DOLENJSKI GOZDAR
letnik XIX
september 1982
glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto
št. 8
Kongres za poglobljeno samoupravljanje
Ob pripravah na 10. kongres ZSS
Jugoslovanski sindikati zadnje čase posvečajo vse več pozornosti osnovnim problemom, ki zadevajo družbeni, življenjski in materialni položaj naših delavcev. S tem se ne vključujejo, kot mnogo kje do sedaj, le v reševanje drobnih zadevic, ki so jih družbenopolitične organizacije in poslovodni organi „pre-pustili“ sindikatu, ampak se ukvarjajo s poglabljanjem samoupravljanja kot pogoja za boljši družbenoekonomski položaj delovnega človeka. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah pa sindikati jasno uvidevajo tudi, da je razvitost samoupravnih odnosov v tesni povezavi z gospodarskimi razmerami v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah, s prizadevanjem za spoštovanje dogovorov, povečanjem proizvodnje in izvoza in uveljavljanjem stabilizacijskih ukrepov.
O vseh teh vprašanjih se v dnevih, ko se pripravljamo na 10. kongres ZSS, mnogo govori na delovnih mestih, v osnovnih organizacijah in na razpravah o kongresnih dokumentih. O tem so v intrvjuju za Delavsko enotnost spregovorili tudi nekateri predstavniki republiških odborov sindikata. Ker so teme pogovorov bistvene za sedanji tok razprav, povzemamo nekaj misli.
Vukašin Lutovac, sekretar RO sindikata delavcev papirne in grafične industrije, je dejal, da bodo v njihovem sindikatu namenili več pozornosti povezanosti papirne in grafične industrije in dohodkovnim povezavam z izdelovalci surovin in reprodukcijskega materiala: „Te odnose, zlasti pa odgovornost za usodo sestavljene organizacije, moramo okrepiti predvsem med delavci in razbiti ozke lokalistične in podjetniške plotove, ki jih nekateri gradijo ... Zelo dobro je, da so delavci temeljito seznanjeni z razmerami v naši panogi, da se zavedajo ovir, in to je pomembna prednost pri odpravljanju zagat v proizvodnji in uveljavljanju dohodkovnih
odnosov med organizacijami združenega dela, v kar naravnost silijo sedanje gospodarske razmere.11
Franček Ribič, sekretar RO sindikata delavcev v kemični n kovinski industriji , je dejal, da so v teh panogah delavci že spoznali svoj del odgovornosti za normalno oskrbo z zdravili, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in podobnim. „Toda že v dosedanjih razpravah o kon-
gresnih dokumentih smo opazili, da se srečujemo z nekakšnim samozadovoljstvom. Ekonomski položaj organizacij združenega dela je sorazmerno ugoden, zategadelj ljudje premalo razmišljajo, da bi hitreje uresničevali vse tisto, kar smo zapisali v zakonu o združenem delu.11
Nekateri so pokazali tudi na slabosti, ki zavirajo samoupravljanje neposrednih pro-
izvajalcev. Tako je med drugim dejal Marjan Vrabec, sekretar RO sindikata delavcev v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu: „V imenu delavcev načrtujejo tudi tisti, ki niso strokovno podkovani za tako delo. Namesto da bi delavci gospodarili s prostorom, sami odločali, kaj bodo gradili in kje, se tu pojavljajo različni organi, zlasti pa občinski izvršni sveti, ki onemogočajo uresničevanje te temeljne delavčeve pravice.11
In za konec še misel Vuka-šina Lutovca: „Temeljno vprašanje pred kongresi je, zakaj delavci ne odločajo — pa naj zveni še tako frazersko - o sadovih svojega dela. Zakaj? Danes v resnici odločajo organi v družbenopolitičnih skupnostih. Od tod marsikatera taževa, lokalizem in ne vem kaj še, kar ni v interesu delavcev. Zakaj tega ne povemo? 11
Po Delavski enotnosti priredil N. S.
VSE TEŽJE DO
ŽELEZNIH
KONJIČKOV
Kljub temu da se po naših cestah vali vedno več novih vozil, pa se moramo zavedati, da so se morali njihovi lastniki zanje potruditi bolj kot pred nekaj leti (seveda tu nismo upoštevali tudi cene bencina). Medtem ko je poprečni Slovenec za poprečni osebni avtomobil delal še leta 1978 „samo" 1404 ure, je moral leta 1981 prebiti na delovnem mestu 1629 ur. Podobno je tudi z drugimi materialnimi dobrinami, ki naj bi dvigovale standard naših delovnih ljudi. Za električni in plinski štedilnik je bilo pred štirimi leti treba delati 133 ur, lansko leto pa 144 ur, za hladilnik pred štirimi leti 114 ur, lani 123 ur, za televizor pred štirimi leti 159 ur, lani pa 182.
Pokrivanje semena s senčniki in razkladanje smrekovih iglic, ki jih potrebujemo pri mešanici substrata. V drevesnici Portovald vsako leto vzgojimo od 500.000 do 800.000 dve in tri letnih sejank iglavcev (v glavnem smreke). Le tos spomladi smo iz drevesnice dali več kot 700.000 sejank. Pri nekoliko pozni setvi smo zasejali 810 m2 gredic s smreko, macesnom, duglazijo, omoriko in hrastom. Upamo, da bo setev uspela. (Foto M. Bajt)
izobraževanje gozdnih delavcev bomo razširili
Tudi pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto se dobro zavedamo, da je potrebno znanje gozdnih delavcev sekačev poglobiti in razširiti. Priprave za to so v teku.
Dosedanji vsebini osnovnega izobraževanja s področja pridobivanja lesa bomo dodali še osnove iz gojenja gozdov. Seveda se bo zaradi tega tudi šolanje podaljšalo za okrog triindvajset delovnih dni. Tako bo v bodoče tak tečaj, ki bo zajel oba področja (gojenje in pridobivanje lesa), trajal približno tri mesece.
Izobraževalna vsebina s področja gojenja gozdov je skrajšan učni načrt za izobraževanje odraslih. Namen tega izobraževanja je predvsem ta, da učenci pridobivajo nekoliko več znanja o gozdu in njegovih zakonitostih, tako da se bodo pri delu lažje odločali za konkretne
negovalne ukrepe.
Učni načrt ima dva dela. V prvem, teoretičnem, bodo učenci slišali nekaj o vlogi in pomenu gozdov za človeka. Nadalje bodo spoznali nekatere osnovne pojme s področja pr-iraščanja in razstiščnih dejavnikov. V poglavju o obnovi gozdov bodo spoznali osnovne pojme s področja naravne obnove, predvsem pa nekaj več s področja umetne obnove
gozdov. V naslednjem poglavju (nega gozdov), bodo učenci spoznali amen in pomen nege pa tudi negovalne ukrepe v posameznih razvojnih stopnjah gozdaj s področja varstva gozdov pa predvsem spoznavanje in ločevanje poškodb na gozdnem drevju in sestojih, ki so nastale zaradi delovanja žive in nežive narave. Glavni del izobraževanja bo potekal v gozdu. Učenci si bodo pod strokovnim vodstvom učiteljev in inštruktorjev ogledali vzgajanje sadik v drevesnici in se seznanili z zakonitostmi življenja v pragozdu. V okviru praktičnega pouka bodo nekaj
časa pogozdovali in negovali nasade.
Največjo skrb in veliko časa bomo posvetili negi v naravnih mladjih n goščah.
Ob koncu gojitvenega dela tečaja bo preizkus znanja. Tečajniki bodo morali na konkretnem gojitvenem objektu opraviti vse potrebne gojitvene ukrepe in jih tudi utemeljiti.
Upamo, da bo tako storjen korak naprej k boljšemu razumevanju naravnih pojavov in lažjim odločitvam pri našem delu.
TONE KRUH
Kongres zveze sindikatov Slovenije
CA
DOLENJSKI GOZDAR
Dopisujte v vaše in naše glasilo!
Deseti kongres zveze sindikatov Slovenije bo 11., 12. in 13. oktobra v Ljubljani. Priprave tečejo že dlje časa v osnovnih ter občinskih organizacijah in na ravni republike. Že maja 1982 je bil v prilogi Delavske enotnosti objavljen osnutek poročila RS ZSS o delu ZSS v času med 9. in 10. kongresom. Prav tako je bil objavljen osnutek resolucije 10. kongresa ZSS. O obeh osnutkih so se seznanili tudi člani osnovnih organizacij ZS v našem podjetju, imeli možnost, da predlagajo spremembe ali dopolnitve.
Znatna porast storilnosti dela pri prevozu lesa
Povečanje storilnosti pomeni realno osnovo za dejansko rast nove vrednosti. Zaradi močnih inflacijskih tokov nam dohodek hitro narašča zaradi rasti cen. To pomeni le dohajanje ostalih panog gospodarstva, zamegljuje pa pravo vrednost povečanja storilnosti. V normalnih razmerah gospodarjenja ob nizki stopnji inflacije bi pomenila porast dohodka že stopnjo rasti storilnosti. Ker pa ni tako, se moramo posluževati ugotavljanja storilnosti z drugimi pripomočki. V naši delovni organizaciji je izdelana metodologija za ugotavljanje storilnosti več ali manj le za proizvodna dela.
V prvem polletju letošnjega leta opažamo močno rast storilnosti pri spravilu lesa s traktorji in prevozu lesa, medtem koje pri sečnji lesa enakomerna rast že več let od 7 do 8 odstotkov. Pri spravilu lesa s traktorji je porastla storilnost kar za 24 odstotkov. Zanimivi
podatki so tudi pri prevozu lesa. V 6 odstotkov krajšem času je bilo prepeljanih za 25 odstotkov več lesa in za 30 odstotkov več prevoženih tkm. S popravkom norm prevozov je preseganje norm padlo pri vožnji s prikolico od 140 na 112 odstotkov in pri vožnji s kamionom od 119 na 116 odstotkov. V poprečju se je preseganje norm znižalo od 124 na 114 odstotkov. Razveseljiva je ugotovitev, da je storilnost porastla v enakem razdobju za 11 odstotkov.
Zanimivi bi bili rezultati storilnosti za celotno delovno organizacijo, vključno z administrativnimi deli. Ti bi nam pokazali pravo vrednost storilnosti. Večanje števila administrativnih delavcev in števila delavcev invalidov prav gotovo ne pripomorejo k boljšim rezultatom.
JOŽE LUKSIČ
Obravnava poročila in resolucije pa je le manjši del dejavnosti, ki so si jo zadale organizacije sindikatov. Sindikati so dali pobudo tudi za akciji „Vse sile v stabilizacijo gospo-darstva“ in „Ureditev prostorov, dvorišč, okolja, zbiranja sekundarnih surovin". V počastitev 10. kongresa pa naj bi organizirali prireditve, s katerimi bi prikazali aktivnost sindikata na področju kulture, amaterskega ustvarjanja, inovacij ter uredili delovne prostore delovnih organizacij.
Dejavnost, ki naj bi se nadaljevala tudi po kongresu, je široko zasnovana. Že samo akcija za ustalitev gospodarstva je taka, da zahteva najširše stalno sodelovanje vseh zaposlenih. Zavladati mora prepričanje, da napredek gospodarjenja ne sloni samo na nekaterih, temveč na slehernem članu delovne skupnosti in sindikata. Podjetje bo dobro uspevalo, kadar bodo dobro opravljene vse delovne naloge, kadar bo vsak delavec na svojem delovnem mestu opravil delo po svojih najboljših močeh.
Ureditev okolja — pridobitev surovin
Še posebej pa gozdarje veseli pobuda sindikatov za ureditev proizvodnih prostorov, dvorišč in okolja ter zbiranje sekundarnih surovin. Naše delo bo seveda drugačno kot v tovarnah in na njihovih dvoriščih. Pa vseeno bi se vse naše osnovne organizacije sindikatov morale za izpolnitev te pobude še posebej zavzeti. Naši proizvodni prostori so gozdovi na desettitočih hektarih, zato tega dela ne more opraviti le nekaj ljudi ali skupina, temveč vsi člani delov-
ne skupnosti, ki so razkropljeni na deloviščih v širnih gozdovih. In za kaj gre?
