Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA fggl JUGOSLAVIJA URADNI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 49. kos. V LJUBLJANI, DNE 15. APRILA 1930. Letnik I. Vse 230. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki z dne 16. aprila 1929. 231. Zakon o dopolnilnem zapisniku h konvenciji o trgovini in o plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo z dne 30. januarja 1929. 232. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930. 233. Zakon o redu »Jugoslovanska krona*. 234. Zakon o volitvi patriarha srbske pravoslavne cerkve. 235. Popravek k zakonu o gozdih. 236. Popravka k zakonu o položajih in zvanjih . .. 237. Oprostitev Jugoslovanske sokolske zveze v Ljubljani od plačevanja davka. 238. Dopolnitev pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje. 239. Uredba o izpremembi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle. Zakoni in kraljevske uredbe. 230. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki z dne 16. aprila 1929.* § 1. V členit 9. se dopolnjuje tretji odstavek z, nastopnimi predpisi: ina: 240. Pravilnik o ustanovitvi, sestavi in poslovnem redu državnega fonda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin. 241. Pravilnik o dopisnikih zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. 242. Lista geografskih nazivov o izvoru vinskih produktov iz Francije. 243. Narcdba, da na banane ni pobirati trošarine. 244. Postopanje s kavo in čajem, ki sta zavezana naknadnemu plačilu carine in se hranita v lastnikovih prostorih. 245. Navodila za uporabljanje dopolnilnega zapisnika k trgovinski konvenciji s Francijo. 246. Popravek k pravilniku o odpremljanju živali in živalskih sirovin po železnici ali z ladjo. 247. Popravek k uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. 248. Izprememba pravilnika o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v mestni občini mariborski. Razne objave iz »Službenih Novin». »Upravni odbor sme po pokazani potrebi podaljšati roko za podpisovanje. Sklep o podaljšavi rokov za podpisovanje mora odobriti minister za poljedelstvo.* ’ §2. Poslednji odstavek v točki 1.) člena 11. se izpre-minia ter se glasi: (Dolgoročna amortizacijska hipotekarna posojila se smejo dajati kmetovalcem na podlogi zastave nepremičnin do 50% njih cenilno vrednosti.* Istemu členu 11. se dodajajo za točko 5.) kot nove točke 6.) do 10.) ti-le predpisi: «ti.) Sprejema vloge na tekoči račun s pravico, da se dvigajo ali s čeki ali z nakazili. 7.) Vrši Izterjatve, izplačila in nakazila, izdaja in honorira čeke, kupuje in prodaja valute za račun svojih komitentov. 8.) Vlaga začasno svoje prebitke razpoložnega denarja pupilarnovarno v državne in druge vrednostne papirje kakor tudi pri denarnih zavodih, ki jih odrodi upravni odbor. 9.) Lombardira državne in državno garantirane vrednostne papirje v mejah potrebe za planiranje prebitka razpoložnega denarja (točka 8.). 10.) Vrši tudi vse druge pomožne bančne in kreditne posle, toda samo. kolikor so v tesni zvozi z izvrševanjem bančnega namena, določenega v členil I. zakona o Privilegirani agrarni banki, in s posli, omenjenimi v tem členu. 11.) Jemlje v komisijo parcelacijo posestev ter kupuje posestva zaradi kolonizacije.* § 3. Prvi besedi: »Upravni odbor* v členu 12. se iz-preminjata ter se glasita: »Predsednik m upravni odbor*. Člen 14. se izpreminja ter se glasi: »Bančne posle vodi upravni odbor. predsednik upravnega odbora je tudi predsednik banke. Predsednik se postavi s kraljevim ukazom na predlog ministra za poljedelstvo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Njegov mandat , traja tri leta.