekom zadnjih par dnij.
Ne odlašajte! Če hočete en naš klavir in eno leto pouk popolnoma badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre Building takoj.
Klub cena—$139, $156, $165, $177, $190, $210, $225, $240, $275, $300.
88 Note-Inner Player Pianos $350
QBBOKI MOR NAVADNO; SLOP NA TEDEN
STEGER PIANO STORE
REAL PIANOS AT RIGHT PRICES 121 N. Chicago St., Joliet, 111.	Odprto zvečer do 9. ure.
lOO'PIANO ZABOJEV NAPRODAJ.

THE SCHOEHSTEDT AGENCY
107 Laughran Bids.	Cass and Chicago Sts.
Posojila, Zavarovanje, Zemljišča
Chicago Phone 168	Joliet, 111.
Plačamo
DOLLAR
začne rasti če ga vložite v
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111.
Glavnice $100,000.00 Jamstva M $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.	1
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
"Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
f»
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postant amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo im okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri;	Piiita po ceniki
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York, N. Y.
Edino in največje založništvo slov, angl. in raznih slovenskih knjig.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SL0YENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application:
CERKVENI KOIKDAR.
30. marca l^'edelja Kvirino.
Pondeljek Balbino.
51. 1. 2
3.
4.
5.
april Torek Sreda " Četrtek " Petek " Sobota .
Hugo. Franc in Pavla. Rihard, škof. Izidor, Rozamila. Vine. Fer., Zeno.
ČUDEŽI. (Bela nedelja.)
čudežih sv. Martina, sv. Beda o čudežih sv. Albana i. t. d.
Glede čudežev svetnikov omenim le enega, ki je zgodovinsko dokazan in ga navaja mej svojimi zgledi tudi učeni Schouppe. — Bilo je leta 1544, ko je sv. Frančišek Ksaverij prišel na svojem misijonskem potovanju v primorsko mesto Koulan. Mej prebivalci se jih je nekaj spreobrnilo V9led svetnikovih pridig, večina pa je ostala trdovratna v svojih zmotah, akoravno so pogostokrat poslušali njegove pridige. Da povemo resnico, moramo pripoznati, da so ga poslušali z veseljem in trdili so, da so nauki evangelija v lepem soglasju s človeškim razumom; toda to veselje je ostalo brez sadu, zadovolili so se s tem, da so občudovali Jezusov nauk, a niso se hoteli potruditi, da bi ga tudi sprejeli.
Ko je svetnik spoznal brezvspešnost njegovega truda, se je zatekel z molitvijo k Bogu in je molil in prosil z mnogimi solzami za spreobrnjenje trdovratnih malikovalcev. Molil je: "Gospod, srca vsih so v tvojih rokah, ti moreš vkloniti najbolj trdovratne in omehčati najbolj zakrknjene. Daj danes to slavo krvi in imenu Tvojega edino rojenega Sina." Ko je svetnik odmolil, se je čutil uslišanega in rekel je svojim poslušalcem: "Dobro! Vi ne verujete mojim besedam, treba bo drugih dokazov. Kakšen dokaz pa zahtevate v prilog tega, kar vam ozna-njujem!" Tedaj se je svetnik spominjal, da so prejšnji dan pokopali mrliča in rekel je: "Odprite grob onega, katerega ste včeraj pokopali! Prepričajte se pa dobro, ali je mrlič res mrtev ali ne!" — Najbolj neverni so hiteli k grobu in prepričali so se, da je mrlič res mrtev in da je že nastopila gnjiloba. Prinesli so mrtvo truplo pred svetnika in radovedno so pričakovali, kaj bo Frančišek naredil. Svetnik poklekne, prične moliti, a kmalu se zopet vzdigne in reče glasno: "V imenu živega Boga in v moči tiste vere, katero jaz oznanjujem ti vkažem vstani!" Pri tih besedah se je mrlič vzdignil, vstal je živ in zdrav. Tedaj so vsi začeli kričati in vpiti, da je Bog kristjanov vsemogočen in da je vera, katero oznanjuje Ksaverij prava vera. Padli so na kolena in prosili so sv. krsta.
Ta dogodek je zgodovinsko dokazan, kajti preiskali so ga natančno preden so 1. 1622 prišteli sv. Frančiška mej svetnike.
Tako bi ti, dragi bravec, lahko naštel na stotine čudežev, ki so se godili na priprošnjo svetnikov in so vsi natančno in strogo preiskani od sv. cerkve. Tudi vsi ti čudeži nam pričajo in dokazujejo resničnost in božji začetek sv. vere. Našteti ti pa tega ne morem, ker bi bilo to preobširno. Ako se zanimaš za take čudeže, naroči si življenje svetnikov in prebiraj je pridno! Sicer so pa čudeži nekaterih svetnikov n. pr. sv. Frančiška Paulan-skega, sv. Antona Paduanskega, sv. Vincencija Fererija v obče znani. Vsi ti čudeži so nam torej zopet trden dokaz za resničnost naše sv. vere.
REV. JOS. POLLAK.
VSTAJENJE.
V dokaz za resničnost naše sv. vere pa ne služijo le čudeži Kristusa in	(Konec.)
apostolov, marveč tudi čudeži, kateri §e en brezverski prosvetitelj in slepar, se gode na priprošnjo svetnikov. Tudi | _ Ne daleč od Pasovega stoji na preti čudeži so neovrgljivi bodisi, da jih cej visokem griču mnogoobiskovana pogledamo z ozirom na množino in cerkev: "Marija Pomagaj". Vtq,cer-kakovost prič, ali pa z ozirom na na-1 kev je iz mesta zahajal v začetku 19. tančnost, s katero so se ti čudeži pre- stoletja gosposki starček, in sicer dan iskovali. Glede tih čudežev je cerkev na (ian> tudi v najgršem vremenu; v silno natančna. Kdor tega ne veruje, tej cerkvi je potem dolgo klečal in do-naj prebere vse to, kar zahteva glede | stikrat britko jokal. V začetku 19. tih čudežev sv. cerkev in kar je zapisal j stoletja je ta gospod bil profesor na učeni papež Benedikt XIV. Preden j vseučilišču Landshut na Bavarskem, koga prištejejo svetnikom, se vrši ta- Toda tukaj svojih poslušavcev ni učil
ko stroga preiskava njegovega življenja in njegovih čudežev, da se moremo ti strogosti le čuditi. Tako so n.
modrosti, ampak budalosti; ni jim utr jeval in množil krščanske vere, tem-1 več jim jo je izpodkopaval; ni v njih
pr., ko so hoteli prišteti sv. Ignacija pospeševal in krepil krščanskega miš-Lojolanskega med svetnike, zaslišali' Ijenja, temveč ga je smešil in grdil. 675 prič.	| Vse to pa je enkrat neizrečeno zabo-;
Za čas papeža Benedikta XIV. je lelo njegovo vest, in čim bolj se je; živel v Rimu protestant, ki je tajil ču- staral in bližal grobu, tem bolj je nje-! deže svetnikov, češ, to ni zadostni do-1 govo srce koprnelo po pokori in izkaz, ako so potrjeni od cerkve. Ta preobrnjenju. "O prijatelj moj," pri-; protestant je bil nekoč pri papežu Be- znal je nekega dne možu, ki ga je nediktu XIV v avdijenciji in papež vprašal, zakaj je tako potrt in zakaj mu je pokazal neko preiskavo čude-j vsak dan roma k "Mariji Pomagaj": žev, ki so se godili na priprošnjo ne-j "O prijatelj moj, star sem 72 let in Jcega božjega služabnika, katerega so stojim že na robu groba in kmalu hoteli prišteti med svetnike. Prote- J bom pred sodnim stolom Božjim. Če stant jc pazljivo prebral zapisnik in je pa se ozrem nazaj, izpreleti me groza, rekel sv. očetu, da glede čudežev v I Pod ministrom in prostozidarjem uteni slučaju ni dvoma. Papež je pa Montgelas bil sem profesor na prejš-•odgovoril: ' Tako menite, vi, drugače njem vseučilišču Landshut. Moja napa je menila kongregacija sv. obredov, loga je bila, srca mojih mladih poslu-,ki zahteva novih dokazov, ker se je šavcev izneveriti ali vsaj odtujiti kr-jzrazila, da so ti dokazi nezadostni." i ščanstvu in katoliški cerkvi in to svo-• Neki učeni pisatelj najnovejših ča-|jo nalogo sem izvršil strahovito u-sqy trdi, da je prej mogoče, da bo sto- spešno in le Bog ve, koliko duš sem
izpridil in pohujšal. Za to bom pa
tina nedolžnih ljudi po krivem obsojena v smrt, kakor pa, da bi cerkev razglasila svetnikom le enega, ki ni ^svetnik.
Pust imp vse drugo in poglejmo sv. Gregorja čudodelnika! Koliko čudežev je moral storiti ta svetnik, ki je našel
v velikem mestu Neocezarejj, ko je zasedel svoj škofovski sedež le 17 kristjanov, ko se je pa svetniku približala zadnja ura, je bilo v istem mestu le še 17 paganov; vsi drugi so se spreobrnili vsled velikih čudežev svetega škofa.