Skupina izletnikov je poleti obiskala grobišče in partizansko bolnico. Prijetno so bili presenečeni nad skromno, toda skrbno urejenem grobišču pa tudi nad bolnico. Toda nedaleč ob cesti so naleteli na ostanke, ki jih puščajo ob cesti naši strojniki, vozniki kamionov in sekači:	traktorske	in avto-
mobilske zračnice in plašči, plastične in pločevinaste posode za olje in bencin, vijaki, traktorske vlačilne vrvi, polomljeno orodje, plastične vrečke, sledovi o menjavi olja, rdeči in beli plastične trakovi in kaj vem kaj še vse.
Ali se gozdarji po vsem tem še smemo šteti za ljubitelje narave in gozdov. Ali pa postajamo celo največji onesnaževalci? Ali smo podlegli, na žalost, preveč razširjenemu mnenju, da je gozd vsesplošno smetišče? !
Temu se moramo postaviti po robu. Najprej moramo gozdarji pospraviti svojo nesnago in šele potem to zahtevati od drugih, ki jim gozd ne pomeni toliko kot nam.
Zato: sledimo pobudi sindikatov — pospravimo naše dvorišče. Zbirajmo plastiko, zračnice, plašče, pločevino in železo, olje pa menjavajmo na za to posebej določenih mestih.
V bodoče ne razmetavajmo več teh stvari po gozdu. Sproti imeti red, to je enostavneje in manj zahtevno kot kasnejše pospravljanje.
Sekači, strojniki, minerji, vozniki kamionov - za ta red oz. nered ste predvsem vi odgovorni. Tako ne sme iti naprej, sicer bomo gozdarji kmalu veljali za najhujše onesnaževalce gozdov!
Urejanje gozdov na novi poti
V juniju je bil na Mašunu dvodnevni republiški seminar z nazivom „Uporaba vzorčnih metod pri zbiranju podatkov za gozdnogospodarsko načrto-vanje“; organizirala sta ga VTOZD za gozdarstvo pri BF ter Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Z referati sta sodelovala tudi GG Postojna in GG Bled. Seminarja so se udeležili trije urejevalci z našega gozdnega gospodarstva. Na njem je bilo veliko govora o preobrazbi načrtovanja, ki jo narekujejo potrebe po določenih podatkih, omogočajo pa jo zlasti računalniške zmogljivosti. Udeleženci so bili seznanjeni tudi z nekaterimi manj znanimi metodami ugotavljanja lesne zaloge in prirastka, o slabih in dobrih straneh najvažnejših metod, o osnovah vzorčenja, možnostih uporabe foto posnetkov itd. Po živahni razpravi je bilo sprejetih nekaj zaključkov, od katerih navajam le nekatere najvažnejše.
1.	Potrebna je preobrazba gozdnogospodarskega načrtovanja tako v načinu zbiranja podatkov kot v njihovi razčlenitvi in uporabi.
2.	Urejevalec naj obvezno spremlja izvajanje svojega načrta.
3.	Za zbiranje podatkov na terenu so potrebni zanesljivi delavci z ustrezno izobrazbo in prakso.
4.	V zvezi z zaključkom št. 1 velja poudariti vedno večje možnosti, ki jih nudijo računalniki in foto posnetki. Pomembni sta tudi računalna izbira metod pri ugotavljanju lesne zaloge in prirastka in težnja k manjšemu obsegu polne premerbe in račun večje uporabe vzorčnih metod. Itd.
Seminar je lepo uspel, omogočil je razjasnitev nekaterih nejasnosti, postavil je tudi nova vprašanja, zato s tem v zvezi še nekaj besed o urejanju pri GG Novo mesto.
Na Mašunu smo slišali veliko tarnanja o begu kadrov z urejanja in o premajhnem vrednotenju urejevalnih del. Treba je priznati, da tudi naše območje ni imuno od teh pojavov. Vzrokov za tako stanje je precej. Zlasti je očitna premajhna povezanost operative in urejanja. Gozdnogospodarski načrti so v očeh marsikoga še vedno objekt, ne pa sredstvo racionalizacije. Vanje je vloženega pre-nialo skupinskega trimskega dela in niso dovolj upoštevani. Pa vendar so to trajni pisani dokumenti, ki jim vrednost s starostjo narašča. Pri GG Novo mesto smo se zato odločili za reorganizacijo urejevalne služ-
be; ta je letos že stekla, trajala pa bo predvidoma še nekaj let. Poteka nekako v skladu z ugotovitvami seminarja, vendar vse še ni urejeno, nekatera vprašanja tudi niso dovolj osvetljena.
Da bi dosegli boljšo kvaliteto gozdnogospodarskih načrtov in gospodarjenja, je potrebna večja specializacija urejevalcev in sodelovanje vseh strokovnjakov. En urejevalec (projektant) naj bi prevzel le nekaj gozdnogospodarskih enot, za te enote naj bi sestavljal načrte ter spremljal njihovo izvajanje. Zaradi enostavnejšega dela naj bi se preselil na tozd oziroma tok, ki s temi enotami gospodari. Ob spremljanju gospodarjenja naj bi gozdnogospodarske enote toliko spoznal, da bi v letu revizije ali tudi delno, leto pred tem, lahko opravil projektantska dela in v predpisanem roku sestavil načrt. V letih med revizijami naj bi spremljal zanesljivost evidence in sodeloval pri delih v gojenju in izkoriščanju gozdov.
V letu revizije enote je potrebna izmera lesnih zalog in prirastkov. Zlasti vzorčne metode zahtevajo natančnost, zanesljivost in stalnost kriterijev. Udeleženci na Mašunu smo si bili edini, da je nujna stalna ekipa na ravni območja, ki naj bo sposobna opraviti ali učin-
kovito nadzirati večji del meritev v enoti. Prav na tem področju so v predstavah o bodočem načinu urejanja na ašem območju obstajale največje razlike. Tako so bili pri nas doslej nekateri prepričani, da ta dela lahko opravijo praktikanti, revirni vodje itd.
V letu pred revizijo enote bi bil nujen posvet o načinu dela, ki bi vključeval tudi terenski ogled enote. Vsekakor bi bilo treba na posvet poleg pristojnih predstavnikov ozda in tozdov k sodelovanju pritegniti tudi strokovne republiške ustanove. Na tem posvetu bi govorili o intenziteti urejanja v enoti, gospodarskih razredih, glavnih
Pred dobrim desetletjem smo izdelali prvi gozdnogospodarski načrt območja z veljavnostjo do vključno leta 1980. Takratni načrt je bil nekakšna združitev že obstoječih načrtov gozdnogospodarskih enot. Ni moj namen, da bi kritiziral takratni načrt, saj vemo, daje bilo prvič na enem mestu obdelano celotno gozdnogospodarsko območje in nakazane smernice za gospodarjenje v bodoče. Vendar danes ugotavljamo, da je vrednost takratnega načrta razmeroma majhna. Zlasti so opazne pomanjkljivosti v pristopih in metodah opredeljevanja ciljev, temeljnih razvojnih usmeritev
metodah izmere, posebnostih enote, ki jih je treba upoštevati, itd. Obstaja še vrsta problemov, povezanih z „glavno sezono11 dela, ki traja pri urejevalcu (projektantu) le v določenih letih. Obstaja tudi velika razlika v obsežnosti dela pri posameznih tozdih in tokih. Tako bo imel, denimo, en projektant opraviti tudi s petkrat večjo površino od drugega.
Naštete težave so gotovo rešljive, zahtevajo pa veliko prizadevnosti. Zgornja razmišljanja so zapisana v želji, da ta prizadevnost ne bi prekmalu popustila.
#
in ukrepov, to je na najpomembnejšem področju načrtovanja in gospodarjenja z gozdovi. Po drugi strani pa je bila glavna pozornost posvečena gozdnim fondom in na njihovi osnovi ugotovljenem etatu. Vprašanje pa je, ali je etat res lahko opredeljen le na podlagi gozdnih fondov ali pa bi moral biti končna posledica usmeritve gospodarjenja z gozdovi v območju. Posledica slabe usmeritve se kaže zlasti v zasebnih gozdovih, saj je tu vse delo podrejeno etatu oziroma blagovni proizvodnji, gojenje pa smo zanemarjali. Opaža se tudi slabitev trajnosti donosov, vendar ne po masi, ampak zlasti v razmerju med razvojnimi fazami in drevesnimi vrstami. Slabitev v razmerju drevesnih vrst se kaže zlasti v gozdovih hrasta in belega gabra. Ugodne cene hrastu povzročajo prekomeren posek te drevesne vrste.
Sedaj že pridno pripravljamo nov območni načrt z veljavnostjo do leta 1990. Sestava načrta kasni, vendar ne toliko zaradi nas, kolikor zaradi neenotnosti gozdarskega strokovnega kadra v najvišjih republiških organih. Za začetek se je zataknilo pri pripravi navodil za sestavo načrta, in prav to je zaustavilo že zastavljeno delo.
Do konca leta mora biti načrt pripravljen za potrditev. Naloga ne bo lahka, tudi ne neizvedljiva, če se bomo držali sprejetega razporeda dela. Kljub kratkemu roku ne smemo pozabiti, da mora biti načrt narejen za nas in za našo uporabo, zato mora biti tak, da bo postal učinkovit pripomoček v prizadevanjih za intenziviranje in racionaliziranje gospodarjenja z gozdovi v območju. Posebej bo
(Nadaljevanje na 96. str.)
Šolarji so v tozdu Podturn čistili nasade in šteli drevje Že navsezgodaj so pred odhodom v gozd čakali pred stavbo tozdove uprave. (Foto S. Klančičar)
JANEZ BLAŽIČ, dipl. inž.
Revizija območja gozdnogospodarskaga načrta
(Nadaljevanje s 95. str.)
moral določiti vlogo in pomen zasebnih gozdov v območju, z upoštevanjem lastnosti posameznih kategorij gozdne posesti in vloge le-te v preobrazbe-nem procesu podeželja. Če tega ne bomo posebej opredelili, bodo številke o višini etatov za zasebne gozdove ostale le na papirju, tako kot se je to dogajalo v preteklem obdobju.
Solidno osnovo za sestavo načrta smo dobili iz popisa gozdov. Če bomo dobljene podatke pravilno izkoristili v postavljanju ciljev gospodarjenja z gozdovi v bodoče, naš trud in porabljen denar ne bosta zaman. Stanje gozdov v pogledu trajnosti in krepitve splošnih koristnih funkcij se bodo okrepile, z njimi pa bosta narasla vloga in pomen gozdov in gozdarstva v družbi.
TONE ŠEPEC, dipl. inž.
pmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiug
CA
| DOLENJSKI GOZDARj
HiiiiiiiiitiiiniimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiffJ
Delavke iz drevesnice pri obžetvi smrekovih sadik na poizkusni ploskvi v Meniških steljnikih. Pri delu jih nadzorujeta inž. Jože Kruljac in revirni vodja Jože Šmalc (sredi slike). (Foto: S. Klančičar)
V__________________________________________________________________J
Novice iz Črmošnjic
Komisija za delovna razmerja
je sprejela za delo gozdnega delavca sekača dva mlada delavca, in sicer Franca Zupančiča z Verduna in Staneta Berkopca iz Gornjih Sušic. Oba sta na zavodu za medicino dela dobila zdravniško spričevalo, ki dokazuje, da sta sposobna za težko delo v gozdu.
Delavski svet je na zadnjih sejah sprejel naslednje sklepe in predloge:
-	samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v letu 1982;
-	dan je bil razpis za delavko v pisarni v zameno za Elko Šprogar, ki bo oktobra zaključila s svojim dolgoletnim, vztrajnim in vzornim delom. Za dobro, tovariško in poučno delo v tozdu Gozdarstvo Črmošnjice seji lepo zahvaljujemo;
—	ocenjeval je disciplino v delavskem domu in ugotovil, da se je zelo poslabšalaj domski skupnosti je bilo naloženo, da prevzame vso odgovornost pri svojem delu in prekrške sproti obravnava;
—	sklenil je, da morajo delavci v bodoče vse motorne žage shranjevati v skladišču, še posebno v času dopustov ali bolniške. Sklep je bil potreben, ker so nekateri delavci nosili motorne žage domov in v popoldanskem času žagali drva
tudi vaščanom, ki niso člani kolektiva.
Disciplinska komisija bo 6. septembra 1982 obravnavala disciplinski prekršek Marjana Jakovčiča, ki je brez opravičila tri dni neprekinjeno izostal z dela.