* — Ta zadnji stavek tega paragrafa izpada iz člena 15. zakona. § 4. Kot člen 15. se vstavlja novi člen, ki se glasi: »Bančni predsednik skrbi, da so v vseli smereh točno izvršujejo zakon o Privilegirani agrarni 'banki in predpisi za poedine granc bančnega poslovanja; njegove nadaljnje dolžnosti so te-le: 1.) sklicuje seje upravnega in izvrševalnega ožjega odbora in zbora delničarjev ter jim predseduje; 2.) skrbi, da se izvršujejo sklepi upravnega odbora in zbora delničarjev; 3.) predlaga zboru delničarjev račune, ki jih pripravi upravni odbor po knjigah in dokumentih bančnega poslovanja, nadzorstveni odbor pa odobri; 4.) odreja izvrševanje sklepov upravnega odbora; podpisuje vse dogovore, vse pogodbe in vse akte kakor tudi vobče korespondenco z vlado in javnimi oblastvi; in 5.) vodi obče nadzorstvo nad ysemi bančnimi posli. Upravičen je. ustaviti izvršitev vsakega sklepa upravnega odbora, ki se mu zdi nasproten bančnim in državnim koristim. V tem primeru mora stvar takoj sporočiti ministru za poljedelstvo in počakati na njegovo odločbo. Če ne izda minister nikakršne odločbe v sedmih dneh od dne, ko mu jo predsednik stvar službeno sporočil, se mora sklep upravnega odbora izvršiti, če upravni odbor sam ne odstopi od njega. Če jo predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, če pa je tudi ta odsoten ali zadržan, ga nadomešča eden izmed članov upravnega odbora, ki ga ta izvoli. Plačo bančnega predsednika odreja upravni odbor.* § 5. Člen t(i. se izpreminja. postane člen 17. ter se glasi,- »Upravni odbor predlaga izmed sobe dva člana, od katerih se postavi eden na predlog ministra za poljedelstvo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta s kraljevim ukazom za podpredsednika. § ČIČI OJl 17. postane člen 18. Prvi odstavek tega člena se izpreminja ter se glasi: «Upravni odbor se sestane redno enkrat na mesec. drugače pa. kadar se zdi to predsedniku ali njegovemu namestniku potrebno.* § '!■ Člen 18. postane člen 11). Poslednji odstavek tega člena se izpreminja ter se glasi: »Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani in zapisnikar, ki ga je odredil za to predsednik ali njegov namestnik.* § s. Člen 1!). postane člen 21). ter so glasi: »Upravni'odbor sme izvoliti za neposrednjo vo-ditov bančnih poslov poleg predsednika, odnosno podpredsednika, izmed sebe ožji izvrševalni odbor najmanj treh oseb; med njimi jih mora biti vsaj polovica izmed postavljenih članov upravnega odbora § 9. Člen 20. postane člen 21. V ta člen se vstavlja, kot nova, točka 11.), ki se glasi: «11.) odobruje pravilnik o postavljanju, poviševanju. odpuščanju in upokojevanju uradnikov n ostalih bančnih nameščencev.* § 10. Člen 21, se ukinja. § H. V členu 31. odpada točka 3.), § 12. V členu 34. odpadajo na koncu besede: »ki ga odobri zbor delničarjev (člen 31.. točka 3.)». § 13. Člen 44. se izpreminja ter se glasi: »Vladni komisar ima dolžnost, nadzirati poslovanje upravnih organov zlasti v (em pogledu, da ne nasprotuje to poslovanje predpisom zakonov in teh Statutov. Prav tako spada v njegovo dolžnost, paziti na to. da so ravna bančna uprava ob izdajanju zastavnic po predpisih tega zakona o tem. Zato mora komisar prisostvovati sejam upravnega odbora kakor tudi zborom delničarjev. če jo ministi r za poljedelstvo član upravnega odbora, in če prisostvuje seji upravnega odbora, prestane komisarjeva funkcija, kolikor so tiče poslovanja teh odborov v tej seji; komisar prisostvuje omenjenim sejam, čo je minister za poljedelstvo odsoten.* § 14. člen 45. se izpreminja ter se glasi: »Kadarkoli vidi komisar, da nasprotuje sklep bodisi upravnega odbora v seji. ki ji komisar pri- .-ostvuje, bodisi zbora delničarjev zakonom ali tein statutom, ima pravico in dolžnost, ustaviti izvršitev takih sklepov, in sicer v soji, v kateri so jo sklep sprejel. V sedmih dneh predloži poročilo ministru za poljedelstvo; dokler ne prispe od tega odločba, so sklop no smo izvršiti. Minister za poljedelstvo mora izdati odločbo najdlje v sedmih dneh od dn-e, ko mu jo bila stvar poslana; če pa je ne izda in ne pošljo v tem roku, se smo sklop izvršiti. Komisar ima dolžnost, redno pregledovati bančne blagajne tor sam pregledovati ali odrediti pregledovanje korespondence, računov in bančnih knjig po strokovnjakih; prav tako pa smo sam ali po strokovnjakih (revizorjih) pregledovati tudi poslovanje onih zadružhih