Resničnost čudežev, ki so se godili na priprošnjo svetnikov, bomo pa tudi spoznali, ako pomislimo in vpošteva-rno verodostojnost in veljavo onih mož, ki nam o tih čudežih poročajo. Tako nam n. pr. poroča učeni sv. Avguštin o čudežih sv. Štefana; sv. Ata-nazij o čudežih sv. Antona puščavni-ka, sv. Gregorij Nisenski o čudežih sv. Gregorja čudodelnika, sv. Pavlin o čudežih- sv. Feliksa, Sever Sulpicij o
mogel Bogu odgovarjati. Radi tega pa iščem zavetja pri "Mariji Pomagaj" ki je pribežališče grešnikov — sicer sem izgubljen." Pri teh besedah so se staremu gospodu solze ulile po licih. To je bil bavarski dvorni svetnik in u-stanovitelj prostozidarskega "reda pro i svetiteljev" namreč: Dr. Weishaupt. (Gruender des Illuminaten-Ordens).
Protislovja v življenju brezvercev.
Ti vzgledi, kakeršnih bi mogel navesti še na stotine, kažejo, da brez-' verci ne verujejo svojim bogotajnim' načelom, in da ne zaupajo brezverju, da torej goljufajo sebe in druge; zato ; pa naletimo na marsikatero protislovje v njih življenju. Znano je, da je Diderot, ki je z d'Alembertom izdal zloglasno francosko enciklopedijo, krščansko vzgojil svojo" hče[j da, on jo je poučeval celo sam v krščanskem nauku. Nekoč ga je pri takem pouku prestregel nek brat v belcebubu, ki se je seveda kar zavzel in osupnil. Diderot
pa ga je zavrnil: "Oh, ali jo inorem učiti kaj boljega?"
Visok uradnik v Švici je pred, leti ; pripeljal svojega sina v katoliško šolo t in je izjavil, da on sam je popolnoma brezveren in vsled tega zelo nesrečen. Noče pa zakriviti, da bi bil tudi njegov j sin enkrat tako nesrečen, kakor se čuti on. Zato je njegova volja, da se njegov sin prav temeljito poduči v krščanski veri. Pod francoskim predsednikom Fallieres so katoliško cerkev zelo preganjali; a predsednik je dal svojo hčer poročiti po obredih katoliške cerkve, in njene otroke so krstili v katoliški cerkvi.
Bivši francoski predsednik Loubet je preganjal duhovnike in redovnice, branil pa ni svoji ženi pošiljati darila papežu. Ko so znanega socijalista Jean Jaures grajali njegovi socialistični tovariši, ker pusti svoje otroke obiskovati krščanski nauk ob nedeljah, rekel jim je, da se boji bolj svoje žene, kakor pa njih povelja.
M. elemental, ugleden minister pod ministrskim predsednikom Combes, poročil se je tudi slovesno po kat. obredih. In dočim je Combes podil redovnice iz Francije, poučevala je njegovo hčer za prvo sv. obhajilo gospa de Wentworth —Američanka. Waldeck-Rousseau, ki je prvi stavil predlog naperjen proti redovnikom, prejel je na smrtni postelji sv. zakramente. Ali ne sledi iz teh in tisoč drugih vzgledov, da brezbožniki drugače delajo in drugače pišejo kakor pa mislijo in kakor so prepričani, da pa tako polovičarsko vero dostikrat obžalujejo? Še nihče ni obžaloval, kdor je ostal zvest Kristusu in katoliški cerkvi, marsikateri je pa že milo objokoval svojo zmoto, da se je izneveril Kristusu in njega cerkvi in obljubi svojih otročjih let.
Katoliška cerkev.
Častiti bralec! Drži se torej svoje vere in katoliške cerkve. Zakaj? Ker v njej je resnica. Zakaj? Ker njo je po apostolih ustanovil vstali Zveličar, ki pri njej ostane vse dni do konca sveta. "Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta." Kristus, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, je pri svoji cerkvi vse dni — tudi ko jo vladarji in oblastva preganjajo s postavami, z ognjem in mečem, — tudi ko jo brezverci ometavajo z lažmi in obrekovanjem. A ne bodo je premagala niti peklenska vrata! Zakaj ne? "Nebo in zemlja bosta prešli, moje besede ne bodo prešle." S temi besedami je hotel reči Jezus, da bo zemlja zgorela in se izpremenila, njegova beseda pa je neizpremenljiva in se bo torej izpolnila. Le poskusite, vi mogočnjaki in šopirili prešerneži: ustavili bodete lože zvezde v njih bliskovitem teku, izrinili bodete lože zvezde iz njih tekališč kakor pa . izpodbili Kristusovo trditev, da peklenske sile in zvijače in sleparije ne bodo razdejale katoliške cerkve. Kaj se more ustavljati vam, o-šabni mogotd? Za železnice lahko prevrtate gorovja, s paro lahko prevozite svetovno morje, lahko razdene-te mesta in Jyaljestva, toda proti katoliški cerkvi ste mnogo bolj nemočni in slabi nego dete v zibelki proti trilijonom vojakom in njih topovom. Rimljanje so zamogli vkljub obzidju in trdnjavam, vkljub jarkom in nasipom, vkljub obupnemu odboju vzeti iti razsuti mesto jeruzalemsko, ko so pa bili na višku svoje moči, ko so gospodovali nad vsemi tedaj znanimi narodi, deželami in morji, niso mogli z vso svojo silo, modrostjo, znanstvom, u-metnostjo in najkrutejim preganjanjem in klanjem ne le nič opraviti proti 12 brezorožnim ribičem, temveč Peter, galilejski ribič, je obvladal Azijo in nje glavno mesto Antiohijo; njegov učenec sv. Marko pa Aleksandrijo, glavno mesto Afrike; in Peter si je s Pavlom osvojil glavtfb mesto sveta — večni Rim. Nebo in zemlja bosta prešli, a moje besede ne bodo prešle. Kraljestva so razpadla v razvaline, prestoli so strohneli in se zdrobili v prah in1 narodi so izumrli; katoliška cerkev pa, ktero so pred več nego 19 stoletji ustanovili vstajenje Kristusovo oznanjujoči apostoli, ni razpadla.
Cerkev je videla mnogotere narode porajati se in umirati, sama pa se je ohranila navzlic krvavemu križevemu potu, katerega je hodila v teku stoletij in ni razpadla. Najbolj čudno pri vsej stvari pa je to: kralji in cesarji so svoja kraljestva podpirali in je branili in se za nje borili' in vendar je eno za drugim razpadlo navzlic večnemu iz-preminjevanju in izboljševanju postav; kraljestvo Kristusovo ali katoliško cerkev pa so taisti vladarji skušali zatreti in uničiti, a obdržala se je vkljub naskokom in napadom, vkljub zaporom, ropom in konfiskacijam, vkljub vsemu obrekovanju in lažem in—ni razpadla.
Cerkev Kristusova je že mnogo trpela; vsi njeni nauki so s krvjo potrjeni in smrtjo njenih otrok zapečateni, a vendar pri njej ni videti sledu starosti, iznemoglosti in oslabelosti, temveč še zmerom je čila in krepka, še zmerom stoji v veliko jezo njenih sovražnikov trdno kakor visok branik in razsvetljuje ves svet kakor nebotičen svetilnik. Zakaj? Ona je steber in branik resnice, proti tej skali resnice je pa vse in so vsi nemočni in brez-ir.očni.
Da, vse izmira: izmirajo države, vlade. ustave in postave; izmirajo mornarice in vojske; izmirajo rodbine in rodovi s svojim bogastvom in sijajem; vse in vsi minevajo kakor megla ob viharju: vekomaj neizpremenljiva, nepremagljiva in neumrljiva pa ostane beseda Gospodova in ž njo njegova sv. cerkev, njegova družba s Petrom — papežem na čelti — zdaj trpeča in bo-
reča se, zdaj zmagonosna in zmagoslavna in zmerom neupogljiva. Mnogokrat so se že pripravljali sovražniki Kristusovi, da pokopljejo njegovo cerkev, da jo ugonobe ln prirede sramoten pogreb in da ji zmagonosno zapo-jo v slovo: Libera! Toda naposled je bila cerkev, ki je na gomilah teh prej šopirnih in širokoustnih, zdaj pa obnemoglih in umrlih svojih preganjalcev zapela tužno: "Requiescant in pace!"
Tako nakano, tako sovraštvo do katoliške cerkve goje zaslepljeni njeni sovražniki tudi danes, in boj proti katoliški cerkvi se bije več ali manj po vseh krajih tudi dandanes; uspehi in neuspehi se menjavajo kakor dvigajoči se in padajoči valovi morja; miljoni onih, ki so se utrudili na bojišču za Kristusa, pogrezajo se v zemljo, novi miljoni nastopajo na bojišču in volišču. Toda v onih strašnih dneh, ko bo satan v templju prejemal božje če-ščenje, ko bodo zadnji boritelji za božanstvo, evangelij in cerkev Kristusovo navidezno že omagavali, zatrobil bo angel Gospodov v trombo: mrtvi vstanejo iz grobov, boj je končan in gospod Kristus, konečni zmagovalec, veliki in pravi Bog pride v izpremenje-nem, ozarjenem telesu obhajat zmago-slavlje in pregledat svoje vojščake. Njemu gre čast za zmagodobitje, a to čast odstopi in nakloni svojim zvestim boriteljem. Nobenega ne manjka pri tem slavnostnem razgledu; nobenega ne manjka pri veličastni zmagoslavni-ci, nebeški Aleluji; ozarjeni se zbero okrog svojega vojskovodje in zveličar-ja in odrešenika vsi ^jegovi prijatelji: vsi do zadnjega moža in do zadnje žene, vsi do zadnjega mladeniča in do zadnje mladenke, vsi do zadnjega o-troka, in upajmo, da ž njimi tudi — mi. Aleluja!