Proizvodnja
Avgusta sta bila sečnja in spravilo lesa dosežena 75-od-stotno (20.332 m3). Posekati moramo še 1.422 m3 iglavcev, 4.108 m3 tehničnega lesa listavcev in 1.193 m3 drv, kar skupaj znaša 6.723 m3 ali 25 Odstotkov letošnjega načrta.
Za izpolnitev plana do konca leta ni bojazni, še posebno pri spravilu, kjer trenutno razpola-
5
. >•
‘	p
M" 4"
Ur
Ob žetev sadik v nasadih je končana. Kot že vrsto let poprej to delo v tozdu Gozdarstvo Podturn opravljajo učenci zadnjih razredov osnovne šole iz Dolenjskih Toplic. Na sliki je skupina s svojim skupinovodjem Rudijem Zamido v nasadu ob lovski koči na Podstenicah. V ozadju se vidi vrh Roga. (Besedilo in foto S. Klančičar)
gamo z odvečnimi zmogljivostmi, kar je posledica ugodne zime v začetku leta.
Kamionski prevozi in tudi oddaja drv za kurjavo neposredno posameznim kupcem tečejo normalno. V avgustu smo odpeljali rekordno količino tehničnega lesa iglavcev in listavcev, in sicer okrog 3.000 m3. Skupno smo oddali na trg 19.630 m3 tehničnega lesa. Gojenje gozdov
Gojitvena dela tečejo po načrtu, razen pri redčenju, katerega smo doslej opravili na 36 hektarih (od načrtovanih 88). Kljub zaostanku pa bomo tudi to delo opravili stoodstotno.
V vseh treh revirjih smo tudi že zaključili z odkazilom redne sečnje za plan 1983.
Nove ceste
Za nemoten odvoz lesa in skrajšanje spravila smo v Rogu v sedemnajstem oddelku pričeli z razširitvijo nekdanje železnice. Zemeljska dela so že končana. Omenjeno rekonstrukcijo izvajamo v lastni režiji s pomočjo zasebnega obrtnika Jožeta Luzarja, ki je prevzel vsa strojna dela. Celotna gradnja bo po predračunu stda okrog 84 milijonov dinarjev.
Pred kratkim pa smo začeli širiti tudi cesto iz Travnega dola proti vasi Pleš.
Pojačali smo minersko skupino z novim minerjem Martinom Hrvatom, ki je bil v Ljubljani tri mesece na tečaju za minerja; z njim bomo dosegli tudi boljšo sprotno izdelavo vlak, seveda če bo n razpolago razstrelivo. ALOJZ PUHAN
LANI 47
„KONFLIKTNIH
SITUACIJ"
„Delavski štrajki nastajajo pri nas v glavnem zaradi večanja razlike med dejanskim položajem samoupravljanja in načrtovanim sistemom samoupravljanja," pravi jugoslovanski izvedenec za „konfliktne situacije" na delu. Do tega zaključka je prišel tudi tako, da je primerjal višino osebnega dohodka, življenjskih stroškov in socialnih problemov v letu 1978 in 1981. Kljub temu da so bile lani slabše socialne razmere kot v letu 1978, je bilo v Sloveniji 44 konfliktnih situacij manj. Torej je poglabljanje samoupravljanja edini ključ za odpravljanje konfliktnih situacij, tam, kjer to še šepa, pa zaškriplje tudi v medsebojnih odnosih. Prekinitve dela ločimo v prekinitve del in izsiljene sestanke. Prvih je bilo lani v Sloveniji 47, drugih pa 17.
Nezgoda pri delu
VARSTVO PRI DELU JE DOLŽNOST IN PRAVICA!
prečno na strmino navzgor ali pa približno v smeri plastnic terena (v levo ali v desno stran). V tem primeru pa je bil javor obremenjen z vrhom nalomljene bukve, ki je imel isto smer kot izbrana smer podiranja javorja, s čemer se je preteča nevarnost za nezgodo še povečala. Če bi Dražetič pri podiranju drevja ravnal v skladu s temeljnimi načeli, ki veljajo za podiranje drevja v strminah, in bi javor, glede na način naslonitve odlomljenega vrha bukve nanj, podrl v levo ali v desno stran glede na strmino in ne po strmini navzdol, bi s tem nevarnost nezgode bistveno zmanjšal.
Luka Dražetič je avgusta 1978 opravil tečaj za sekača, ki ga je organizirala naša delovna organizacija. Zadnji preizkus znanja iz varstva pri delu je
uspešno opravil 10. februarja 1981, med sečno žledolomov v Brkinih. Duševno in telesno je zdrav, kar potrjujejo razultati zadnjega obdobnega zdravstvenega pregleda. Kljub formalni usposobljenosti in zdravstveni sposobnosti za opravljanje sekaških del pa je Dražetič med delom očitno zanemaril vrsto varnostnih predpisov in splošno znanih pravil za varno delo pri sečnji, kar se je tokrat maščevalo s hujšo telesno poškodbo.
Želim, da bi tudi ta primer opozoril vse tiste delavce, ki zaradi navideznih bližnjic med sečno zanemarjajo dognano, varno tehniko dela, saj* se tako nevarno ravnanje nujno in prej ali slej maščuje, žal tudi s hujšimi ali smrtno nevarnimi telesnimi poškodbami.
Delaj varno!
BOGO ŠPILETIČ, vam. inž.
Boleznine v prvem polletju 1982 v primerjavi s prvim polletjem 1981
Zaradi bolezni in nezgod izgubljenih več delovnih dni kot lansko prvo polletje. Najbolj zdravi v toku Gozdarstvo Novo mesto, največ bolnih v tozdu Gozdarstvo Črmošnjice.
Sedmega avgusta se je pripetila v oddelku 36 revirja Planina delovna nezgoda, pri kateri je bil težje poškodovan gozdni delavec — sekač Luka Dražetič, star 26 let, zaposlen pri tozdu Gozdarstvo Črnomelj.
Do nezgode je prišlo takole:
Delavci Luka Dražetič, Ivo Jakovljevič in Tomo Poplašen so v 36. oddelku podirali in izdelovali slučajne pripadke. Delali so vsak zase in bili med seboj primerno oddaljeni. Ob 10.30 je pričel Luka Dražetič podirati 15 cm debel in 16 m visok javor. Javor je podiral na strmem terenu, po strmini navzdol. Ko je drevo pričelo padati, se je med umikom spotaknil in padel, čelada pa mu je med tem odletela z glave. Tedaj je nanj padel 8 m dolg in od 8 do 12 cm debel vrh bukovega drevesa in ga hujše poškodoval po temenu glave.
Sedem metrov od drevesa po strmini navzgor, ki ga je Dražetič podiral, je namreč stala bukev prsnega premera 14 cm in 14 m visoka, ki je bila na višini 5 do 6 m močno nalomljena. Nalomljeni vrh je visel navzdol in se naslanjal na javor, ki ga je Dražetič podiral. Ko je Dražetič javor podrl, se je nalomljeni vrh bukve sprostil in padel nanj.
V tem primeru lahko z gotovostjo trdimo, daje Dražetič med delom napravil več temeljnih napak, ki so skupno privedle do nezgode s hujšo poškodbo, in sicer:
1.	Podiral je drevo, na katerem je obviselo drugo drevo, čeprav je med gozdarji že sploš-
no znano, da je tako podiranje drevesa izredno nevarno in že desetletja prepovedano s splošno in interno varnostno zakonodajo v gozdarstvu. Tudi republiški pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu v 17. členu prepoveduje tako podiranje drevesa. Dražetič je v tem primeru ravnal v nasprotju z varnostnimi predpisi, kljub temu da je pred podiranjem javorja nedvomno opazil nalomljeni in naslonjeni vrh bukve in je podžagoval javor medtem, ko je vrh bukve visel nad njim.
2.	Dražetič med podiranjem drevesa ni imel čelade pričvrščene na glavo s podb radnim jermenom; zato je le-ta lahko padla z glave med njegovim padcem.
3.	Dražetič se je med umikom spotaknil in padel, ker pred pričetkom podiranja očitno ni preveril, kakšna je pot za umik, kar je ena od temeljnih varnostnih potreb in nalog sekača pred pričetkom podiranja kakršnegakoli drevesa.
4.	Varna tehnika dela zahteva, da je treba v takih primerih najprej dokončno podreti drevesa, ki kakorkoli obvise na drugem drevju, kar pa Dražetič ni upošteval in je zato prišlo do nezgode. Pri podiranju takih dreves se po potrebi uporabi žični natega, traktorski vitel ipd.
5.	Pri prepovedanem načinu podiranja je Dražetič napravil grobo napako tudi s tem, da je javor podrl po strmini navzdol. Za podiranje dreves, zlasti na hujših strminah, namreč na splošno velja, da se jih podira
V prvem polletju letos smo izgubili 12,14 odst. več delovnih dni zaradi bolezni kot v prvem polletju lani. Število izgubljenih dni se je povečalo od 7566 na 8611 dni. Najbolj je poraslo število izgubljenih dni zaradi nezgod pri delu — z a 30,48 odst. Za 19,21 odst. pa se je povečalo število izgubljenih dni zaradi nezgod izven dela. Pri nezgodah pri delu se je povečala resnost (to je: število izgubljenih dni na en primer).
Nezgode izven dela pa so se povečale po številu primerov: od 61 v prvem polletju lanskega leta na 87 primerov v letošnjem prvem polletju.
Močan porast boleznin v primerjavi z lanskim prvim polletjem je predvsem v tozdu Transport in gradnje (54,93 odst.), v tozdu Gozdarstvo Straža (45,92 odst.) in v tozdu Gozdarstvo Črmošnjice (20,15 odst.). V tozdu Gozdarstvo Straža se je zvišalo predvsem število izgubljenih dni zaradi nezgod izven dela, v tozdu Transport in gradnje pa se je povečalo število izgubljenih dni zaradi bolezni (za 70 odst.). Nasprotno se tozd Gozdarstvo Črnomelj lahko pohvali s 27-odstotnim znižanjem bolniških dni glede na lansko prvo polletje.
Zanimiv je tudi podatek, da gride v tozdu Gozdarstvo Črmošnjice v letošnjem prvem polletju na enega delavca kar 19 dni bolniškega staleža, v tozdu Gozdarstvo Podturn in Straža pa 15 dni, v celotni delovni organizaciji pa poprečno 12 dni bolniškega staleža na enega zaposlenega.
Zaradi boleznin smo torej izgubili toliko delovnih dni, kakor da tok Gozdarstvo Črnomelj in tozd Vrtnarstvo in hortikultura v prvem polletju sploh ne bi delala.
SONJA LIČEN-TESARI
(skupaj do 30 in nad 30 dni boloaonskoja izostanka)												
Vzrok	TO bol ozonskoga Izostanki	TOŽB 'G' TOZD 'G' NOVO HEST0 . STRAŽ*		TOZD ■G' P00T0RN	TOZD 'G' ČRMOŠNJICE	TOZD 'G' Črnomelj	T0Z0 TRAM« IN GRADNJE	TH ■G1 NOVO MESTO	TOK "G* Cmok el j	TOK •G* TREBNJE	TOZD VRT. IN HORT.	DSSS	SKUPAJ
	ŠT.IZ8.0NI	STJZG.0NI	ŠT. IZG. OKI	ST.t26.DMI	ŠT. IZG.0NI	ŠT. IZG.0NI	ŠT.IZS.DNI	ŠT.IZG.0NI	ŠT. IZG.DNI	ST.IZG.DNI	5l.IZG.0NI	ST.IZG.DNI
PRI	1»1	139	125	105	80	41	82	17	-	85	-	8	682
1982	280	214	108	244	47	21	32	31	4	-	-	981
NEZGG0A	1981	115	201	104	146	236	16	103	-	53	2	25	1001
OaA	1982	151	430	40	200	195	-	139	66	13	5	-	1239
1981	832	433	998	767	897	130	144	24d	169	280	438	5336
1982	670	785	1216	907	608	484	75	159	263	283	311	5754
NEGA, SPREM- 1981	*6	29	51	36	1b6	5	13	4	-	15	31	336
S!VEKI PREB. 1*2	63	28	74	37	86	12	4	36	-	31	26	397
POROC. POROOb198’	-	-	-	112	-	-	-	-	-	8	91	211
"IŠKI DOPUST . w,	-t.	-	65	41	-		-	-	-	-	134	240
SKUP* J	1132	788	1258	1141	1280	233	277	252	307	305	593	7566
1982	1164	1457	1503	1429	936	.517	250	292	282	319	471	8611
POVPREČNO 1981	109	100	107	86	97	31	44	32	31	34	60	753
ZAPOSLENIH 1982	108	99	101	75	93	55	48	36	27	32	60	734
ll, BOL. DNI K* ZAPOSt. 1562	11	15	'5 H	19	10	9	5	8	10	10	8	12
Analiza delitve sredstev za osebne dohodke
Konferenca 00 ZS Gozdnega gospodarstva Novo mesto je na seji razpravljala o analizi razporejanja sredstev za osebne dohodke. Poročilo kritično obravnava delitev osebnih dohodkov v času po zadnjem referendumu, ki je bil julija tega leta. Objavljamo ga v celoti.