ustanov, ki jemljejo kredit od banko. Vsi organi banke in omenjenih ustanov morajo < laja ti komisarju ali organom, odposlanim od njega, vsa zahtevana pojasnila o predmetu svoje dolžnosti. Stroški za to pregledovanje obromenjajo banko; vendar pa prispeva minister za poljedelstvo k tem stroškom primeren del iz državnih sredstev, kolikor uporablja bančni komisar revizorje 1’rivi egirane agrarne banke za revizije, ki jih odredi.» § leden 52. se izpreminja ter so glasi: «Banka je oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks ob osnavljanju, ob izdajanju delnic, Ob' potrjanju pravil in knjig- in vobče za vse posle, ki so v zvezi z državnimi ali samoupravnimi oblastvi. Imovina. dohodki, bančni posli, vso listine o teh poslih, ves bančni obrat, kuponi bančnih delnic, za-stavnic. in melioracijskih obveznic kakor tudi obresti, ki jih dovoljuje ali izplačuje banka, so oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, pribitkov (doklad), taks in drugih naklad kakršnekoli vrste. Vsi posli glede intabulacije in vobče konstituiranja zastavne pravice v korist Privilegirane agrarne banke kakor tudi glede izbrisa teh bremen so oproščeni vseh taks. Oproščene vsako takse, bodisi državne, bodisi samoupravne, si) tudi vse obveznico in zadolžnice, izdane Privilegirani agrarni banki od dolžnikov, vse izjavo o jamstvu in cesiji, postavljene na to obveznice. če se glase te izjave v korist Privilegirane agrarne banke, kakor tudi vsa potrdila podpisov na njih. Privilegirana agrarna banka jo oproščena vseh taks pri zavarovanjih in sporih pred sodiščem; vendar pa se prisojajo takse državi od obsojenega dolžnika, če se ne bi končal spor s poravnavo. Vse navedene ugodnosti uživajo tudi vso zadružne organizacije kmetovalcev v poslih s Privilegirano agrarno banko. Vse bančne poslovne pošiljke so oproščene poštnino in drugih poštnih pristojbin.* § 16- Za členom 52. se dodajajo ti-lr novi členi: ičlen 53. Poroki na obveznicah, danih Privilegirani agrarni banki od zadružnih organizacij kmetovalcev, od- govarjajo solidarno z glavnim dolžnikom, če ni odrejeno v jamstveni izjavi izrečno kaj drugega. če poroki ne morejo dobiti poplačila od glavnega dolžnika, razdele škodo na enake dele, ako niso dogovorili kaj drugega. Člen 54. Zadruga, ki prenese obvoznico na Privilegirano agrarno banko, kakor tudi Privilegirana agrarna banka, če prenese obveznico dalje, odgovarjata osebam, na katere se obveznice prenesejo, solidarno z glavnim dolžnikom; vendar p;i imata regresno pravico zoper glavnega dolžnika in njegove poroke kakor tudi zoper vse one, ki so obvoznico odstopili, preden je prišla v njih roke. Upnik po taki obveznici ima pravico, izbrati obveznika, od katerega bo zahteval poplačilo. Lahko ga zahteva od vsakega posebc, od nekoliko izmed njih ali od vseli skupaj. Člen 55. Zaradi zavarovanja in poplačila terjatev Privilegirane agrarno banke se smejo zastaviti, vzeti v popis in vnovčiti tudi predmeti, navedeni v § 471., teč ki 4. a) zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah za kraljevino Srbijo, v § 256. civilnega sodnega postopanja za kraljevino Črno goro kakor tudi nepremičnine, navedene v členih 27. do 33. zakona o bivših kmetskih seliščih in pridobljenih beglukih / dne 17. maja 1028. Člen 56. Privilegirana agrarna banka ima pravico, vknjižiti vso svojo dogovorjene pogojo kreditiranja, no glede na zakonske predpise o dopustni višini obresti. Člen 57. Izpiski iz bančnih knjig, overovljeni od banke, v zvezi z originalno obveznico ali njenim prepisom, overovljčnim od banke, so izvršilna osnova (tituius executionis) kakor izvršena sodna sodba. Člen 58. Čo banka zahteva, pozove sodišče posojilodavea, naj pride na sodišče ter podpiše pred njim obveznico, zadolžnico ali zastavno listino, da se lc-ta intabulira. Sodišča morajo postopati po teh prošnjah za intabu-lacijo takoj kot o nujnih predmetih ter banko obvestiti o tem, kar so storila. Če se stranka ne odzove pozivu sodišča, mora sodišče obveznico (zadolžnico, zastavno