V ODGOVOR LAŽI-ZGODOVINARJU.
Kaj je bilo vzrok klanju v sv. Jerneja noči? Da odgovorimo na to vprašanje povoljno, moramo vedeti kakšni tiči so bili hugenoti ali kalvini-sti ali francoski protestantje.
Pred prvo hugenotsko vojsko "so hugenoti plenili in razdevali hiše in cerkve katoličanov, prepovedali so katoličanom službo božjo, katoličane so davili in klali," (samo v Montpellieru 200 umorov). Levisse and Rambaud (Hist. gen. V. 125.)
"Kalvinisti so hromili in morili duhovnike (vseh skup 4000) in laike, razdevali grobove in cerkve, onečaščevali Najsvetejši zakrament in priganjali katoličane poslušati njih pridige," tako poročajo Bauer, (Die Hugenoten-kriege) Baum, (The Beza) Bianchi in Aymon.
"Novotarji so razbijali podobe svetnikov, zasmehovali obrede kot vraže-verstvo, oskrunjali ostanke svetnikov, oblatili, kar je bilo ljudstvu do zdaj sveto. Kjer so hugenoti dosegli premoč, pretepali so duhovne, morili menihe, pobijali okna v cerkvah in plesali okrog ognja, v kateri so metali posvečene hostije in svetniške ostanke". (Weiss, Weltgeschichte VIII. 233). Protestantski prenapetež Baron Ad-fetski je silil svoje sinove kopati se v krvi katoličanov; dal je pometati tudi mnogo katoličanov raz zvonike na orožje hugenotov.
Pozneje so protestantje oplenili veličastno katedralo v Antwerpnu in 400 cerkev v Flandriji in Brabantu. Španski vojskovodja Alva je te upornike večkrat.premagal in strogo kaznoval. Vendar je pa protestant Van-dermark poklal več nedolžnih ljudi samo 1. 1572 kakor je obsojenih upornikov usmrtil Alva v 6 letih svoje administracije.
Rad bi poznal socijaliste, ki bi hoteli taka grozodejstva mirno prenašati. In vendar se chicaški Logačan huduje, zakaj niso katoličanje padli na kolena in zahvaljevali hugenote za vse te katoličanom prizadete dobrote. Kako je chicaški socijalist zagrmel v svojem listu nad morilcem Pavlom Kunscha-kom, ki je na Dunaju usmrtil socijalista Franja Schuhmeierja. Veste pa, kdo je bil Kunschak? Enkrat je pripadal h krščanski socijalni stranki, pozneje je pa začel rogoviliti proti njej. Zarad njegovih napadov na krščansko stranko so ga pod svojo obrambo vzeli vsi dunajski socijalisti in liberalci. Pod to zaščito je potem Kunschak naperil tožbo proti voditeljem kršč. so-cijalne strauke. Kakšen član kršč. so-cijalne1 stranke jc torej bil ta mož, ki se je uprl proti njej?!! Kakor pa so ga njegovi socijalistični varuhi izvež-bali in poučili, tako je ravnal — proti njim. Socijalisti so torej dobili šilo za ognjilo od svojega ljubljenca. Slava jim!
A vrnimo se k hugenotom! Coligny in Beza sta bila, kakor piše Baque-nault, sokriva zavratnega umora izvršenega nad vojvodo gviškim; seveda chicaški zgodovinar smatra ta umor za veliko in potrebno dobro delo, ker umorjeni vojvoda je bil katoličan. Slava torej. Coligniju!
Kakor poroča Menrad je bilo v Nimes 29. sept. 1567. umorjenih 400 katoličanov, drugi katoličani so pa bili po mislih chicaškega laži-zgodovinar-ja Logačana tako hudobni in podli, da so se raje branili nego umrli.
Protestant Buckle (History of Civilization I. 2, p. 10) in protestantski zgodovinar Benoist poročata: "Hugenoti so povsod napadali katoliške procesije, grdili katoliške duhovne, branili duhovnikom s sv. Reš. Telesom obiskavatl bolnike. Motili so povsod 7. vpitjem katoliške pogrebe in službo božjo v cerkvah." Tega si ni upal o-vreči do sedaj še noben protestantski
KADAR STE V MEJ
•te vabljeni, da »e greite okrepčat i M* okusne pijače in jedil t salun in restavracijo
rog&l Cass Sta.
BAR CAFE^
Postrežba izborna-prav po domače ,
.....JOLId
Geo. Laid
AGENT PAROBRODNIH DRUJ» se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v itaro domoviao,"" tro točno in po dnevnem kurzo. Prodaja fina vina, likerje ia
ROJAKI D0BR0D05LII
3501 E. 95th St.
So. Ch i ca
zgodovinar. One protestante, ki so se vrnili v katoliškem cerkev, psovali so s.: "psi", "svinje". (Quick, Synodicon.)
Protestanti iz Nizozemske, Švice, Anglije in Nemčije so prihiteli klat in pomagat svojim verskim bratom protestantom v Franciji. To seveda je prav chicaškemu zgodovinarju.
Da se je pa drznila tudi katoliška Španija pomagati katoličanom v Franciji in drugje, to smatra chicaški zgodovinar za najpodlejšo, papeško in 4:03 N. Chicago katoliško lumparijo; kajti "katoličana ! je treba zatreti kakor gada" je geslo j tega laži-zgodovinarja. Slava mu!
Radi omenjenih grozovinstev, ktera so počenjali hugenoti nad katoličani,!
kterih pa katoličani niso hoteli zme- j	SALONER IN
rom mirno prenašati, je prišlo do hudih spopadov in bitek, kjer se je morilo in požigalo, da je bilo kaj.
Ko se je po tretji bitki sklenil mir 1. 1570, dovoljeno je zopet bilo protestantom, kakor zmerom prej, svobodno bogoslužje; protestantje so dobili pravico do uradov in vseh javnih šol; francoska vlada jim je odstopila štiri trdnjave. Na dvoru je nastala hugenotom prijazna stranka. Mnogoteri voditelji kalvinistov, med njimi Coligny, so prihajali na dvor. Coligny si je prizadeval pridobiti naklonjenost Ka-rola IX. in vzbuditi v njem mržnjo do
matere kraljice in med njima narediti Velika zaloga vsakovrstnih barfi«j^
razpor. Delal je tudi za vojsko proti j Španiji. (Baguenault, L'admiral de Coligny) 18. avg. 1572 je kraljeva mati Katarina omožila svojo katoliško hčer Marjeto s kalvincem Henrikom Navarskim, če tudi sta papeža Pij V. in Gregor XIII. odrekla izpregled (dispenzo) za možitev. (Kervyn de Lettenhove.)
S to možitvijo gotovo niso hoteli ustreči papežu. Kraljeva mati je pa j med tem zvedela, da hoče Coligny si- ; na (Karola) odtujiti njej, njo izključiti od vladarstva, njenega sina pa zaplesti i v vojno s Španijo. (Baguenault, L'admiral de Coligny.) Vsled tega je kra-; ljeva mati, ki je slišala tudi o proti njej naperjenih grožnjah Colignijevih sklenila iznebiti se tega admirala z za-vratnim umorom.
Weiss (Weltgeschichte, VIII. 249) piše, da je udova vojvode gviškega, verujoč, da je Coligny zakrivil smrt njenega moža, vsled tega sovražila admirala tako, "da ga je hotela na kraljevem dvoru lastnoročno s samokresom ustreliti. Ker se pa zarotnikom to ni zdelo dovolj varno, najeli so v ta namen nekega Maurevert-a, kateremu se pa umor ni posrečil, ampak je samo ranil Colignija v petek , ,. ' .	. u^rob^ „ kupljene pri nas ureujemo brezv
22. avg.
Ta zločin, izvršen nad svojim voditeljem so sklenili hugenoti maščevati.! Toda Katarina, izvedevši ta naklep, jim je s svojimi zavezniki prekrižala njih načrt in jih prehitela s splošno 3jg n. Chicago St, morijo v sv. Jerneja n<x-i 24. avg. 1572.
Chicaški laži-zgodovinar, ki je strupeni sovražnik papeštva in katoličan-stva, trdi, da je tudi papež zakrivil to strahovito klanje.
Poleg že pred nekaj tedni omenjenih zgodovinopiscev, so proti njegovi ^ juliikt, illu>"-iz trte zviti trditvi tudi še drugi res- J> JT "V i	le
STENSKI PAP18
in firnežev. Izvršujejo »e ▼arska dela ter obešanje »teaik1^ papirja po nizkih cenah.