Čas po referendumu je še prekratek, da bi lahko izdelali ustrezne analize in na podlagi njih ocenili dobre in slabe strani sprememb, ki smo jih sprejeli. Lahko pa ugotovimo, da dvoletna akcija o prevrednotenju del v korist proizvodnih del le ni bila zaman, saj so bili predlogi na referendumu dobro sprejeti, čeprav so razprave povzročile precej vroče krvi, ki se ponekod še sedaj ni ohladila. V razpravah smo razrešili nekatere zadeve z manjšimi popravki. Prvotni predlog je bil osnovan tudi na bolje ovrednotenem delu strokovnih del in nalog. O rezultatih, ki naj bi bili doseženi s prevrednotenjem zahtevnosti del še ne moremo govoriti. Cilj je bil zastavljen dolgoročno na podlagi kadrovske politike, večanja produktivnosti in doseganju boljših rezultatov gospodarjenja, ki se nam pokaže v rasti dohodka in čistega dohodka.
Višje vrednotenje proizvodnega dela pa pomeni, da mora-
jo delavci v neposredni proizvodnji še odgovorneje opravljati svoje delo. S tem niso dane nobene pravice posameznim delavcem za nedisciplino in izostajanje z dela. Vloga in naloga sindikata je, da pravilno razlaga odnos, ki se uveljavlja v zadnjem času do proizvodnega dela. Povsem jasno imamo opredeljen delovni čas z ustavo, ki pravi, da imajo delavci pravico in dolžnost delati 42 ur tedensko. Ta čas si ozdi sami razporedijo, vendar ne tako, da bi posamezniki sami skrajševali delovni čas. Tudi delovna obveznost je dovolj jasno opredeljena. V temeljnih organizacijah jo je potrebno le prilagoditi na njene razmere in jo dosledno izpolnjevati. Torej je povsem odveč iskanje opravičil za nedisciplino in nedelo izven delovne skupnosti. V kolektivu se je potrebno jasno in večkrat pogovarjati ter zaostriti odgovornost do tega vprašanja.
Že dlje časa nekateri predlagajo, naj bi bolje ovrednotili
zahtevnost del in nalog delavcev, ki so pred upokojitvijo. Tudi o tem vprašanju mora sindikat zavzeti svoje stališče. Zahtevnost dela ne more biti povezana z delovno dobo. Večjemu osebnemu dohodku pred odhodom v pokoj je lahko vir le minulo delo in ne boljše vrednotenje zahtevnosti del in nalog.
Zadolžiti bi morali ekonomiste v naši delovni organizaciji, da pripravijo predlog o ugotavljanju rezultatov minulega dela v skladu z zakonom o minulem delu. Komisija za osebne dohodke s strokovnimi delavci pa bo pripravila merila za delitev dohodkov iz minulega dela.
Uvrstitev točke o osebnih dohodkih na dnevni red seje sindikalne konference je še zlasti potrebna, da razjasnimo opustitev navade o delitvi osebnega dohodka ob polletnem obračunu. Ob takem porastu dohodka (z indeksom 152) se upravičeno sprašujemo, zakaj nismo izplačali dodatnega osebnega dohodka. Toda to ni tako enostavno. Poznano nam je, da je dohodek družbena kategorija in se mora delitev izvajati po družbenih normah. Take norme
Pregled OD v gozdarstvu SRS (januar-julij 1982)
Novo bos to, sapteabar 1982
ŽT-i	B.B) BBEZIgr CELJE KOChJe t]MJ IJUSlJMlt MARIBOR NAZARJE BOVO iiESTO POSUIJIIA SUS8AUE.C TOLMH POPBtC.
li.	j !	00	R	00	R	OD R	00	R	00	R	00	R	00	R	00 R	00	R	00	R	00	R	00	R	00
1.	Direktor	27718	7.	27266	B.	25763 9.	29323	5.	30860	2.	34349	1.	29510	4.	24049 12.	25493 10.		30526	3.	27947	6.	24914 11.		28143
2.	Vodja teh. sekt.	22884	9.	20504 n.		25883 5.	20505	1.	26016	4.	25325	6.	26416	3.	21960 10.	24848	7.	26740	2.	24475	8.	-		24877
i	Vodja spl.služba	23743	4»	22136	7.	21213 10.	25157	1.	24358	2.	21755	9.	24104	3.	22010 8.	20122 12.		22663	5.	22442	6.	21130 11.		22569
4.	Vodja gosp.rač. sekt.	22602	5.	—		21107 8.	29118	1.	-		26845	2.	-		21939 6.	22629	4.	23446	3.	-		21711	7.	23674
5.	Vodja koierc. službe	.		22102	6.	.	-		24566	1.	23915	3.	24177	2.	-	22310	5.	22449	4.	-		21110	7.	22947
t.	Vodja sekt.za plan	.		19317	7.	20527 5.	.		23834	1.	22265	4.	-		13671 8.	196CC	6.	22567	2.	22442	3.	-		20902
7.	Vodja finančne službe	-		16490	6.	.	.		-		23455	1.	23156	2.	17031 5.	-		-		22425	3.	2C124	4.	20445
8.	Vodja računovodstva	17109	7.	21181	5.	•	23619	1.	21962	4.	.		22787	2.	-	-		18773	6.	22461	3.	-		21128
9.	VodjaAOP	20897	7.	17794 11.		23263 2.	„		23479	1.	22265	5.	22678	3.	22052 6.	20153	9.	2i*59	8.	22461	4.	20120 10.		21420
To.	Vodja sl.za urejanje	22482	3.	21324 10.		21728 6.	25231	1.	23244	2.	22265	4.	22239	5.	20217 11.	21467	8.	-		21387	9.	21580	7.	221 u5
11.	Vndja sl.za gojenje	. .		18541 10.		-	25603	2.	22C04	4.	21625	5.	20280	9.	2C379 8.	22612	3.	26620	1.	20916	7.	21037	6.	21969
r.	Vodja sl.za prldob.lesa	20043	5.	20C39	6.	-	25357	1.	-		-		-		-	21590	2.	-		20582	4.	21C11	3.	21433
13	Vodj- TO	22 420	9.	21474 10.		20377 11.	26288	1.	24222	3.	23256	6.	23699	5.’	19340 12.	22425	8.	24062	4.	24842	2.	22998	7.	22992
n.	Vodja Beharuskl.	16885	3.	.		.	-		.		-		24673	1.	-	-		19295	2.	16228	4.	-		19270
15.	Vodja finančno operative			-		-	18548	2.	-		-		-		-	15834	3.	-		19473	1.	-		17951
15.	Refore-t za izkoriščanje 2139		7.	-		16483 9.	.		22252	3.	23929	1.	2- 764	5.	17505 8.	20572	5.	22793	2.	2G935	4.	-		2 629
17.	Referent za gojonjo	.		17589	7.	-	.		20407	3.	21410	2.	19616	5.	19284 6.	-		22563	1.	200.5	4.	-		2'j139
18.	Finančni knjigevod.	12863 1C.		13843	7.	16031 1.	15227	2.	13525	3.	14064	4.	-		11025 11.	14315	3.	13867	6.	13983	5.	13243	9.	13026
19.	Vodj- obratov.knjigovod.	. 14797	4.	13629	8.	12411 1.	7 4336	3.	13514	9.	15858	t.	16031	1.	14177 6.	-		14560	5.	14035	7.	13295 10.		143-4
20.	Materialni knjlgovoc!.	12620	6.	12832	3.	1.655 lu.	mio	9.	13721	1.	13201	2.	11795	7.	9773 11.	12804	4.	12552	5	11662	8.	-		12:75
21.	Ekonce.teh.na TO	12043	9.	13086	4.	10828 12.	11741 10.		13185	3.	16085	1.	12225	8.	10913 11.	14175	2.	12493	6.	130**3	6.	12394	7.	12680
22.	Saldakonti	12556	4.	12106	5.	11291 10.	11571	9.	11318	1.	13231	2.	11747	7.	10915 12.	12915	3.	11064	11.	11S53	3.	12o82	6.	12043
23.	Fakturist	12329	3.	12238	4.	11632 6.	10852	3.	12136	5.	-		12588	2.	10911 7.	13273	1.	12U6C	5.	-		-		12C.2
24.	Taksator-^rojektant	20156	4.	20446	2.	.			-		2-711	1.	18879	6.	19587 5.	20200	3.	-		-		-		19995
25.	Taksator-inženlr	19454	5.	18414	7.	.	.		21012	2.	19660	4.	18879	6.	17861 9.	20504	3.	22103	1.	17573	Id.	18320	8.	19383
26.	Taksat'r-tehnik	14783	6.	16385	1.	11845 12.	14824	5.	15607	3.	14356	8.	15946	2.	13846 10.	15546	4.	12540	11.	13987	9.	14427	7.	14507
27.	Rovirni vodja	15943	5.	17793	3.	16474 7.	«118	9.	17734	4.	10120	2.	16704	6.	14751 12.	16321	3.	13897	1.	16112	10.	15394 11.		15781
28.	Blagajnik	13352	4.	11502 10.		10617 12.	11215 11.		15717	1.	15042	2.	12842	5.	11672 8.	13592	3.	12480	6.	1157.	9.	12395	7.	12666
29,	Tajnica direktorja	12731	6.	_		10196 10.	12026	9.	14650	2.	13631	5.	14823	T.	0572 11.	13543	4.	12353	8.	13772	3.	12382	7.	12616
30.	Strojepiska	10932	4.	10228	8.	9907 11.	10577	6.	12211	2.	13231	1.	10173	9.	9990 1C.	10769	5.	10325	7.	li 993	3.	9455 12.		10733
31.	Čistilk-	8855	3.	6775 10.		6464 12.	7442	9.	9113	2.	7655	6.	7940	4.	6557 11.	7585	7.	7475	8.	9149	1.	7837	5.	7737
32.	Sok-'čl	16893	2.	12540 11.		14066 9.	15506	3.	15359	4.	12292 15.		14272	e.	14449 5.	14394	6.	24279	1.	14387	7.	13190 10.		15135
33.	Traktoristi	18392	2.	13660 11.		15368 5.	16911	4.	17030	3.	14151	8.	14659	6.	14049 10.	14116	9.	20345	1.	14634	7.	133C3 12.		15551
34.	Šoferji	16608	6.	19378	5.	20223 3.	18295	6.	14721	9.	13728 11.		20546	2.	19962 4.	14531	10.	26040	1.	16959	7.	11676 12.		17722
35.	Delovodja	13455 10.		14244	4.	13553 8.	12474 12.		15340	1.	146 90	2.	13569	7.	13357 11.	13099	S.	13491	9.	14369	3.	14211	5.	13887
36.	Vrtalec na gozd.costl	12091	3.			13392 6.	11350	6.	11250	7.	-		7617	8.	-	-		17386	1.	11741	5.	11993	4.	12155
37.	riehanlk	14514	1.	12610	7.	11063 n.	12912	5.	-		12608	8.	11116 10.		11164 9.	13752	2.	r 561	3.	12760	6.	13393	4.	12677
33.	T rog ni er	14181	6.	14905	3.	_	_		.		19051	1.	14688	4.	13985 7.	15971	2.	1199C	8.	13 83 J	9.	14479	5.	14098
39.	i uknjačica	10770	5.	13296	2.	-	-		-		13323	1.	-		9743 5.	-		11281	4.	11293	3.	9403	7.	11373
	Poprečna uvrstltov		5.22		6.68	7.56			4.75		2.93		3.97		4.54	8.09			5. IS		4.2	6	5.17		7.0	3
	Vrstni red GG		8.		9.	11		5.	- 1.			2.		4.	12		7.		3.		6.		10	
Osebni dohodki so za delavce vedno zanimivi.