listino) vrniti banki. Prav tako morajo dajati sodišča banki brc z plačila takse nujno izpiske iz zemljiških in intabulacijskih knjig kakor tudi vsa obvestila o zemljiškem stanju (stanju v intabulacijskih knjigah) glede njenih dolžnikov in prosilcev po- “i"*- (Men 50. Občinski kmetijski odbori, ustanovljeni po § 51. zakona o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 11)29., morajo dajati Privilegirani agrarni banki na njeno zahtevo in po njenih navodilih po svoji vednosti in vesti točna obvestila o prosilcih posojil in bančnih dolžnikih in o njih imovinskem stanju kakor tudi ocenjati 11 jih premično in nepremično imo-vino. Občine morajo dodeliti občinskim kmetijskim odborom za ta posel delovodjo, če odbori to zahtevajo.* §17. Členi 53., 54., 55. in 5(5. postanejo členi GO.. 61., Gl in 63. §18. Člen 57. postano člen 64. V tem členu naj se na-domeste v drugem odstavku besede: «predpisanih s členom 55.» z besedami: »predpisanih s členom 62.*. § 19- Členi 58., 59., 60., 61. in 62. postanejo členi 65., 66.. 67.. 68. in 69. § 20. Člen 63. se izpreminja, postane člen 70. ter se glasi: «Zastavnice uživajo zakonsko zastavno pravico z redom prvenstva pred vsemi drugimi bančnimi upniki na vseh bančnih terjatvah, zavarovanih s hipoteko in na njenem posebnem fondu za zavaro vanje zastavnic (člen 39.). Razen tega jamči s a točno izplačilo zastavnice in njenih kuponov obči rezervni fond, vsa bančna premična in nepremična imovina in naposled po členu 50. tega zakona tudi država.» §21. Člen 64. postane člen 71. § 22. Člen 65. postane člen 72. Za tem členom se dodaja nov člen, ki se glasi: »Člen 73. Odredbe členov 60. do 72. veljajo tudi za bančne melioracijske obveznice, ki jih izdaja banka na podstavi melioracijskih posojil, danih vodnim zadrugam. Te melioracijske obveznice uživajo pravico, da se izplačajo prvenstveno iz bančnih terjatev po njenih melioracijskih posojilih, danih vodnim zadrugam, pred vsemi drugimi upniki, in prvenstveno zakonsko pravico do vseh varnosti, ki jih ima banka za zavarovanje teh posojil.® §23. Člen 66. postane člen 74. § 24. Člen 67. postane člen 75., so izpreminja ter se glasi: »Minister za poljedelstvo so pooblašča, da prilagodi po odobritvi predsednika ministrskega sveta z uredbo zalkon o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925. temu zakonu in zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929.» § 25. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih No v in ah ».'S tem dnem prestanejo veljati vsi drugi zakonski predpisi, ki mu nasprotujejo. V Beograd u, dno 25. februarja 1930. Aleksander s. r. Minister za poljedelstvo: Predsednik dr. Oton Frangeš s. r. ministrskega sveta, minister za notranjo posle, častni adjutant čuvar državnega pečata, Nj Veličanstva minister pravde: kralja) dr. M. Srškič s. r. divizijski general: (L. S.) Peter Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat 231. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez portfelja, Našega ministra pravde in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta Zakon o dopolnilnem zapisniku h konvenciji o trgovini in o plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo z dne 30. januarja 1929., sklenjenem v Beogradu dne 12. marca 1930.,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in zakonsko moč dobiva dopolnilni zapisnik h konvenciji o trgovini in oi plovitvi med 'kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo z dne 30. januarja 1929., sklenjen v Beogradu dno 12. marca 1930., ki se glasi: Dopolnilni zapisnik h konvenciji o trgovini in o plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo z dne 30. januarja 1929. Ker so se pojavile težkoče v uporabljanju' neka-. torih klavzul v zapisniku o podpisu konvencijo o trgovini in o plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo z dne 30. januarja 1929., sta sklenili obe visokistranki p ogodnic i, izvršiti n a s t, o p n e r o k t i f i k a c i j c ; * «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 