A lexander
/"It Chi. Phone 376. 120 Jefferson St
R. F. K0MPARČ
SLOVENSKI PRAVNI*1
ADVOKAT
N. W. 0 JOLIET, &
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL
4
Popravljamo
Delo jat0'
Čin*
KLOBUKE
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU-
Brennan & Olandef
JOUET,11
r i
WUVWWVW
i
Oscar J. Stephen
Sob« «01 ln 202 Barbel bl&f-JOLIET, ILLINOIS-
NOTAR
ka- J. tati- ij
Kupuje in prodaja v mestu in na deželi.	..
Zavaruje hiše in pohištva V^ ti ognju, nevihti ali •kodbi.
Zavaruje tud. življenje Pt0° nezgodam in bolei-iim- ^
Izdeluje vsakovrstna v »ko »uoko spadajoča pi»aD'
Govori nemiko WVWWNWWW
Anton
Koši«*
Slovenskj. gostil®''
v
Pri menije vedno največ
in nnjboljš« pM»ie'
"Tonček Is 0.
nicoljubni zgodovinarji, celo prote stantje, kakor Wuttke, Bordier, Sol-, dan, Baumgarten, Lavisse in Rambaud in dr. ki trdijo: "Poyelje za kla-! nje ni bilo posledica davnega dogovo- j ra, ampak posledica hitre odločbe, katero so provzročile politične liomati je." Pri hitri, hipni odločbi v Parizu ni mogel sodelovati papež v Rimu. In čemu naj bi se bil papež vezal s kraljevo materjo Katarino, ki je proti volji papeževi omožila svojo katoliško hčer s Kalvincem Henrikom? Katarini metliški, materi kralja IX. je bilo jako malo ali nič za katoliško vero, zato i je hotela tudi svojega drugega sina oženiti z Elizabeto, kraljico angleško, z željo, da bi ga izpreobrnila k prote-stantizmu. Papežev odposlanec v Parizu je meseca okt. 1570, rekel španskemu odposlancu Alavi: "Katarina ne veruje niti v Boga in tudi nobeden izmed onih, ki se vrte okrog nje aii o-krog kralja." Tako piše Baumgarten (Vor der Bartholomaeusnacht p. 33.) ln papež naj bi se J>il vezal s takimi brezbožneži in neznabožci!
Zato piše tudi Ranke, eden najve-čih nemških zgodopiscev (Die roenti-schen Paepste 1889, I. 243): "Ne more se dokazati, da je papež vedel za priprave sv. Jerneja noči". Laži-zgodo-vinar, dokažite vendar vi temu učenjaku iji povzpnite se do vseučiliške sto-licel
Kakor angleškemu, tako je tudi dru-I	, ,
gim vladarskim dvorom naznanila j '» 61 Broa<1W -francoska vlada, da je odkrila krvavo zaroto proti življenju kralja in njegove družine, da pa je to zaroto prekrižala — in angleški dvor je to veroval. (Coouper, Recueil des depeches.)
Lavisse in Rambaud (llist. gen. I. c. V. 146) pa trdita: "Papež je najprvo veroval y zaroto (kakor angleški dvor) hugenoto\ proti kralju, in misleč, da se je kralj le branil, obhajal ie zahvalnico."
Theiner (Annal. eccles.) in Bran-tome pišeta, da krvolitja ni zakrivil ne papež ne verstvo.
K. A. Menzel (Neuere Geschichte der Deutschen) navaja tudi dva ltite-ranska bogosloven: Andreae in Sel-neeker, ki sta v svojih izporočilih na saksonskega kneza ta dogodek označila za p o 1 i t i š k i.
Pomenljivo je priznanje katoličanom neprijaznega bazelskega profesorja Dr. Hagenbach (Der evangeli-sche Frotestantismus in seinem Ver-haeltnis ztim Katholicismus im 16. und 17. Jahrh.) On piše: "Mi nočemo katolicizma delati odgovornega za gro-
zovinstva krvave ženitbe..... Varo-
(Nadaljevanje na 5, strani.)
rnaljitf1
pO-
i
in anglrfJV
N. W. Phone
1-297
TR0ST
— izdelovalci
DOMAČIH sMt
nal«
HAVANA IN
Posebnost »o
The U. S." I0c. in
"M«*r
h*"*
rodai»j°

Na drobno »e p
na debelo P» 0« Jefferson Street^
National S«"'
(R. FAWtOVSf'
515-517 N. Chicago StreC_
J0'
lie*-
KdiHH sloT»nNko fo
joUetu

ni*

. I;
vat kal cej str, str de sta noi ti 1 hoi ;az čer Po; žel ji i ska
\
Ko 445
8Us
Voj jeir voj za ta , Col 22. Hu "i i ie ]
nila k | dov «»0
- Un
šil ^
Sen Prc Prit ri|
ko 'ia.
1. tu ,
<ia ;
S 2.1
t,
ist
N»i
boli"
d'"
r41
Zmerne cene.
mw
K* S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Organixovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.,...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I- podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
■vni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
»možni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
^	John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
i --
POROTNI ODBOR:
1	Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA
GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
r ^ ^ ________
Cenjeni sobratje in sosestre: V teku zadnjih nekoliko mesecev sem že večkrat prejel pritožbe od glavnega tajnika Jednote, da se nekateri uradniki lokalnih društev spadajočih v K. S. K. J. popolnoma nič ne ozirajo na Jed-notina pravila, kakor tudi ne na sklepe glavnih uradnikov Jednote.
Zgoraj omenjeno mi je tudi znano iz moje lastne skušnje, da se nekateri uradniki lokalnih društev ne ozirajo na pravila ter da se po njih ne ravnajo, ampak jih celo zaničujejo ter se delajo norce iz istih, ravno tako kakor da bi pravila ne imela nobene veljave ali pa kakor da bi jih ne bilo. Ali takošni uradniki naj si dobro zapomnijo, da pravila so bila odobrena na zadnji konvenciji ter da so ista bila potrjena od zavarovalninskega nadzornika v Springfieldu, 111., ter da so veljavna in da imajo moč.
Zatorej se uradno s tem naznanja vsem društvenim uradnikom lokalnih društev, da se morajo strogo ravnati po pravilih Jednote ter ista spoštovati, zakaj če mi bode kateri uradnik naznanjen, da se ne ravna po pravilih ter da celo ista zaničuje, bode isti uradnik brez vsacega usmiljenja iz urada izločen 'n tudi iz Jednote suspendan.
S sobratskim pozdravom	PAUL SCHNELLER,
. preds. K. S. K. J.
♦Društvene vesti.
Sunnyside, Utah, 18. marca. — Naznanja ise" ?§effi"člfffltjwr; katrrr str na-aJajo izven Sunnyside, da se naj vse Posiljatve tičoče se I. tajnika društva na pUnAa ^ 100 K- S-K J. pošiljajo t0 k'i Box 195, ker si je društvo čl J nabavilo. Pozdrav na vse ln Danice K. S. K. J.
tainiU J Jakob Lončarich, J1* dr- sv. Jurija št. 100 K. S. K. J.
V odgovor laži - zgodovinarju.
i---^Nadaljevanje s 4. strani.)
Voltaire, Mably, Hume, Robertson, Henry in dr." To potrjuje tudi protestant Whitaker in drugi. Torej lagali so se o katoličanstvu in te laži pre pisujejo današnji lažnivci. Slava jim! Toda vse napreduje in tudi raziskovanje zgodovinskih dogodkov. Časi za zgodovinske sleparije minevajo, in ljudje so spoznali tudi vašo sleparijo na konvenciji S. N. P. J. v Milwaukee, kjer ste trdili da socijalizem ni politična stranka, da bi le več lahkoverne-žev ujeli na svoje limanice in zvito prisilili vse člane pokoriti se vašemu vladarstvu in volji.
In če vam vse, kar je katoliško, tako smrdi, zakaj ne zapodite iz . Jednote katoličanov? Kdo bi pa potem plačeval Vas in Gl.?
teljev pravico le sodrugi. Res je torej, da je socialistični terorizem tako-rekoč nabasal revolver, s katerim je bil Fran Schuhmeier ustreljen. V tem oziru pa smemo tudi mi imenovati grozni ta zločin političen umor.
REV. JOS. POLLAK.
NAJVEČJA SLOVENSKA FAR-MARSKA NASELBINA V AMERIKI
Soref,?°Kramo Stvar Por°čati tako,
cerke	"a eni strani katoliška
Stran'V g"ala V fa"atizem, na drugi strpno a Protestantska cerkev v pravo <je	Lahko navedem tudi vzgle-
stantnv^Vj1"11'2"121 Posamnih prote-
nosno	takih je nosil zmaK°-
ti kat re-"eC' katere8a si je v bitki pro h0m , anom sPletel iz samih meni-Jazgr-, reZanih UŽes' da ne omenjam čenjarJan,a' kakeršno so hugenoti po-P°ztiei"V Cerkvah in samostanih. Tudi želi i„ zgodovina o nizozemski de-j, in * z8°dovina puritancev v Angli-ska Cerl°tskl nam kaže- da protestant-' <i0v n • ,V 111 bila Prosta enakih izgre-v Jz'obnejše prenapetosti."
^ - -""..cjse prenapetosti.
Konver°teStantskem Brockhausschen 443) , sat,ons-Lexicon 14. Aufl. II.