Objavljamo pregled poprečno izplačanih osebnih dohodkov v gozdarstvu SR Slovenije in prvem polletju letošnjega leta. Prikazani OD so brez dodatkov preračunani na 8 ur. Vrstni red GG je izračunan s pomočjo poenostavljenega načina z neupoštevanjem števila delavcev. Ker so gozdna gospodarstva približno zastopana z enakim številom delavcev po tipičnih delih, si to lahko dovolimo. Kot vidimo, je naša DO poprečno uvrščena na sedmo mesto (od dvanajstih). Proizvodna dela imajo razmeroma nizke vrednosti, ker prevrednotenje v prvem polletju še ni vplivalo na višino OD teh del.
so sprejete z dogovorom, ki dovoljuje oblikovanje sredstev za osebne dohodke z določenimi omejitvami v odnosu na ustvarjen dohodek. Pri porastu dohodka za 50 odstotkov in več je dovoljeno povečati OD za 31,5 odst. V naši delovni organizaciji smo izplačali OD povečan za 38 odst. Presegli smo ga zaradi povečanega števila zaposlenih (za dva odstotka) in zaradi nizke primerjalne osnove iz preteklega leta. Lanska zima je bila neugodna za proizvodno delo, zato so delavci prejemali le nadomestilo OD v višini 60 odstotkov.
Ob devetmesečnem obračunu bodo možnosti za dodatno izplačilo OD v višini do 50 odst. povprečnega OD le v primeru, če bo dohodek porastel z indeksom 150 v primerjavi z lanskoletnim obdobjem.
Še beseda o merilih za delitev OD po delovni uspešnosti. Po formalni plati imamo rešeno delitev OD na podlagi ugotavljanja delovne uspešnosti. Dejansko ugotavljamo uspešnost za proizvodna dela pri pridobivanju lesa, gojenju gozdov, gradnjah cest, predelavi lesa in strokovno tehničnih delih. Pripravljamo pa tudi merila za administrativna delajpo tozdih.
JOŽE LUKSIČ, dipl. org. dela
KUPNA MOČ
Kupna moč slovenskega prebivalstva je od šestdesetih pa do osemdesetih let tega stoletja neprestano naraščala, po letu 1980 pa rahlo, vendar neprestano upada. To nam pove tudi kazalnik o delovnem času, ki ga poprečen Slovenec potrebuje za nakup nekaterih dobrin: za kilogram bele moke je moral leta 1960 delati 37 minut, leta 1970 samo še 19 minut, leta 1980 pa najmanj 16 minut. Že leta 1981 pa je za to potreben delovni čas narasel zopet na 17 minut. Podobno tendenco lahko opazimo tudi pri drugih živilih, npr: za govedino smo leta 1980 porabili uro in 43 minut, leta 1981 pa uro in 44 minut; za liter mleka smo
1980	porabili 9 minut, leta
1981	pa 12 minut; za sladkor leta 1980 samo 23 minut, leta 1981 pa 41 minut.
Pionirsko delovno brigado „Janez Mrak“ so v imenu pokroviteljev obiskali na Planini pri Sevnici predsednik skupščine Uroš Dular, direktor GG Novo mesto inž. Jože Petrič, predsednik DS GG Novo mesto Metod Rom ter zastopnik ljubljanske banke Stane Šuln. Fotografirali so se z mentorico pionirjev in predsednikom občinske konference ZSMS Novo mesto. (Foto T. Kruh)
Sprejem pionirjev
V soboto, 31. julija, smo sprejeli pionirje pionirske delovne brigade „Janez Mrak", ki je sodelovala pri elektrifikaciji odročnih kmetij v občini Šentjur pri Celju.
Pionirji so po končani delovni akciji obiskali Gozdno gosno-
Z zaključne prireditve akcije Kozjansko 82 pošiljava v imenu PDB „Janez Mrak" vsem delavcem Gozdnega gospodarstva Novo mesto prisrčne pozdrave ter se zahvaljujeva, ker ste nam omogočili udeležbo na tej akciji, kjer smo ogromno pridobili v vsem, kar potrebuje mlad človek, da postane dober član naše družbe: to je sloga, tovarištvo in bratsko razumevanje. Pozdravom se pridružujejo tudi brigadirji ZMDA Kozjansko, posebno pa člani brigade „Edi Davičo" iz Beograda, naši najboljši prijatelji.
V imenu brigade mentorica Ma rinka Suša in brigadirka Breda Sladič.
darstvo Novo mesto. V tozdu Vrtnarstvo in hortikultura smo jim pripravili skromen sprejem. Po uvodnih pozdravnilijšesedah tovarišev Petriča in Šulna iz Ljubljanske banke jim je tozd
Vrtnarstvo in hortikulturo predstavil tov. Bartolj. Z zanimanjem so si ogledali nove proizvodne zgradbe in vrt.
Pokroviteljstvo nad brigado ima skupaj z Ljubljansko banko Gozdno gospodarstvo Novo mesto.
TEMNO LETO 1983?
Prihodnje leto se bomo srečali še z enim problemom, ki se je v pretekli zimi že nekajkrat najavil: primanjkovalo bo približno 5000 GWh električne energije (ali kar 6,6 odstotka vseh potreb). Že lani smo z redukcijami prihranili 1183 GWh ali 1,9 odstotka lanskih potreb, v elektrogospodarstvu pa pravijo, da smo takrat imeli še to srečo, da so vse termoelektrarne delale dobro in da smo precej toka lahko tudi uvozili, ko nam je šlo najbolj za nohte.
KAKŠEN JE KMEČKI STANDARD?
Kljub znatnemu napredku podeželja pa pokazatelji opremljenosti kmečkih gospodinjstev, v primerjavi z nekmečkimi, kažejo na veliko zaostajanje v opremljenosti z nekaterimi materialnimi dobrinami. Tako je z električnimi in plinskimi štedilniki opremljenih 46 odst. kmečkih gospodinjstev (nekmečkih 99,5 odst.), s hladilniki 38,5 (87,7), s televizorji 35,9 (88,3) in z osebnimi avtomobili 19,6 odst. (54,4). Precej boljšo opremljenost od kmečkih gospodinjstev po statističnih podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko kažejo mešana gospodinjstva. Pri teh je, če vzamemo za primer osebne avtomobile, opremljenost 47,2 odstotna.
MANJŠI DRUŽBENI PROIZVOD
Lanski slovenski družbeni proizvod je bil realno za deset odstotkov, jugoslovanski pa za 5 odst. manjši od družbenega proizvoda v letu 1980. To je dokaj neugodno, saj smo v lanski resoluciji predvidevali 3 do 3,5-odstotno rast družbenega proizvoda. Razveseljivo tudi ni, da se je jugoslovansko gospodarstvo, kljub široki akciji, še bolj zaprlo zunanjemu svetu. Jugoslavija je lani izvozila 13,6 odstotka družbenega proizvoda, kar je manj kot v letu 1980. Takrat je bil delež jugoslovanskega izvoza 15,8 odstotka. Te težnje veljajo tudi za Slovenijo. Medtem ko je bil predlani delež izvoza v družbenem proizvodu dvajsetodstoten, je lani znašal le še nekaj več kot osemnajst odstotkov.
TONE KRUH
Ovinek na zoženi cesti med Barbičevo in Žvanovo hišo v Dolenjskih Toplicah je prava past za kamione, ki vozijo les na žago kmetijske zadruge. Zlasti še, kadar je naložen dolg les. Majhna neopreznost in tovor podrsa po steni leve hiše ali pa na drugi strani zadene strešni žleb. Teh težav pa bo v Toplicah v bodoče manj, saj je od nedavnega prevoz s kamioni skozi Toplice prepovedan. Ukrep smo sprejeli z razumevanjem, pa čeprav bo zato prevoz prek Soteske nekoliko dražji. (Foto S. Klaničar)
Izlet DET po Makedoniji
(nadaljevanje in konec)
Po deževnem večeru in noči v bungalovu Krani, ob vzhodni obali Prespanskega jezera, me je ob pol petih prebudilo ptičje petje. Pokukal sem ven in videl, da so med pevci pretežno vrabci. Bilo je prijetno sveže, asfaltirane poti med bungalovi in ob njih so bile napol pod vodo, planina Baba, ki se okrog 800 m od obalne ravnine vzpenja kar precej visoko, je bila zavita v meglice. Opravil sem jutranje obveznosti z vodo in bil pripravljen na nova doživetja. Pri tem me je še posebej spodbujal kolega Branko, kije ves živčen trdil, da šofer že sprejema prtljago in da so že vsi tam. No, zajtrk je bil šele štirideset minut pozn e, tako da so imeli številni kolegi, „srečkoti” dovolj časa za iskanje štiriperesne deteljice med zajčjim pašnikom pred osrednjo stavbo naselja.
Prespansko jezero
Odhod. Ker sem bil določen za beleženje vtisov iz zadnjega dela ekskurzije, sem se preselil na prednji sedež, k dr. prof.
Kadar inšpektorji hodijo „po hiši“, pravijo ljudje, je najbrž kaj narobe. No, pri nas ni tako, pa čeprav nas medobčinski gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac med letom večkrat obišče. Pregleduje naše delo in ugotavlja, če je v skladu s predpisi, ter tako skrbi, da res ne bi bilo kaj narobe.
Prvič pride običajno v začetku februarja, ko pregleda evidenco sečenj in gozdnogojitvenih del ter jo primerja z enoletnimi in desetletnimi načrti. Zelo narobe je, če ob koncu ureditvene dobe ni opravljeno vse po načrtu, saj se vodja tozda in direktor GG lahko znajdeta pred gospodarskim sodiščem. Takrat se tudi pozanima, če je vodja temeljne organizacije napisal kroniko za preteklo leto.
V	maju je na vrsti kontrola sečišč. Izbere si nekaj oddelkov in pogleda, kako je z gozdnim redom, poškodbami drevja in očuvanjem naravnega pomladka. Zlasti je strog glede ne-obeljenih panjev in nepokritih vrhačev iglavcev.
V	juniju skupaj z biologinjo Stano Hočevarjevo z gozdarskega inštituta pregledata drevesnico in vpišeta v knjigo svoje pripombe glede zdravja sadik.
Stamenkovu. Prespanska kotlina leži na nadmorski višini 830 m inje več kot 100 m višja od gladine Ohridskega jezera. Posebnost tega jezera pa sta plima in oseka, ki dosežeta do 50 m razlike. Ta pojav še vedno ni pojasnjen.
Za nami ostajata proti jugu Albanija in Grčija ter otok Samuilovo s cerkvijo Sv. Petra. Otok ni naseljen, spada pa v narodni park Galičiča. V jezeru žive predvsem krapi, ki so težki tudi do dvajset kilogramov, medtem ko postrvi skorajda ni in jih v zadnjem času umetno naseljujejo. Ob jezeru žive tudi jezerske ptice in vodne kače.
Ob koncu Prespanske kotline je mesto Resen, ki ima od osem do devet tisoč prebivalcev ter zelo razvito pekarskopredelo-valno industrijo. Tukaj je tudi sedež enega gozdnogospodarskega in enega lesno predelovalnega podjetja. Področje je vse polno intenzivnih nasadov jablan, višenj, češenj in vinske trte z nizko vzgojo. Največ vinogradov je v zasebni lasti. Zanimivo je, da hruške tukaj ne uspevajo. Naš šofer, ki je doma iz tega področja, nam je pri-
V	juliju ali avgustu je običajno na vrsti pregled izvršenih gozdnogojitvenih del in pogozdovanja. Ponoven pregled drevesnice je v septembru. Z fitopatologinjo Hočevarjevo ugotovita, koliko sadik je sposobnih za izkop in za pogozdovanje.
V	oktobru ali novembru je kontrola odkazila drevja za prihodnje leto. Inšpektor si ogleda seveda le nekaj oddelkov.
Povsod tam, kjer imajo nasade osnovane z denarjem republiškega sisa je inž. Kruljac dolžan še posebej pogledati uspeh pogozdovanja in nego nasadov.
Ob vsakem pregledu napravi zapisnik, katerega podpišemo vsi navzoči. V njem so kritične pripombe in navodila za bodoče delo. Lahko rečem, da ni samo inšpektor, ampak tudi svetovalec. Pa še nekaj. Ni ga bolj vnetega nabiralca gozdnih sadežev kot so jagode, maline, kostanj ali gobe. Razprava o tej temi mu je vedno ljuba. Ker se z gozdarji pogosto srečuje, je odlično obveščen o času zorenja in kam je treba po delu ali ob koncu tedna z družino usmeriti svojega pločevinastega konjička.
inž. SLAVKO KLANČIČAR
nesel dva litra „domačega” vina za pokušino.