Susta Cte lahko t0"le: "V teku av" v0jne S0 se vršili o nakani španjske jem inn£-P8ti razgovori med Coligni-v0jsk Katanno; Coligny, ki je želel
za nek-8 • nijo'jc kraIja Karola IX-ta Se casa odtujil njegovi materi; ColignJe radi tcga 'zk°šala iznebiti se 22. ay1Ja ln je ukazala nanj streljati H«*??^ bil je pa samo ranjen, iti niaš^1' Pa.®° "ato »i611161' P° pravici je KataC,Van^U pretili z vstajo. Zdaj kutereil.r'na po Posvetovanju 23. avg., lila uo 86 je udeležil tudi kralj, skle-i« bil0 °mi vse hugenote. Do 2000
Sinsk"Smrtenih v Parizu..... ZK°-
s»nje. raziskavanja važno vpraša sn 1 so to nakano (morijo) delj smii in"Va ,al.i so j° l>a mahoma za-V ten (Vn 1 jVrŽili' posebno Baumgar-Uko r Bartho|omaeusnacht) re-Um , "ajti »občnega sledu o Se"ote nastavljeni zanki za hu-1>rctežniampak da Je šc le Colignijev Pri'isk ,Vp lv na Karo,a '» Colignijev f."1 K a,"3 ncvarni spor s Španijo priti-!'s"ija) i'"0/10 tCKa- da K« (samo Co-Pa s skl,šala umoriti (22. avg.); Ijal jQ e Je ta poskus izjalovil, zape-SccvailjJC stral> Pred hugenotskim ma-I. fo J? do splošnega klanja." svoi. Clvyn de Lettenhove, ki opi-7 So r trd,We na dokumente, piše, 1 tosk" .genotj ^'leli maščevati se ra-fa (22 lenega, pa izpodletelega umo-~n aVg ' "Sumili so celo, da je 2 Cna?al skovat> ta naklep (za l'»vg . Zat0 80 hugenoti sklenili /'tili ur se bodo naslednji dan po
l '"i kr r	naslednji dan po-
i "itvo i VC palačc in "morili vso
>ehit,i 'Z'" Ka,aii"a Pa jih
% v,;" Tako je »a krvava v- Jerneja noči zgodila... O
vzrokih njenih pa se včasih napačno poroča." (Les Hugenots at les Guenx II. 554.) Ali čujete Logačan? Zakaj poročate napačno?
Vseiičiliščni profesor I. B. Weiss (Weltgeschischte, III. Aufl. VIII. p. 253) piše o škofu Lisieuškem: Ko so mu jninesli_ kraljevo povelje, da naj pomaga moriti,""^ekel je v pravem duhu svoje cerkve: Jaz se protivim izvršiti to (povelje); jaz sem pastir o-kraja Lisieux; in ljudje, ktere mi ukazujete pomoriti, pripadajo moji čedi; če tudi so sedaj krivoverni in so zapustili čedo, katero mi je Kristus, najvišji pastir izročil, morejo se vendar zopet vrniti in upanja ne izgubim. Tudi se v evangeliju nisem učil, da sme pastir prelivati kri svojih ovac, ampak da mora on za nje žrtvovati svoje življenje." To svojo izjavo je škof tudi spisano izročil kraljevemu odposlancu, in posledica je bila, da se je večina protestantov vrnila v katoliško cerkev.
Holzwarth (Bartholomaeusnacht) piše, "da je bilo v hugenotskih vojnah umorjenih več katoličanov nego protestantov; da je maršal Montgomery samo v Orthezu dal pomoriti 3000 katoličanov in da so protestantje razdejali čez 800 cerkev."
Da so se francoski protestantje hvalevredno odlikovali v hudodelstvih nad katoličani, potrjuje tudi protestantski zgodovinar Buckle (Hist, of England II. 8.) On piše: "Naj se misli, kar hoče o nestrpnosti katoličanov, toliko je gotovo, .da so bili katoličani navdihnjeni s prizanesljivostjo in s krščansko ljubeznijo, česar protestantje ne morejo trditi o sebi." In zopet: "Ču-dno je, da so se protestantje najne-sramneje obnašali ravno v deželi (Franciji) in ob času, ko se je ž njimi najlepše postopalo. To je en vzgled za tiste, ki menijo, da je protestantska vera bolj svobodomiselna nego katoliška." (Buckle, Hist, of Civilization.)
Protestantski zgodovinar Mosheim (Eccl. Hist. II. 237) pripisuje vojno 1. 1621 nasilju protestantskih vodnikov. Tudi protestantski zgodovinar Sismondi trdi v svoji zgodovini, "da so hugenoti brez vzroka 1. 1615 zopet začeli vstajo."
Kar pa se tiče španjske inkvizicije, trdijo zgodovinarji Balmes, Ranke in Prescott,* da število žrtev ni znašalo niti eno 'desetino tega, kakor se navadno laže.
Protestant W. Cobbet (History of England) piše: "Dobra (protestanti-nja) Elizabeta je v enem letu pomorila več ljudi kakor inkvizicija v vseh letih svojega obstoja. Ena verska vojna jc zahtevala več žrtev kakor inkvizicija skoz ves čas svojega obstanka in delj nego eno stoletje so bili protestantje pod orožjem."
Razumete sedaj, kaj se to pravi? Protestant Sir Francis Palgrave (History of Normandy and England) piše: "da so angleški protestantski cerkveni zgodovinarji v 16. in 17. stol. pačili zgodovino iz sovraštva in lumparije in da niso poročali dogodkov ne pošteno, ne resnično. Vsak katoliški zavod so sramotili. Nikdar niso pisali o duhovščini nti cerkvi pravično, da, niti z navadno poštenostjo. Taki sleparji so bili v Angliji in Franciji n. pr.
"POLITIČNI" UMOR NA DUNAJU.
Pred par tedni je poročal kabel novico, da je bil vodja dunajskih socialistov poslanec Schuhmeier umorjen. Takoj pa se je pridejala zlobna in ten-dencijozna laž, da je morilec krščanski socialni poslanec Kunschak. Ta je baje doprinesel zločin iz maščevalnosti, ker je vodja socialistov razkrinkal korupcijo mej krščanskimi socialisti. Tako se je pisarilo tudi po nekaterih naših amerikanskih listih. Evropski listi in sicer tudi liberalni in drugi kr ščanskim socialistom neprijazni listi so laž preklicali, naši amerikanski listi pa o tem preklicu molče, akoravno so poprej na široko in dolgo poročali o kršansko-socialnem morilcu. Našim! čitateljem v pojasnilo poročamo glavne misli glede tega posnete iz "AUg. Rundschau". -— Ko se je dne 11. fe-bruarija okoli desete ure zvečer so-cialdemokratični poslanec Fran Schuh- ! meier vračal iz nekega političnega; shoda v Stockerau nazaj na Dunaj, se je priplazil do njega neki mož in je5 streljal z revolverjem na poslanca. Krogla je predrla uho in zadela mož- i gane tako, da se je Schuhmeier takoj i zgrudil mrtev na tla. Morilec, katerega so takoj prijeli, je pripoznal zločin in pripoznal je, da se je nanj skrbno pripravljal mesece in mesece z namenom, da bi se nad socialisti maščeval, ker so ga že več let preganjali iz delavnic in mu vzeli kruh in delo. To, kar je poprej prihranil, je zdaj porabil. Sklenil je maščevati se nad vodjo socialdemokratične stranke, zato, ker je ta njega preganjala.
Kar je pa pri tem zgraženja vrednem umoru najbolj žalostno je to, da je morilec slučajno brat za krščansko misel in stranko mnogozaslužnega deželnega poslanca in dunajskega občinskega zastopnika Leopolda Kunschak. Prav ta slučajna okoliščina je kriva, da se je protikrščansko časopisje jelo zaletavati v krščanske socialiste in da jc jelo psovati krščansko stranko kot stranko .zahrbtnih^ morilcev i p tolovajev. Mi kot dobri narodnjaki, se ne strinjamo in ne vjemaino z vsem, kar počne stranka krščanskih socialistov v Avstriji v narodnem oziru; pribiti pa moremo, da bi se zavoljo tega tu-kajšno časopisje ne zaletavalo v njo, pač pa jim je ta izmišljena afera prav prišla za to, da bi se dala zopet enkrat zaušnica vsifri onim, ki so krščanskega | prepričanja in naziranja. Samoobsebi je sicer umevno, da nihče ni odgovoren za i dejanja in čine svojih sorodnikov; vendar, bi pa pred vsem drugim one, ki blatijo krščansko stranko z "zavratnih morilcev bando" vprašali, ali še vedo, da so napadli pred par leti organizirani sodrugi v Rohrachu pre-lata Scheicherja, ko se je vračal iz shoda v svojem volilnem okraju in sivolasega starčka pustili ležati skoraj na pol mrtvega, in ali so že po'za-bili, da je organizovani sodrug Njegus v dunajskem parlamentu petkrat vstre lil na justičnega ministra Dr. Hohen-burgerja?
Vrhu tega pa Paul Kunschak, Schuh meierjev morilec, sploh ne pripada stranki krščanskih socialistov. Kun-scak je bil poprej sam socijalist in častilec Schuhmeierjev. Kunschak sam je v Schuhmeierjevem delavskem izobraževalnem društvu "Apollo" zgubil svoje versko prepričanje, potem je delal deset let po Nemškem in po Ameriki in slednjič se je vrnil brezbrižen za vero in domovino nazaj na Dunaj. Mati in brat sta se sicer pošteno trudila, da bi spreobrnila nesrečnega brata, toda zaman, Paul Kun schak se je ogibal svoje lastne družine in nikdar se ni dal pridobiti za krščansko socialno stranko svojega brata. Vsled lastnih žalostnih izkušenj je postal še v inozemstvu nasprotnik socialistov in z vso odločnostjo se je branil na Dunaju pristopiti k socijalistični organizaciji. Prav radi tega so ga sodrugi sovražili in pregnali so ga iz vsake tovarne. »Ko sta ga nekoč pregnala dva sodruga iz tovarne in sta mu s tem vzela delo in kruh, ju je tožil Kunschak radi nasilstva in bila sta kaznovana z dvotedenskim zaporom. Od tedaj Paul Kunschak nikjer več ni mogel dobiti dela. Brat mu je hotel preskrbeti dela pri občini, toda Paul je bil preponosen, hotel si je kot delavec delo priboriti. Kunschak je postajal od dne do dne bolj sam svoj, dokler ni postal dne 11. februarjja celo morilec. To so dejstva, ki se ne dajo zanikati.
Krščansko socijalna stranka tedaj nima nobenega stika z obžalovanja vrednim umorom, pač pa lahko trdimo, da bi Paul Kunschak nikdar ne bil postal morilec, ko bi ga socijalistični terorizem ne bil preganjal od tovarne do tovarne, ker je sodruga tožil in dal zapreti. Kunschak si je hotel priboriti delo, do katerega imajo po mnenju socialdemokratičnih vodi-
je Willard v državi Wisconsin. Naselbina v Willard je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobitkanosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki omogočajo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin, ki delajo novega farmarja zadovoljnega, bi prvi naseljniki ostali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbran kraj. Toda pri Willardu je ravno o-bratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes naselilo nad sjo slovenskih družin in novi priselje-niki vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši k :ij za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselnikov dobilo za seboj na Willard svoje sorodnike in prijatelje.
Naselbina Willard se nahaja v Clark County-ju, ki je nekako v sredini države Wisconsin. Ta County je važno železniško križišče, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard leži ravno ob železnici.
Clark County ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter pro-ducira vsako leto za nad dva milijona dolarjev mlečnih produktov, od katerih pride lepo število tudi na Willard. Izborno vspeva turšica, ječmen, rž, krompir, sladkorna pesa, sočivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti po-voljno vspeva detelja in vsakovrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. Tudi sadje vspeva povoljno zlasti jabolka.
Številni domovi, katere so si postavili v kratkem času slovenski nasel-niki, najjasneje pričajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmarjevih dohodkov.
Toda ne samo gospodarsko tudi politično moč že imajo slovenski naselni-ki na Willardu: Rojak Steve Legat ie občinski tajnik, poštar, postajenačel-nik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Česnik sta mirovna sodnika, zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč ter Pavel Maron sta občinska konstablerja.
V sosednji slov. naselbini Gorman, katera je oddaljena ie par milj od Wil-larda, imajo Slovenci ves šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več druzih zanimivosti o tej hitro raztoči slov. naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Omenimo naj še to da imajo Slovenci tu svojo cerkev in šolo.
Takoj zraven slovenskih naselnikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence ki se nameravajo podati na farme. Cena akru je $18.00 in se lahko plačuje na male mesečne obroke.
Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni kadar kupujete farme, tu se gre vam za vašo bodočnost. Bodite previdni kjo kupite in kaj kupite. V vašo lastno korist in obrambo^vam svetujemo samo tole: Predno kupite kjer drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu, da si enkrat ne boste očitali!
Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsaki čas čisto in polno lastninsko pravico (deed). Predsednik družbe, katera lastuje to zemljišče je dobro znani okrajni sodnik v Milwaukee John Karel.
Vsak, kdor želi dobi naslove od slov. naslednikov na Willard in jim lahko sam piše za pojasnila. Pišite nam ponje!
Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na Adria Colonization Co., 322 Reed St., Room 6.
Adv.	Ig. Kušljan, upravnik.
POZOR, ROJAKI!
Da me ne boste pozabili obiskati dne 29. marca!
Zakaj? — Zato:
Dan sv. Jožefa, 19. marca, pride še v postnem času, ko se ne smemo preveč radovati. Vsled tega preložim svoje godovanje za 10 dnij, t. j. na dan 29. MARCA T. L.
Imeli bomo najfinejšo zabavo — igrala bo izvrstna godba'. Na razpolago vam bo brezplačen prigrizek (free I lunch). Vsakemu rojaku bo
PRVA PIJAČA PROSTA.
Toplo se priporočam vsem rojakom, da me ob tej priliki gotovo obiščete!
JOS. BOŽIČ, 101 Indiana St.,_Joliet, 111.
mesnica—nizke cene
116 Jefferson St.	Joliet, IU.
Ljudje, ki kupujejo meso pri Buehler Bros., se tie pritožujejo zoper draginjo—High Cost of Living.
Choice Beef Shoulder Roast,
per lb..........................11c
Sirloin and Porterhouse Steak,
per lb..........................I5c
Round Steak, per lb..............15c
Choice Beef Rib Roast, lb........12c
Choice Veal Roast, per lb........15c
Choice Muttonlegs, per lb......12}4c
Fresh Pork Sausage, per lb.......11c
Good Luck Butterine, per lb......18c
Frankfurts, per lb................11c
Garlic Sausage, per lb............11c
Polish Sausage, per lb............11c
Fresh Bologna, per lb......... ..10c
Pork Chops, per lb................ 18c
Pork Loin Roast, per lb.........,15c
Pork Butts, per lb................15c
Fresh Pork Shoulder Hams,
per lb.........................12c
Fresh Spare Ribs, per lb........12j4c
Fresh Neck Bones, per lb..........5c
Our best rendered Lard, per lb..l2^c Fresh Raw Leaf Lard, per lb....l2jžc Mettwurst Sausage, per lb..... A2}ie Blood Sausage and Head Cheese,
per lb .........................10c
Liver Sausage, per lb............10c
Choice Smoked Pork Loins ......14c
0*04	K>+0»0«+0K)»O»O»O*0*OKf
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, IU.
i
IPiite "Ells: Brand" pivo |
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Peoples Outfitting Co.
114-116-118 N. Ottawa St.
Joliet, 111.
Naša pomladna razstava
pohištva, pečij' za ki? tja v« tn kuhau|£ j'e r*«-* primerno večja nego v katerikoli trgovini ^ mestu.
Mladim poročeticem
*
posvečamo našo posebuo pozornost, in vsakdo ki kupi svojo opremo pri nas, dobi krasno darilo brezplačgo.
Največjo vljudnost
izkazujemo napram tujim narodom, ki ku-pujejo pri nas.
The Eagle Store
406-408-410 N. Chicago Street. . JOLIET, ILL.
"Kuppenhimerjeve obleke in vse kar človek obleče ali obuje % je naprodaj tu, pravi g. Andro Koludrovich.
Anton Kirlnčič
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company.
Želimo, da vsakdo, mal ali velik, star ali mlad, ima v mislih našo prodajalno kadar si hoče kupiti obleko ali čevlje. Mi želimo, da damo vsakemu najbolj vredno blago za njegov denar. Naše mode so najnovejše, a blago trpežno in se prilega. Kdor ne more lahko dobiti čevljev, po svoji nogi, naj se oglasi tu, ker mi jih gotovo imamo zanj.
Pridite k nam te dni, da vidite če imamo čevlje prave velikosti, kakovosti in cene za vas. Mi jih imamo—prav gotovo.
Peter Barbaric,
Vzor mladeniča iz Hercegovine.
Hrvatski spisal
Ant. Puntigam S. J. #
Poslovenila A. B. in V. S.
(Dalje.)
Pa zakaj ravno on? Na to vprašanje je odgovoril o priliki tako-le:
"Izmed vseh potov, ki vodijo v nebesa, se mi zdi najkrajši, najlažji in najljubši tisti, po katerem gre človek, ki točno in vestno spolnuje stanovske dolžnosti. In prav zato se mi je sv. Janez Berhmans tako priljubil, ker je šel tudi po tem potu in srečno prijel do cilja. Jaz se skoro bojim sv. Alojzija, ki ni skoro nič jedel in pil in tako ostro spokorniško živel. Ali kako bi mogel zaslužiti in pričakovati, da mi mati Božja, kakor sv. Stanislavu pokaže in na moje grešne roke položi svoje božje Dete!
Nasprotno pa lahko sv. Janeza Berhmansa posnema vsak človek, ker ni storil nič nenavadnega, ampak samo svoje dolžnosti izpolnjeval z nenavadno natančnostjo in vestnostjo.
Če bi bil jaz jezuit, bi si tega svetnika izbral za svoj vzor; njega bi posnemal in z vso dušo skušal postati njemu podoben."