Pogozdovanje goličev in postopno spreminjanje grmišč
Iz Resna nas je pot vodila proti narodnemu parku Pelister na planini Baba. Spotoma smo zvedeli, da imajo na tem področju gozdna gospodarstva Ko-žani, Pelister in Bitolj. V Koža-nih je eksperimentalno gozdno gospodarstvo, ki se ukvarja s pogozdovanjem degradiranih gozdov z iglavci. Pred leti so taka dela opravljali tako, da so razmeroma solidne nizke hrastove gozdove nadomeščali z iglavci v krogih ali v pasovih. Danes pravijo, da je bila to modna muha in pogozdujejo raje goličave, razmeroma dobre nizke gozdove pa več ali manj prepuščajo naravi, oz. jih žele postopoma spremeniti v gospodarske. Žal pa jim zmanjkuje kreditov. Nove kulture iglavcev, med katerimi je še zlasti veliko rdečega bora, so danes stare do 20 let. Pri tem pa velja omeniti, da so sadili iglavce izredno gosto, celo manj kot 0,5 m narazen, kar pa prav gotovo ni gospodarno; izpad pri pogozdovanju je bil zelo majhen.
Razvodje na sedlu
Spotoma smo se znašli na planinskem sedlu s cerkvijo, ki se imenuje Džavotasto mesto (vražji ali hudičev kraj). Po tem sedlu priteka manjša reka, ki je zanimiva zato, ker del njene vode odteka proti Resnu, del pa proti Bitojju. Peljali smo se tudi mimo velikega nasada jablan, ki vsako leto cvetijo, vendar pa ne rodijo, medtem ko nizke višnje odlično uspevajo. Vzrok je prav gotovo v mikroklimatskih razmerah, ki na precejšnji nadmorski višini jablanam ne ustrezajo. Višnje so zasadili na terenih, ki so bili predtem močno kameniti.
Že dokaj visoko pod narodnim parkom Pelister smo se peljali skozi starodavno vas Trnovo, ki je imela nekdaj nad 500 hiš in tovarno, sedaj pa je samo še 15 hiš in nekaj vikendov, vse drugo pa je v ruševinah, kar je posledica številnih vojn v daljnji in bližnji preteklosti. Kraj naseljujejo v glavnem Vlahi.
Narodni park Pelister
V spodnjem delu narodnega parka so osnovali počitniški dom za otroke. Žal pa so nas megle in ponovno pršenje dežja močno prikrajšali za dobre razglede na slikovito pokrajino. Na Pelisterju sta dve jezeri, globoki
7 in 14 m, ki se imenujeta Pelisterske oči in sta nastali v terciarju. Geološko podlago tega področja tvorijo kremenčeve kamenine (silikati). Pelister je bil že 1948 proglašen za narodni park, ker na njem rastejo številne redke rastlinske vrste. Med gozdnim drevjem pa velja posebej omeniti petero-igličasti bor moliko (Pinus Pevce). Pred približno dvaindvajsetimi leti smo ga umetno vnesli nekaj tudi pri nas, v sestoj ob cesti pred drevesnico Struga. Čeprav gre za sorodnika zelenega bora, ki mu je tudi zelo podoben, je ta odporen proti mehurjevki, ki je pogosta v naših nasadih zelenega bora. Na Pelisterju je tudi nekaj jelke, bukve in drugih listavcev. Ker je deževalo, je bil naš obisk zelo kratek. Nekateri smo za spomin odnesli s seboj obarvane kremenčeve kamne ali pa sadike molike iz naravnega pomladka, da bi jih posadili doma.
Bitola, nekdaj glavno mesto Makedonije — v njej se je šolal Atatuerk
Iz Pelisterja smo se polagoma spustili v Bitolo, ki leži ob zahodnem robu rodovitne poljedelske Pelargonije, na nadmorski višini šeststo metrov. Prvotno, v 15. stol., se je imenovala Obitelj. V času Turkov je bila pomemben prometni, kulturni, gospodarski in politični center, v njej pa je delovalo kar 17 konzulatov. Do prve svetovne vojne je bila Bitola največje mesto Makedonije. V prvi svetovni vojni je predstavljala levo krilo solunske fronte in je bila razrušena. Nato je Skopje prevzelo vlogo Bitole in jo z nenehno rastjo tudi obdržalo. Bitola ima danes
100.000	prebivalcev, nekaj predelovalne industrije, medicinski center, ki je drugi največji po površini, zelo lep park, številne cerkve itd. Zanimivo je, da je Kemal Atatuerk, oče moderne Turčije, končal srednjo šolo v Bitoli.
Antično mesto Herakleja
Potem ko smo si Bitolo na hitro ogledali tudi peš, smo se podali na ogled bližnjega matičnega mesta Herakleja (iz 4. stoletja). To mesto, ki ga še vedno izkopavajo izpod stoletnih zemeljskih nanosov, je že odkrilo številne prelepe talne mozaike v hišah nekdanjih bogatašev, okrasna stabrišča, kopališče in druge objekte za potrebe mesta. Izkopavanja so odkrila tudi amfiteater (polkrožno, dvignjeno gledališče), grobišča itd. Odkrili so tudi, da
Inšpektor na obisku
je na istem mestu prvotno stala grška naselbina.
V muzeju, ki hrani razne najdene premdete na področju mesta, smo kupili različne keramične spominke, ki jih izdelujejo po vzorcih originalov.
Zapustili smo Heraklejo in po 40 km vožnje po Pelargoniji prispeli v Prilep, mesto s 40.000 do 50.000 prebivalci, ki ima dokaj razvito tekstilno industrijo. Ogledali smo si spomenik nepremagljivih na bližnjem griču, pri katerem gori simboličen večni ogenj. Do spomenika vodi pot, ob kateri so postavljeni kipi sedmih narodnih herojev od desetih, kolikor jih je med NOV dobilo to mesto. Trije so še živi; zato njihovih kipov še niso namestili.
Razvito sadjarstvo
Pot smo nadaljevali proti mestu Gradsko, kjer smo spotoma videli tovarno Feni, kjer predelujejo feronikelj iz rudnika, ki leži 50 km stran. Blizu ima svoje obširne vinograde in namakalne sisteme znani kombinat Tikveš. Gojijo tudi breskve. Ti predeli spadajo med najbolj suhe v Makedoniji, zato je potrebno namakanje.
Pri Gradskem smo zapeljali na cesto Bratstva in enotnosti in skozi Titov Veles in ob spremljavi reke Vardar nadaljevali pot proti Skopju. Ceste imajo povsod, koder smo se vozili, zo dobre. Ponekod jim nagajajo zemeljski usadi (zruški). Ob Vardarju so zasadili precej topole (klon 214), ki v 12 letih doseže prsni premer 22 do 25 cm. V Titovem Velesu imajo razvito kemično industrijo, med drugim tudi tovarno umetnih gnojil. Tudi na tem področju je veliko vinogradov. Sli smo še mimo Kotlanovske banje in ob 17. uri smo bili že v Skopju in ponovno v hotelu Continental, kjer smo večerjali in prenočili. Med večerjo smo se prof. Stamenkovu, vodiču Zoranu in vozniku avtobusa zahvalili za uspešno in potrpežljivo vodenje ekskurzije in jih nagradili s skromnimi darili.
Poleteli smo domov
Naslednji dan, bila je nedelja, 16. maja, smo se že okrog 7.30 znašli na skopskem letališču Petrovac in kmalu nato, že kot letalski veterani, odleteli v Ljubljano. Tudi tokrat smo vmes pristali na splitskem letališču, ki pa je postalo, kot smo ugotovili po pristanku na Brniku, usodno za prtljago nekaterih kolegov. No, prtljago so čez nekaj dni le dobili. Se skok do Novega mesta in prijeten izlet je bil končan.
BOGO ŠPILETIČ, vam. inž.
Čestitke k petdesetletnici
V Crmošnjicah praznuje letos 50-letnico pet članov temeljne organizacije.
REZKA BOKAN, rojena 15. oktobra 1932 v Gor. Slaveči v Prekmurju, je v tozdu v Crmošnjicah zaposlena s prekinitvami od leta 1961, stalno pa od leta 19 70. Delala je predvsem na gojitvenih delih, zadnja leta pa je zaposlena kot kuharica v delavski menzi Je pridna in vestna delavka ter priljubljena med delavci
SIDA HADJIC, rojena 5. septembra 1932 v vasi Ko-zaruša pri Prijedoru. V Crmošnjicah je od leta 1970 zaposlena pri gojenju. Vživela se je v okolje, v katerem dela, ter skupaj z možem, ki je tudi zaposlen v tozdu kot delavec sekač, z vestnim delom, ki ga opravljata, ustvarjata sebi in družini lepšo prihodnost.
RADE DJURDJEVIC se je rodil 6. avgusta 1932 v vasi Azonje v Srbiji. V Crmošnjice je prišel že leta 1961, vendar je delo nekajkrat prekinil. Stalno je zaposlen pri temeljni organizaciji od leta 1967. Delal je skoraj na vseh delih v gozdarstvu, bil je nosač in zlagal je drva, delal je pri gojitvenih delih in na cesti V prostem času goji ovce.
JOŽO DA VIDOVIČ se je rodil 5. julija 1932 v bosanski vasici Melina. Dela kot sekač od leta 1970. Je zelo priden in vesten delavec ter priljubljen med vsemi.
Tudi IVO DAVIDOVI C je bil rojen v vasi Melina v Bosni V tozdu je zaposlen od leta 1972, najprej kot sekač, zadnja leta pa je zaposlen na lažjih delih na cesti in pri gojitvenih delih. Je priden in uspešen delavec in tudi on zelo priljubljen med delavci tozda
Vsem jubilantom želim v svojem in v imenu tozda Crmošnjice še mnogo zdravja in obilo uspehov pri na-daljnem dela
JANEZ ŠEBENIK
Rado Djurdžević
Jožo Davidovič
Ivo Davidovič
Stanetu Senici v slovo
Sredi delovnega dneva, potem ko smo že opravili spomladansko sečnjo in spravilo lesa ter prešli na gojitvena dela, nas je neprijetno presenetila novica, da je umrl naš sodelavec Stane Senica.
Nismo mogli prav dojeti, da se je to v resnici zgodilo, saj smo se pred kratkim z njim pogovarjali v prostorih našega tozda v Straži
Dragi Stane!
Ko si se pred 44 leti rodil, so ti rojenice namenile težko življenjsko pot. Saj je bilo tvoje kratko življenje vedno le garanje že od otroških let naprej.
Medtem pa so se v tvoji družini vrstile nesreče druga za drugo, kar je gotovo moč no vplivalo na vse tvoje življenje in ti postopoma razjedalo zdravje.
V gozdarstvu si začel delati kmalu po končani osnovni šoli Najtežje ti je bilo takrat, ko si vlačil les s konjem, in mnogo let kasneje, ko si delal s težkim gozdarskim traktorjem Vedno pa si bil pripravljen poprijeti tudi za vsako drugo delo, ki jih v gozdarstvu ni 'malo.
Dragi Stane! Ko sedaj stadelavci stojimo ob tvojem preranem grobu in se v mislih spominjamo na dni, ki smo jih preživljali skupaj na delu, nam je hudo, da se moramo od tebe za vedno posloviti Toda ohranili te bomo v trajnem spominu. Naj ti bo lahka domača zemlja.
Vsem tvojim najbližjim pa izrekamo delavci tozda gozdarstvo Straža iskreno sožalje.
uvozoo Dtsmnoa
DOLENJSKI GOZDAR
Avtomobilska zavarovanja
Udeleženci prometne nezgode se pogosto sprašujejo, kako so vozila pravzaprav zavarovana, kdo ima pravico do odškodnine in kolikšne. Veliko lastnikov avtomobilov oziroma voznikov namreč ne pozna avtomobilskega zavarovanja, ali pa ga pozna premalo.
Vozniki še najbolje poznajo zavarovanje avtomobilske odgovornosti ali, kot mu pravijo, obvezno zavarovanje, ki ga plačujejo ob registraciji vozila, oziroma ob vsakoletnem podaljševanju registracije. Precej voznikov zmotno misli, da je s tem zavarovanjem krita tudi škoda na njihovem avtomobilu.