A dasiravno še ni bil jezuit, je začel z vnemo posnemati najljubšega mu svetnika, čigar ostanke je vedno nosil na prsih. Način in red, kako naj vsak dan bolje preživi in Bogu posveti, kakor beremo v zapiskih sv. Berhmansa, se je Petru tako priljubil, da si je vse lepo prepisal in se odločil po tem tudi delati. Kako dobro je posnemal tega svetnika, kaže tudi to, da niso pri njem zapazili niti predstojniki niti součenci, ki so leta in leta ž njim občevali, nobenega prestopka v izpolnjevanju hišnih pravil. Razuntega povsem ponižen in krotak, bil je napram vsakomur ljubezniv in prijazen, a odločen nasprotnik vsemu, kar bi zbudilo pozornost na njega. Ali ni to prava slika Berhmansova?
Rad je prebiral življenje svetnikov, to knjigo junakov sv. kat. Cerkre in je znal pripovedovati iz nje marsikak odlomek. Življenje sv. Alojzija in sv. Stanislava je znal skoro na pamet.
Na godovo svetnikov se je rad pripravljal z devetdnevnico, proseč sedaj za to, sedaj ono, bodisi zase ali za druge. Devetdnevnice so se tako množile ena za drugo, da je skoro celo leto opravljal devetdnevnice. Da bi tovarišem olajšal takozvano devetdnevnico na čast sv. Frančišku Ksa-veriju, je prevedel iz latinščine v hrvaščino molitve, ki so v ta namen v navadi V Rimu. Sam jo je opravljal vsako leto z veliko pobožnostjo.
Le enega oltarja še ni bilo v svetišču — oltarja za duše pokojnikov. Toda tudi tega je Barbarič kmalu postavil, ko je storil "velikodušno deja-. nje ljubezni", ko je daroval dušam v vicah vse odpustke, ki jih bo dobi! v življenju in po smrti. Odpustke je vobče visoko cenil. Pri obedu na pr. je molil "Češčena Marijo" z rožnim-vencem v roki. "Kaj ne, ti bi rad bil deležen odpustkov?" ga vprašam. "Da," odgovori mi Peter, "ali ni to koristno?"
Bratovščine in blagoslovljene mo-leke je ravno zaradi tega visoko cenil, ker je po njih zadobil mnogo odpustkov.
Toda skoro bi bili pozabili na Kri-žev pot v našem svetišču. Barbarič je rad premišljeval trpljenje Jezusovo in je zlasti v svoji bolezni pogosto spremljal ljubega Jezusa na njegovem križevem potu.
Tako je bilo v Petrovi duši res kakor v kakem svetišču. Sam troedini Bog je stanoval v njem, živ spomin na svetnike, ljubljence Božje in ljubki angelčki — pobožne misli in molitve so vedno plavali vim in noter. To je tisto sladko življenje duše, ki je polna Boga, to je tisto občevanje, o katerem pravi apostol: "Nostra anteni conver,>atio in coelis est" — naša domačija je v nebesih." (Fil. 3, 20.) 4. Cvetje na križevem potu. Zopet je prišla pomlad. Od tistega u$pdnčga velikonočnega izleta je • že minilo leto dni Bilo je 3. aprila 1897. Peter je stal poleg mene pri odprtem oknu svoje sobe in se grel jia toplih žarkih pomladnega solnca. Lice mu je bilo bledo, toda mirno, oko bistro in blago.
Gledajoč cvetoče črešnje in pisane •cvetke v vrtu, reče smehljaje:
"Cvetje cvete, a' moja pljuča vene-jo." Nato rečem jaz:
"Nisi li slišal Peter, kaj je rekel tisti starček: Čimbolj zeleni telo, tembolj se suši duša; in čimbolj vene telo, tembolj zeleni duša? Ako se ti telo suši, gotovo ti cvete duša kakor spomladi."
"Včasi je res tako," odgovori Peter ponižno. "Zadnje dni sem dobil prelepo jabolko, tako da mi je bilo žal, da bi ga takoj snedcl; položil sem ga k Marijinemu kipu in vzel drugo. To ni bilo lepo nazunaj, vendar je bilo izvrstno. Pozneje sem hotel poskusiti tudi ono lepo jabolko, toda glej — znotraj je bilo vse gnilo. Tako je včasi tudi v življenju."
Jaz pa sem mislil: če je le kdaj v velem telesu zdrava duša, je gotovo v tem mladeniču.
Vse čednosti, v katerih se je Peter vadil, dokler je bil zdrav, so se razvile v njegovi bolezni do bujnega .cveta. Nekoč se je raznesla po njegovem rojstnem kraju vest, da je Peter od-deljcn od drugih in da ga bodo kmalu
poslali domov. Peter je nato pisal očetu:
■"Ko pravijo, da sem v posebni sobi, imajo čisto prav. Imam namreč posebno sobo, ki je tolika kot naša nad izbo, toda desetkrat, dvajsetkrat lepša od nje, da sem lahko miren, da lahko ležem in vstanem, kadar hočem itd. Kar se drugega tiče, da me bodo poslali domov, je gola laž. Moji predstojniki me,— Bog jim povrni — tako-rekoč nosijo na rokah. Torej o tem nikar nič več skrbeti."
Zlasti je bil hvaležen, če je kdo obljubil, da bo molil zanj. Nekoč mu javi bolniški brat, da ga p. spiritual pozdravlja in da bo daroval zanj sv. mašo. Ves radosten vsklikne Peter: "Povejte mu, da se mu. zahvaljujem, lepa hvala mu; o to so dobri ljudje!"
Med dnevom se je zabaval Peter največ s pobožnimi vajami. Kdor ga je obiskal, našel ga je navadno sedečega za veliko hrastovo mizo, na kateri je stal meter visoki kip Lurške Gospe, pri njenih nogah pa je bilo vse polno svetih podob, ki jih je Peter urejeval. Kadar ni bolnik molil, je pa gotovo listal po kaki pobožni knjigi-
Pogosto mu je domači zdravnik priporočal, naj čita romane, da se razvedri. Peter se je temu samo nasmejal. Toda ko mu zdravnik le ni dal miru in zopet in zopet predpisal romane, mu je hotel Peter ustreči. Ko pride nekoč zdravnik, leži velika knjiga pred Petrom odprta.
"Danes imate vendar enkrat neki roman," reče zdravnik, "toda pokažite mi."
Pa kaj je bil ta krasni roman? Letnik "Katoičkega lista"! Mimogrede omenjamo, da je cenil Peter kljub svoji ponižnosti zelo malo romane in tudi nekatere slavne klasike. Ko je povzdigoval nekdo Goethe-ja v zvezde, je rekel Peter mirno: •
"Goethejeve zasluge se pričenjajo tam, ko je začel svoje darove uporabljati za to, za kar mu jih je Bog dal." Torej v branju romanov se ni držal zdravnikovega nasveta, ampak je rajši čital izpodbudne in pobožne knjige.
Dva tedna pred smrtjo — bil je že jako slab — ga opozorim, naj se vendar bolj varuje, naj dalje spi itd. Peter uboga; toda čez par dni me prosi, če sme ostati pri starem.
"Več časa sem poskušal," pravi, "o-stati dalje v postelji in bil samo pri eni sv. maši. Toda nikakor nisem mogel biti miren in pokojen. Jutranja molitev in druge pobožne vaje niso v redu in zato bi rad imel stari red.'
In ko ga vprašam, kak je ta red, odvrne Peter:
"Vstanem ob pol šestih, to je dvignem se v postelji, da mine kašelj. Nato se oblečeni, kar me zelo utrudi, da, trudnejši sem, ko zvečer. Potem grem k sv. maši, molim jutrno molitev in rožni venec. Ko se vrnem v sobo, se vsedem truden na ta stol in opazujem Zveličarja na križu. Nato večkrat nič ne mislim, moje misli so pri miru; potem pride zajtrk in nato grem k drugi sv. maši; če grem k sv. obhajilu,! gosto se
tisti dan pisal g .Kelavi: ..."Vprašaš me, če sem sposoben za pot? (Kelava ga je povabil na svojo novo mašo). Sem, dragi moj, toda zdi se mi, da za drug pot, na drugo stran. Tudi moj domači kraj težko, da bi me še videl, a še manj jaz njega. To Ti povem, kakor čutim, toda pri Bogu je vse mogoče. Moja bolezen se je znatno poslabšala. Desna stran je bila prej zdrava, zdaj pa je davno prišlo tudi na desno stran. Vendar se še držim nekako na nogah. Po stopnicah iti, to Ti je prava pokora; sedaj ko sem dobil palico, je malo laže. Samo, kadar se obuvam, sž" me loti taka utrujenost, kakor ko bi šel, ko sem bil še zdrav, na Vlašič. Še bi lahko kaj rekel, pa prepustimo vse Bogu. Jaz se vedno priporočam v molitev, da bi mi Bog dal stanovitno vdanost v njegovo sveto voljo."
5. Zrel za nebesa. Kakor slavček še le v mraku žvrgo-li svoje najlepše pesmice, tako se nista pokazali Petrovi kreposti — potrpežljivost in vdanost v voljo božjo nikdar sijajneje kakor v njegovi dolgotrajni bolezni. Že takoj v začetku se je Peter izročil popolnoma v božje roke. Ni pa zanemarjal ne naravnih ne nadnaravnih sredstev, da zadobi zopet zaželjeno zdravje; toda njegoyo geslo je ostalo do zadnjega diha: "Kakor Bog hoče."