S tem zavarovanjem ne zavarujemo vozila samega, ampak odgovornost za škodo, ki smo jo s svojim vozilom povzročili drugim. Oškodovanec, kateremu smo mi povzročili škodo, bo prejel odškodnino iz naše zavarovalne police (izročimo mu kupon). V primeru, da smo sami oškodovani in nismo krivi za nezgodo, pa bomo prejeli odškodnino iz zavarovanja tistega vozila, ki je zakrivilo nezgodo (dobimo kupon).
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pa ne krije samo škode na vozilu in drugih stvareh, torej materialne škode, pač pa tudi škodo zaradi telesnih poškodb ali smrti. Minimalni zneski, za katere se moramo zavarovati (zavarovalna vsota), so za registrirana vozila določena z zakonom in znašajo za osebne avtomobile 2.500.000 din, za tovorna vozila pa 5.000.000 din po dogodku. Če zakrivimo prometno nezgodo, pri kateri bo škoda višja od
zavarovalne vsote, bo zavarovalna skupnost izplačala odškodnino v višini zavarovalne vsote, za del škode, ki presega zavarovalno vsoto, pa smo odgovorni sami.
Ob prometni nezgodi, ki smo jo sami zakrivili, iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti ne moremo dobiti odškodnine ne za svoj avto ne za lastne telesne poškodbe ne za telesne poškodbe svojcev (zakonec, otrok). Za lastne telesne poškodbe in za telesne poškodbe svojcev se lahko zavarujemo, če sklenemo avtomobilsko nezgodno zavarovanje ali pa zavarovanje AO-plus.
Pri nezgodnem zavarovanju se zavarujemo za določene zavarovalne vsote, na primer za
50.000	din za primer smrti, za
100.000	din za primer trajne invalidnosti. Z avtomobilskim nezgodnim zavarovanjem so zavarovani tudi drugi potniki, ki niso svojci, z zavarovanjem AO — plus pa so zavarovani imetnik, oziroma lastnik vozila in njegovi svojci, torej tiste osebe, ki nimajo kritja iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zavarovalna vsota je pri zavarovanju AO — plus enaka kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti (pri osebnih avtomobilih 2.500.000 din).
Osnutek zakona o gozdovih
Osnutek zakona o gozdovih, ki ga jeSkupščini SR Slovenije predložil Izvršni svet, bodo vsi trije zbori slovenske skupščine obravnavali na sejah 28. septembra.
Pri pripravi novega zakonskega teksta je predlagatelj proučil številna načelna in konkretna stališča, pripombe in predloge, ki so bili dani v dosedanjih razpravah ter večino pripomb neposredno ali posredno upošteval pri oblikovanju osnutka zakona.
Obsežne spremembe je vnesel pri sami razporeditvi zakonske materije, določena vprašanja pa je obdelal v posebnih, novih poglavjih.
V posebnem poglavju je osnutek zakona dopolnjen z določbami o nalogah samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. Zlasti pa je dopolnjeno poglavje, ki se nanaša na gospodarjenje z gozdovi:	posebej je opredeljena vsebina
samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS za gozdarstvo, vloga gozdnogospodarskih načrtov, zagotavljanje sredstev za gospodarjenje z gozdovi.
Osnutek zakona z obrazložitvijo je v celotnem besedilu objavljen v PRILOGI VI skupščinsega Poročevalca, z dne 9. S. 1982.
O osnutku zakona potekajo sedaj razprave v temeljnih delegacijah in v skupinah delegatov za zbore Skupšč ine SR Slovenije.
Vozniki, ki niso eno ali več zaporednih let povzročili s svojim vozilom škode, imajo pri plačilu premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti na naslednje zavarovalno leto popust (bonus) in sicer: za eno leto 10, za dve leti 20, za tri leta 30, za štiri in več let pa 40 odstotkov. Da zavarovanec ni povzročil škode oziroma zavarovalnega primera, se ugotavlja po tem, da ima vse kupone. Pri prodaji vozila se pravica bonusa ne more prenašati na novega lastnika.
Voznik, ki je v preteklem zavarovalnem letu povzročil en škodni primer, mora plačati osnovno premijo, voznik, ki je povzročil oziroma zakrivil s svojim vozilom dva ali več škodnih primerov, pa mora plačati doplačilo (malus) na osnovno premijo, in sicer za dva škodna primera 20, za tri 40 in za štiri 70 odstotkov.
Če hočemo vedno imeti zavarovalno kritje tudi za svoj avto, bomo sklenili kasko zavarovanje. Iz kaska bomo zahtevali odškodnino v primeru, ko smo imeli prometno nezgodo z drugim vozilom, katero smo zakrivili mi in zato nimamo kritja iz zavarovanja avtomobilske od-
ZASTAVA 750 SE ZASTAVA 101/M 1100	1.551
IMV R4 (katra)	1.551
VOLKSWAGEN GOLF	2.953
Tudi pri zavarovanju avtomobilskega kaska imajo zavarovanci enak popust kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ako niso povzročili škodnega dogodka. V primeru, daje zavarovanec član AMD, pa ima še 10 odst. popust na osnovno premijo. Prav tako morajo zavarovanci plačati malus, če so povzročili dva ali več škodnih primerov, ki je enak
govornosti, pa tudi takrat, ko smo imeli prometno nezgodo brez udeležbe drugega vozila (prevrnitev, trčenje v drevo, zid in podobno). Iz zavarovanja avtomobilskega kaska bomo dobili odškodnino tudi v primeru, ko smo utrpeli škodo brez prometne nezgode, ki lahko nastane kot posledica požara, padca kakega predmeta, tatvine in drugih nevarnosti.
Svoje vozilo lahko zavarujemo za polni kasko, ki krije škode zaradi prometne nezgode, požara, strele, eksplozije, viharja, toče, tatvine, ropa in še nekaterih drugih nevarnosti, ali pa za delni kasko, ki krije samo nekatere izmed teh nevarnosti, seveda z ustrezno nižjo premijo.
Pri polnem kasku imamo na izbiro zavarovanje brez odbitne franšize ali zavarovanje s franšizo. Odbitna franšiza je tisti dogovorjeni znesek, ki ga ob škodi trpi zavarovanec sam. Čim višjo franšizo si bo zavarovanec izbral, tem nižjo premijo bo plačal, in obratno. Osnova za določitev premije je nova nabavna vrednost vozila, ki se zavaruje. Premija glede na izbiro franšize je za nekatera vozila naslednja:
FRANŠIZA
6.000	4.000
PREMIJA
1.233	1.709
2.215	3.076
2.215	3.076
3.938	5.182
kot pri avtomobilski odgovornosti.
Vse vrste avtomobilskih zavarovanj lahko sklepate:
—	na sedežu Dolenjske območne skupnosti,
na predstavništvih v Črnomlju, Kočevju, Metliki in Trebnjem,
—	in pri naših terenskih delavcih (zastopnikih).
10.000
r
TOZD GOZDARSTVO ČRMOŠNJiCE
Učinkovitost in izkoriščenost delovnih sredstev pri pridobivanju lesa v razdobju od januarja do junija 1982
Tozd Gozdarstvo Črmošnjice je v prvem polletju zaposloval poprečno 76 delavcev, od tega 38 pri pridobivanju lesa.
Posekah smo 11.902 m3 lesa, od tega 4.921 m3 iglavcev, 6.300 m3 tehničnega lesa listavcev in 618 m3 prostornin-skega lesa. Za posek in izdelavo enega kubičnega metra smo porabili eno uro in s tem za 18 odstotkov presegli načrtovano učinkovitost. Spravili smo 13.251 m3 lesa, večidel s traktorji (11,839 m3) in 1412 m3 s konji. Za spravilo s traktorji smo za 1 m3 porabili 0,40 ure, s konji pa 2,06. Normo smo presegli pri traktorjih za šestintrideset, pri konjih pa za deset odstotkov.
JANEZ ŠEBENIK
V----------------------------------------------- J
Prvi gozdni in lesni delavci iz roških gozdov
O preteklosti je za zgodovinske zapiske ohranjenega marsikaj, tako večinoma po takratnih urbarjih, še več pa je živih izročil, ki so se prenašala iz roda v rod. Marsikaj zelo pomembnega in važnega zapisovalec danes lahko še dobi od starejših ljudi ali pa od potomcev onih, o katerih govori ta zapis. To je o fratarjih, ki so bili prvi gozdni delavci in so bili stalno naseljeni po gozdovih zlasti v Rogu in gozdovih okoli Plešivice in Frate, ki je ime ohranila po njih. V teh gozdovih je živelo mnogo naših ljudi, bodisi da so bili tam rojeni ali pa so njihovi predniki prišli za delom v širne roške gozdove.
Rog je gozdna pokrajina, ki sc razprostira med Krko in Črmošnjiško dolino, med Kočevskim poljem in Suho krajino, na jugu pa njegovi gozdovi segajo v osrčje Bele krajine. Kot pravijo, je bil gozd ali hosta v Rogu takrat tako gosta, da iz nisi videl sinjega neba. Sonce do tal sploh ni prodrlo. Kaj vse se je takrat dogajalo, o tem se je marsikaj važnega pozabilo. Marsikaj pa je bilo dodanega kot plod ljudske domišljije. To predvsem v času, ko se je slovenski človek začel naseljevati v znožje slovenskih host. Slovenci so se naselili v te kraje proti koncu šestega stoletja.
Pozneje so kmalu izgubili svojo samostojnost. A ta zapis se nanaša predvsem na fratarje, tesače in gozdne delavce, ti so bili prvi lesni in gozdni delavci, ki so z golosečnjo delali frate. Do takrat so se gozdovi razvijali brez človeškega posega in že od pradavnine so bili važni in pomembni za klimo. Kar je naj-važnejše, bili so in so še največji naravni čistilci zraka. Še danes predstavljajo gozdovi največje narodno bogastvo. Mi smo potomci onih, ki so prvi nekoč s sekiro začeli redčiti in načenjati to ogromno naravno bogastvo, ki so ga s pridom uporabljali pri gradnji naselij, v nastajajočem obrtništvu in pozneje v industriji
Vsi, ki delajo danes v lesni industriji in gozdarstvu, so več ali manj seznanjeni o preteklosti Roga, s prvimi delavci v njem in z nekoč ogromnimi zalogami lesa Človeška roka pa je po drugi svetovni vojni napravila tudi dosti škode. Če bi vso lesno maso, ki so jo posekali, res spravili iz gozda, bi bila kritika sporna Scgnile pa so kar precejšnje količine posekanega drevja. Kjer so nekdaj stale mogočne stoletne smreke in druga drevesa, jc danes le podmladek in droben les, ki bo šele čez več let koristil človeku.
Les pa je bil in bo ostal naj-plamenitejša naravna surovina. Brez gozdov bi bil naš planet podoben mesečevi površini.
Človek je že v pradavnini opazil, kaj vse mu ponuja narava. Ko so se naši predniki naselili v teh krajih, so s pridom uporabljali les tudi za svoja bivališča. Ta ko so nastajala lesena selišča, vedno tako, da je bilo po več koč skupaj. Pred živalmi divjine, ki jih je bilo tiste čase sila veliko, so se zavarovali z lesenimi okopi, ki so kasneje služili za obrambo pred vdorom tujih plemen v naše kraje. Lesene koče so bile pozimi tople, poleti pa prijetno hladne. Tako je bilo pri starih lesenih kočah vse leseno, razen kamnitega zidu ob temelju peči in ognjišču. Prve koče so bile vse iz razpolovljenih brun, na zunanji strani izbočene, znotraj pa plosko obtesana Prvotna koča je obstajala iz dveh prostorov. Veža jc bila povezana z
dimnico, saj dimnikov takrat niso poznali. Pred prihodom grofov so slovenski rodovi živeli v vaških in rodovnih skupnostih, ki so poleg svojega osebnega upravljali tudi skupno premoženje, po načelih skupnega izkoriščanja. Tako je bilo v gozdovih. V okolici Soteske je iz tistih časov, odkar je nastala vas Drenje, še do današnjih dni v vaški skupnosti in upravi tako imenovana „vaška gmajna”, ki jo še danes skupno upravljajo. Več takšnih skupnosti je opaziti tudi drugje.
Ko so se Slovenci začeli naseljevati v 6. stoletju v gozdnate obronke okoli Roga, so zaradi življenjskih potreb začeli prodirati tudi v njegovo osrčje. Rog je bil prvotno obkrožen in naseljen s Slovenci, o čemer pričajo imena slovenskih vasi, tako v okolici Kočevja ali pa v Topliški in Črmošnjiški dolini. Šele pozneje, v 14. stoletju, so prišli nemški Kočevarji To so
m
Ivan Zoran z ženo (fotografiran okoli leta 1912). Bil je prvi sindikalist v Soteski. Imel je več poklicev. Bil je: oglar, tesar, gozdni delavec, fratar in žagar. Umrl je v visoki starosti šestindevet-deset let. Imel je dober spomin in je avtorju tega članka marsikaj povedal
bili koroški Nemci, ki jih je pripeljal grof O. Ortenburški, kasneje pa so v naše kraje začeli naseljevati še uporne nemške kmete, vendar nobena listina ne govori, od kod so prišli
Vsi ogromni gozdovi Roga, tudi s stranskimi legami, so spadali pod kočevsko in nemško gospostvo. Tako je orten-burško gospostvo segalo prav do Krke, na jugovzhodu pa je bila v njihovih rokah še Poljanska dolina. Leta 1386 je Virih Gauttenauer s sodnim pismom izpričal, da Herman Soteški ne poseduje nobene lovske pravice okoli gradu Soteska, ker pripada ortenburškemu gospostvu, ter da sme loviti le z njegovim dovoljenjem
20. maja 1406 je grof F. Ortenburški izdal gozdno uredbo, ki je povzročila pogoste prepire in tepeže med podložniki zaradi užitka gozdov. V uredbi govori in se izrecno določa, da gozdovi so in ostanejo lastnina zemljiške gospode. Gosposka si je z zatiranjem služnostnih pravic kmetov prisvojila tako še gozd. Kar pa so podložniki pravic imeli, so bile zelo omejene in pogojene z velikimi dajatvami. Pred to uredbo so imeli pravico, da so si priposestvovali gozd, če so ga prej uživali devet let in en dan. Kdor je hotel svoje pravice prodati ali pa komu izročiti, je moral to storiti pred sodnikom Gozdni deleži in pravice podložnikov, so se svobodno dedovale v moški in ženski vrsti. Svoj gozdni delež je izgubil oni, ki se je iz gospostva izselil. Vsak posestnik gozdnega deleža je moral gospostvu javiti, koliko sokoljih gnezd se v njem nahaja. Ulovljen plen, ki je bil določen v pisma, je moral dati v zakup gospostvu. Dalje je moral od vsake polšje jame v dobrih polšjih letih dati po pet polhov. Na te gozdne pravice, posebno na priposestvovane, so se podložniki sklicevali zlasti v 16. in 17. stoletju, ko se je njihov položaj znatno poslabšal. Pozneje so morali za tesarski in stavbni les posebej prositi. Prepovedano je bilo tudi vsako nadaljnje krčenje gozda Še takrat je bilo zaznati v gozdovih prve gozdovnike, ki pa so bili podložniki gosposke.
Po oslabitvi turških vpadov na naše ozemlje so mstopili mirnejši časi Tako so grofje, zlasti Auerspergi, začeli v svoje ogromne gozdove Roga in ostale kočevke gozdove nastavljati za upravitelje gozdne posesti svoje ljudi Nemce Kakor drugod so tudi kočevski gozdovi
(Nadaljevanje na 104. str.)
(Nadaljevanje s 103. str.)
bili prvotno last in posest deželnega kneza. Kadar je ta dajal zemljo v najem, je bil gozd izvzet. Auerspergi so si pridobili pravico do lova šele leta 1667. Vendar ni trajalo dolgo, pa so si z brezobzirnim zatiranjem služnostnih pravic ljudstva gozd popolnoma prisvojili Kasneje je dal knez urediti gozd na takrat modernih znanstvenih zasnovah. Ogromne gozdne površine je razdelil po revirjih. Tako je tudi za vsak revir nastavil svojega nameščenca ali upravitelja.
V gozdovih je uprava knezovih gozdov prostovoljno izločila več delov gozda, v katerem ni in ne bi smela sekira nikoli zapeti smrtnonosne pesmi. V gozdovih je bilo mnogo „spo minskih” dreves, ki jih niso posekali, čeprav so že davno dozorela. Takih dreves ali pomnikov mnogih ujm in viharjev je bilo v roških gozdovih zelo veliko.
Divjadi je bilo po roških in kočevskih gozdovih ogromno.
Že v 16. stoletju se omenja živahen promet lesnih izdelkov, ki so jih podložniki s Kočevskega in okoliških krajev tovorili do morja. Izvoz je bil precejšen. Kupčevanje so pogostejši turški vpadi zelo o težko-čali
Tovorniki pa niso tovorili blaga samo v eno smer, nazaj so namreč tovorili sol, olje, južno sadje in razne začimbe.
Les so začeli čedalje bolj izkoriščati Valvasor pripoveduje, da je v njegovi dobi cvetela obrt raznih lesnih izdelkov. Vas Smuka je slovela po izdelovanju skodel, teh so porabili dosti saj so bili gradovi na Kranjskem kakor tudi vse hiše na Kočevskem in še drugod krite s skodlami. Les so uporabljali za izdelavo lesene posode, ki so jo izdelovali skoraj v vsaki vasi Izdelovali so tudi lesene obroče za sode in še marsikaj drugega, saj se je iz lesa dalo narediti zelo dosti koristnih stvari S tem sta se začela preživljanje in zaslužek z lesom čedalje bolj krepiti. V Ribniški dolini se je ta obrt ohranila do današnjih dni
Če bežno pogledamo po zapisih v urbarjih, je kapital gosposke izviral iz lesnega bogastva. Tudi gostači in kočarji so poleg podložnih kmetov morali „odrajtati” iz dneva v dan večje dajatve. Desetina je bila tudi njim predpisana, če so imeli kak laz ali krčevino, dolžni so bili od vsega žita (izvzemši prosa) „odrajtati” desetino v snopih. Razen tega so bili dolžni izpolnjevati tudi druge dajatve iz desetinskih določb, kot desetino od jagnjeti, kozličev in čebeljih panjev. Vsaka huba je morala dajati tudi desetino od
kokoši Ako se v kaki stvari ni dosegla desetina v enem letu, se je morala nadoknaditi v drugem
Zavoljo težkih življenjskih razmer se je prebivalstvo, ki je mejilo na roške gozdove, začelo zatekati po dodatni zaslužek v gozdove zemljiških gospodov. Vse več in več je bilo po zaselkih lačnih ust in le eden je mogel dodovati domačijo oče* tov. Da leč v ospredje je stopilo predelovanje lesa. Lesna trgovina je bila v okolici Roga tako razvita, kot skoraj nikjer drugje. Ljudje so ta les cenili zaradi trdnosti in cepkosti Sprva so ga uporabljali le za potrebe domače hiše. Žagarska obrt se je v Rogu pričela zelo zgodaj razvijati, saj je bila zato še posebno ugodna soteska Divjega potoka. Po urbarju je bilo proti koncu 15. stoletja v tej dolini že šest vodnih žag, ki pa so se kasneje še pomnožile. Od tod tudi ime Stare žage.
Iz polpretekle zgodovine je znano, da so bili Rog in vsi večji strnjeni gozdovi last grofov Auerspergov. Gozdovi na kočevskem so z Rogom vred leta 1900 obsegali po davčnem
katastru 33000 hektarov. Ta veliki knezov gozd je bil v kompleksih v Goteniški in Bo-rovški gori in v Rogu. Obsegal je tri kočevske katasrske občine, segal pa je še v druge slovenske občine, osilniško, topliško in dvorško.
Rog, katerega najvišji vrhovi so Rog 1100 m, Pečka 912 m, :Sv. Peter 889 m, Pogorelc 822 m, Pogorišče 730 m, Kraguljev vrh 686 m, je gozd, v katerem je prevladovala in uspevala bukovina, jelovina, uspeval je tudi mešani gozd javorja, bresta, črnega gabra in hrasta. Po pašnikih in steljnikih je bilo veliko breze. Veliko je bilo tudi kostanjevega gozda, zlasti v davni preteklosti; danes je še zastopan zlasti po Poljanski dolini proti Črmošnjicam pa tudi v drugih manjših gozdnih predelih Od plodov gozdnega rastlinstva so se preživljali v letnih časih vsi bližnji prebivalci gozdov kakor tudi tisti, ki so se za dlje časa naselili v njih Po prvi svetovni vojni so (še posebno v kriznih letih) sadovi gozda preživljali vse, ki niso imeli stalne zaposlit-ve,
TONE VIRANT
Nekaj počitniških iz Novigrada
Soseda Milena je šla iz telefonske govorilnice pri pošti telefonirat domov hčerki Vrgla je v avtomat kovanec za 10 din in takoj dobila zvezo. Na koncu pogovora pa je v aparatu nekaj zaropotalo in iz odprtine je priletel kovanec nazaj. To je povedala naši družbi pri kosilu Novica o radodarnem avtomatu se je hitro razširila po Novigradu Ko sem proti večeru šel še sam telefonirat, je bila pred javno govorilnico že dolga, dolga vrsta.
*
Štiriletni Urbanček je bil na počitnicah z dedkom in babico. Nekdo ga je povprašal, kdo je pri njih ostal doma.
„Ah”, je zamahnil z roko, „samo ati, mamica in mlajši bratec. “
*
Letos je odpadla vsakoletna tajna ekskurzija predstavnikov moškega spola na nudistično plažo Laterna, onkraj tarskega zaliva. No, ni je bilo, ne zaradi dragega benzina ali stabilizacije, ampak ker to ni bilo več potrebno. Naturisti so se namreč sami približali Novigradu Pravzaprav smo kmalu ugotovili, da smo čisto obkoljeni' Prve kopalke „zgoraj brez” so se sončile že kar na pomolu pri svetilniku in pod našo jedilnico. Tudi na naši plaži so najbolj sonca željne poleževale na trebuhih z odpetimi zgornjimi deli kopalk.
Pa je neki stric prišepnil malemu Urbanu, vedno pripravljenemu za kakšno porednost: „Daj, poškropi tisto tetico z vodo po hrbtu Boš videl kako bo poskočila”.
Tole pa se je pripetilo v našem počitniškem domu že pred dvema ali tremi leti Malega Vida je pri kosilu, ko je jedel breskev, pičila v jezik osa. Takoj mu je pričel zatekati. Nekdo od številnih prisotnih je predlagal: „Hitro po led, mesto pika je potrebno hladiti!”
Že čez nekaj trenutkov je oskrbnik doma, inž. Rade Kalinovič, prinesel iz kuhinje led, ki ga je postrgal v hladilniku Videk je ves bled in brez besed poslušno držal led na jeziku Čez čas, ko je „stric" Rade že tretjič prinesel led in ga je prvi strah minil, pa je naenkrat kar bruhnilo iz njega:
„Mar bi mi rajši prinesli sladoled, saj je slaščičarna čisto blizu”.
O, kako neiznajdljivi smo odrasli
SLA VKO KLANCI ČAR, dipl inž.
Za vsak primer
Na decemberskem strokovnem kolegiju našega GG je računovodja Dragišič pobaral vse vodje tozdov, če so na SDK že poslali pismene utemeljitve zaradi prekoračitve izplačil omejenih družbenih sredstev. Šlo je za preveč izplačane kilometrine, dnevnice in izplačila delavcev po pogodbi
„Ja, s tem pa ga ni za lomiti“ je pripomnil neki član. „Pravijo, da nekje direktorje nazaj v pisarno ni smel več po dežnik potem, ko so mu na pristojnem mestu sporočili da je v postopku”
Takoj za tem je direktor inž Petrič zaradi malice prekinil kolegij. Večina prisotnih je zelo hitro vstala in pohitela k vratom.
„Kam pa se jim tako mudi? “ je povprašal inž Pavca.
„Najbrž gredo telefonirati v svoj tozd zaradi dežnikov”, je bil malce zloben odgovor.
SLAVKO KLANIČAR, dipiinž.
Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca -proletarca leži bodočnost slovenskega naroda - proletarca.	(I Cankar)

IDOLENJSKI GOZDAR!
: Ne pozabimo: brez ao-: brega obveščanja ni ; uspešnega samoupravlja-' nja!
.w\>\\\\\\\vixv>x\\\>\\\\\\\\\\\>\\\\\\y
DOLENJSKI GOZDAR
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor:	Mirko
Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. -Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. - Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 -Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.