"Čakal s»m s pismom," piše Peter 4. oktobra 1. 1896. Kelavu, "da bi Ti mogel sporočiti lepših vesti o svojem zdravju; naj se zgodi božja volja. Kaj hočeš? Iz kože ne moreš skočiti! Popil sem toliko zdravil, da se bojim, da bi me ne imenovali "dvonoga lekarna" toda znatnega poboljšanja ne čutim."
Mesec dni pozneje piše bratu fra Marku: Kaj vprašate za moje zdravje? •Ne vem, kaj bi Vam rekel. Zdaj malo boljše, pa zopet slabše. Za me storijo z molitvijo in drugimi sredstvi, kolikor morejo. Če Bog noče, da o-zdravijji, naj se zgodi Božja volja. V šolo grem samo k težjim predmetom, sicer pasem lenobo. Tu mi je v vsakem oziru dobro. Če bi me vprašali, kje bi najrajši umrl, bi odgovoril: v Travniku. Kako se bo ta bolezen končala, Bog ve. Bodimo na vse pripravljeni."
In zopet mesec dni pozneje piše iste mu bratu: "Da Ti resnico povem, doslej ne čutim kake posebne polajšave vendar mi tudi ne gre na slabše... Zato se je najbolje izročiti v voljo Božjo in iz rok Božjih veselo pričakovati ali zdravja ali smrti. Bog ve, kaj je za nas boljše, in nam bo tudi dal, kar je za nas bolje; toda ne vse lej, kar mi želimo. Torej se nam ni treba ničesar bati. Izročimo se v voljo Božjo!"
Ta vdanost v voljo Božjo se poleg pobožnosti vedno ponavlja v. pismih iz tistega časi.
Mnogo se je za njega molilo, pa tudi sam je molil brez prestanka in skozi celo leto opravljal devetdnevnice k Lurški Materi Božji in raznim svetnikom. Dne 11. marca reče p. pre-fektu: "Devetdnevnico na čast sv. Frančišku Ksaveriju sem opravil v ta namen, da ozdravim, ako je volja božja. Včeraj sem začel devetdnevnico na čast sv. Jožefu; tO opravljam bolj zato, da srečno umrem kot da ozdravim."
Da, večkrat je izjavil, da bi rajši u-mrl kot živel. Že od duhovnih vaj je molil 7 očenašev za srečno smrt. Poje pogovarjal o smrti in se
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v -njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: ;; ••
Peter Staudohar,
Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn.
J. P. king<#
»»trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja Ml ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK North Chicago Street t nori hiši Joliet National Bank*
POZOR, ROJAKINJE 1
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Sloger Brajte, Ely, Minn,
trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglejte si naš
5 in 10c Counter
kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Svoji k svojim!
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom ip Avstro-Ogrsko.
Metropolitan Drug S
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI "t
"BELLADONNA" OBLO
«1 MuS a vatm (»rt« » rasna!» REVMATEMU	SLABOSTIH » ČLENKIH
HROMOSTI	PLJUČNIH IN PRSNIH
BOLESTI y KOUCU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNB MR0® NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI M&C	BOLESTIH » IHJJtH
SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRI& HUDEM KAŽLJU

Geo. Lopart
Gročerijska prodajaln®
N. W. telefon 8» ♦02 Ohio Street	JOLIET,
Nizke cene
sem pri treh sv. mašah. Med dnevom I brez kake bojazni približeval temnim berem, molim ali spim, grem na vrt ali v kapelo."
"A" kaj bereš?"
/'Berem tri knjige: Premišljevanje dr. Jegliča, Življenje Jezusa Kristusa, ki ga je spisal naš presvitli nadškof dr. J. Stadler in Colombierov življenjepis."
"Koliko rožnih vencev zmoliš vsak dan?"
"Dva vedno, tretjega, kakor je. Tako lenarim, ker včasi več časa ne mislim nič. To me skrbi, ker čas tako slabo porabljam..."
Razuntega je dolgo časa molil vsak dan križev pot. Za zabavo je igral na star harmonij pobožne napeve, zlasti Marijine pesmi. Ko mu je čestital eden izmed predstojnikov, da se je naučil v bolezni igrati, ker bo v nebesih lahko spremljal petje angelskih sborov, je odgovoril smehljaje: "V nebesih boin pač imel boljši harmonij."
ure. Nekega večera je ostal malo dalje v cerkvi. Naenkrat pridejo patri in bratje in pokleknejo v klopi. Peter se čudi, kaj hoče to biti. Na velikem oltarju pred tabernakljom sta goreli dve sveči in zbrani redovniki so molili litanije Vseh Svetnikov. Nato .so zopet tiho zapustili hišo božjo. Peter je bil zelo vesel tega odkritja. A-koravno je skoro osem let živel v zavodu, vendar ni vedel za te večerne litanije. To mu je bilo zelo všeč in od-zdaj je vsak dan skrivaj prisostvoval na karu. Nato je v sobi opravil dolgo večerno molitev in izpraševanje vesti, pri tem pa si je zapisal v posebno knjižico svoje napake kakor tudi dobre sklepe. Tega reda se je Peter držal do zadnjih dni svojega življenja kljub 1 idi mrzlici in smrtni utrujenosti.
Tako je "Jenaril" Peter. Dva dni po prejšnjem pogovoru začne vrabec pred bolnišnico silno čivkati. Tedaj reče Peter: "Vrabec poje in dela na svoj način, jaz pa sedim tu brez posla." Neki pater mu odvrne:
"Saj tudi ti poješ, kadar moliš, da se razlega do nebes, in tvoje bolečine so tudi delol"
Peter odgovori: "Saj jaz nimam pri tem nikakih težav." In vendar je še
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
^HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in'Kanadi.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarlja slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Pozor, rojaki
Dobil sem iz ^'L, gtona za svoje
serial no Številko.
jamči, da so
prava in korist«-
Po dolge® ml je posreCiW't^ pravo Alpe»J?V
ill Pomado TO !H
danju in za, kakorSneSe do»e™, sv. tu ni bilo, oo» moškim in iti in dolgi lasje
8nh popolnoma * f jo ln ne bodo veS• dali, ter ne oilv« „,
Riivnotakoi« moškim v 6.
krasnibrkipo)
Revmatizeniv.
nogah in k»i«'% dneh popolno®« vim. kurja o«>» davice, potne
lM
ozebline sepoP0« odstranijo, "'f resnica js»5£Vi PiSite po cenik. ,t rega poSljem z»
JAKOB WAHCIC, _ 1092 E. 64th St.	Cleveland, 0
Prodajemo zlatne znakove za sv> slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan o svih slavjanskih jezicib koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Rojaki, če hočete imeti lep° 01 u no perilo pošljite ga v edino sloy i perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY
106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefo®
Naše delo je izborno. domačo obrt!
podpis
vratom, za katerimi stoji Odrešcnik in cela nebesa. Opazujoč krasno sliko, kjer pohodi smrt palico počivajočega potnika, dočim trga z roko najlepši svet rožnega grma in to z največjo ravnodušnostjo, reče Peter veselo: I BB "Kakor beg! In potnik s palico sem J S jaz!"
Ko so njegovi tovariši pisali naloge j R za maturo, je rekel Peter smehljaje:!® "Tudi jaz bom kmalu delal maturo; j 5B da bi le izdelal, čeravno s ponavljal-1S nim izpitom v vicah."
Čim temnejša mu je bila pot mla-tlega življenja, s tem večjim zaupanjem se jc opiral na Božjo roko.
"Moja bolezen," piše o Velikem Šmarnu svojemu prejšnjemu prefek-tu, "gre na slabše, toda hvala ljubemu J Sfi Bogu, ki mi je dal milost, da sem po- i® polnoma miren. Besede: 'Naj se zgo-di volja Božja' me vedno krepe in tolažijo! Priporočam se Vam še na-1 K počitku je šel okoli devete j prej v molitev, da bom mogel do smrti vstrajati v popolni vdanosti v voljo Božjo."
(Dalje prih.)
|
MATENO DELO
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prerneha! delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko
VINO
Slovenski Zdravnik.
(Zraven sUvenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se v»i, k ste na katerikoli bolezni bolni, n. SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo ste Ozdravljeni popolnoma, ako je t-sploh mogoče. Tisočerim naiih rojt kov je bilo pomagano do čvrstega »> popolnega zdravja, ker so se obrnil s popolnim zaupanje... do tega slavnt ga zdravnika. Pridite osebno ali p« pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. !vec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-1
Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti. Okrepča vam tud^ prebavne organe in ž njimi vred celo telo.	t
VSTVARJA DOBER TEK, . J 1 1 J ' jl> POSPEŠUJE PREBAVO,
OLAJŠUJE BOLEČINE,
KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE.
Pomagalo bo v vseh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo tek in prebavtjanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave.
"V vneli lelcnriiHli.
bitter-wihe
"•"•M, »d b/JOSEPH l HICACO,
JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicag«, III
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ple» y»ako £*• botcf in nedeljo. Phone South Chicago 3S7.
JOSEPH
1333-1339 SOOTH ASHLAND AVE.
triner
;
h k
CHICAGO,
III!