20. marca 1930., št. 64/XXlII. — Dopolnilni zapisnik. je priobčen v francoskem originalu in v srbskem prevodu. — Zakon o konvenciji glej v Uradnem listu z dne 13. junija 1929., št. 249/61. Besedilo drugega odstavka «K č 1 e -n u 2.» zapisnika o podpisu se nadomešča z nastopnim besedilom: K tar. št. 11 2., to(ki 2.), 1 1 5. in 11 6. j u -goslovanske tarife: Proizvode, označene pod temi tarifnimi številkami, morajo spremljati potrdila o izvoru. Skladno z odredbami člena 15. mora poslati francoska vlada jugoslovanski vladi notifika-eijo oblastev, pristojnih za izdajanje teh potrdil, kakor tudi njih obrazce, skladne s francosko regle-mentacijo, 'ki je v veljavi. Besedilo tretjega o d s t a v k a «K č 1 e -n u 2.» zapisnika o podpisu se nadomešča z nastopnim besedilom: K tar. št. 14 0. jugoslovanske tarife; Za fosfatin se smatrajo hranljive moke, sestavljene iz škroba, mok iz cerealij, iz sladkorja in ki jim je dodan kakao v prahu v razmerju, ki ne preseza 10 % skupno teže. Besedilo četrtega odstavka «K č 1 c -n u 2.» zapisnika o podpisu se nadomešča z nastopnim besedilom: K tar. št. 2 2 2. j u g o s 1 o v a n s k o t a r i f e: Pod naslovom kašnata Schloesingova zmes (bouillie Schloesing) se umeje preparat na bazi bakrove soli in natronovega karbonata, ki daje zbog reakcije ene na drugega bakrov hidrokarbonat. Ta se dobavlja z garancijo 15 % čiste kovine ter so prodaja z nazivi: Michel Perret. Sylvestro, Rouche, lluch Dumas et Cie., La Cuve, Malyazur, Sans Rivale. Barousse, Šei-nonnot. Perdoux, Bonde, Vezian, Supremacy. Njegova reakcija je nevtralna in lahno bazična. Da služi za rabo, se razredčuje ta preparat v vodi. «K členu 1 4.» se ukinja. Francoska vina, ki so prispela v Jugoslavijo pred dnem 15. marca 1930., opremljena z navadnim potrdilom o izvoru, 'smejo okoriščati iste pogoje, kakor bi jih bila spremljala administrativna potrdila, določena v pogodbi. Ker je pričakovati* da se izmenjata ratifikaci ji, stopi ta zapisnik začasno v veljavo dne dvajsetega marca tisoč devet sto in tridesetega leta. Sestavljen o v Beogradu v dveh izvodih dne dvanajstega marca tisoč devet sto in tridesetega leta. Za vlado kralj e v i n e J u gosi a v i j e: dr. K. Kumaniidi s. r., minister brez portfelja, namestnik ministra za zunanje posle. Juraj Demetrovič s. r., minister za trgovino in industrijo. Za vlado r e p u b I i k e F r a n c i j c • E. Dard s. r., izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Francije pri Njegovem Veličanstvu kralju Jugoslavije. §2. Ta zakon stopi začasno v veljavo in dobi obvezno moč dno 20. marca 1930. tudi prod izmenjanima rati- fikacijama omenjenega dopolnilnega sporazuma, ko se razglasi v «Službenih Novinah*. §3. Ratifikacija tega dopolnilnega sporazuma so izvrši istočasno kakor ratifikacija konvencije o trgovini in o plovitvi z dne 30. januarja 1929., začasno uvedene z zakonom z dne 15. maja 1929. §4. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za trgovino in industrijo, naj skrbi-za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V B e o g r a d u, dno 20. marca 1930. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškic s. r. Minister za trgovino in industrijo: Juraj Demetrovič s. r. 232. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbe po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930.* * «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne (i. aprila 1930.. št. 79/XXX. — Prvotni zakon glej v Uradnem listu z dne 30. januarja 1930., št. 116/20. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr, M. Srškič s. r. (L. S.) Člen 1. V § 81. se {spreminja prvi odstavek ter so glasi: «Najdlje do dne 18. aprila 1!>30. prestanejo delovati oblastne poštno - telegrafske uprave in takrat začno poslovati poštne in telegrafske direkcije po § 1!).; v prvem času pa sme ustanoviti minister za gradbe s svojo odločbo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta po eno poštno-telegrafsko direkcijo za dve banovini, odnosno beograjsko direkcijo spojiti z donavsko, ter jim odrediti sed< ž in naziv.* Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah*. V Beogradu, dne 29. marca 1930.; 24.123. Ajeksander s , Minister za gradbe: Predsednik Fil. J. Trifunovič s. r. ministrskega sveta, minister Videl m pritisnil . . , , „ • y . za notranje posle, državni pečat fastni aJdjutant čuvar državnega pečata, Nj Veličanstva minister pravde: ' |ralja> dr. M. Srškič s. r. divizijski general: (L. S.) Peter Zivkovič s. r. 233. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle na podstavi člena 5. zakona o redih in svetinjah Zakon o redu “Jugoslovanska krona».* § i- ■ V spomin na osvoboditev in ujediujenje kraljevine Jugoslavije in v priznanje delovanja za kralja in domovino, državno in narodno edinstvo se ustanavlja red »Jugoslovanska krona*. § 2. »Jugoslovanska krona* ima pet vrst: I. vrsta: Veliki križ na traku z zvezdo na prsih (grand croix). II. vrsta: ista kakor 1., na ožjem tračiču in z zvezdo, samo manjšo od prve (grand-officier). III. vrsta: ista kakor II., na tračiču (comman-deur). IV. vrsta; ista kakor Ul., samo manjša, na tri-oglati vrvici (officier). V. vrsta,- ista kakor IV., samo v srebru na t.ri-oglati vrvici (chevalier). Oblika, opis in razmerje poedinih vrst in njih trakov »Jugoslovanske krone*: I.. II. in 111. vrsta: četverokrak križ s kraki v obliki tulpe, ki so dolgi 48 mm, belo einailirani v zlatih robovih in rogljih. Bredi večjih rogljev so zlate kroglice s premerom žig mm, zgornja pa s premerom 4J/a mm, skozi katero se potegne obroček, da se pritrdi red s trakom, odnosno tračič, okoli vrata. Sredi križa je na sprednji in na zadnji strani okrogel medaljon s premerom 20 mm, belo emajliran, obrobljen z izbočenim zlatim okvirom 3 mm širine. Na medaljonu je izdelana na sprednji strani reliefno kraljevska krona iz zlata in emaila, široka 17 min in visoka 15 mm, na zadnji strani pa je na sredi kr i Ijeva zlata inicialka «A» s krono v reliefu Hi mm višine; poleg te inicialke je na eni strani datum: «3. X.» in na drugi strani letnica: «1929.». Prostor med kraki križa izpolnjuje zeleno emajliran lovorov venec, 5 nun širine, reliefno izdelan z zlatimi robovi in jagodami. IV. vrsta je iste oblike in izdelave kakor 111. vrsta, samo da je manjša, in sicer: kraki križa so dolgi 37 mm, zlate kroglice 2 mm, zgornja pa SVa mm; medaljon ima v premeru 21 mm, zlati okvir je širok 22mm; krona je 14 mm široka in 12mm visoka; inicialka 14 mm visoka; lovorov venec 4 mm širok. V. vrsta je ista kakor IV., samo da je vse v srebru. Trak za 1. vrsto je iz montirane svilo temne te-getthoffne barve 105 mm širine; na koncu sc sestavlja v petljo, na kateri visi znak reda. Za II. in lil. vrsto je trak iste barve in tvarine, širok 45 mm; na njem visi na. zlatem obročku znak reda. IV. in V. vrsta tega reda visi na trioglatem traku, izdelanem iz 49mm široke vrvico iste barve in tvarine kakor za I.. II. in 111. vrsto. 1. in 11. vrsta imata četverokrako zlato zvezdo z izpadajočimi žarki na sredi; premer zvezde 1. vrste znaša 90 mm, premer zvezde II. vrste pa 75 mm. Na zvezdi I. vrsto je zgoraj opisani znak reda 111. vrste, na zvezdi II. vrste pa •znak reda IV'. vrste. Ti znaki im zvezdah so namočeni v smeri diagonal dveh nasprotnih oglov. § >. Nošenje poedinih redov »Jugoslovanske krone: I. vrsta; trak na desni radii proti levemu boku, zvezda pa na levi strani prsi. Oficirji nosijo trak preko uniforme, odnosno plašča, civilisti pa pod frakom preko telovnika. II. vrsta: na vratu, zvezda pa na levi strani prsi. III. vrsta: na vratu. IV. vrsta pri oficirjih: ob drugem gumbu na uniformi, pri civilistih na fraku v levi zgornji gumbnici. V. vrsta : na prsih po svojem rangu proti ostalini, pri civilistih na levi strani prsi. Kdor dobi višjo vrsto, no nosi nižje vrste tega reda. § 3. lted »Jugoslovanska krona* je po občem rangu na tretjem mestu, t. j. takoj za redom Dvoglavega belega orla. § 6. Red »Jugoslovansko krono* podeljuje kralj, ali sam iz lastne pobude ali pa na predlog ministrov. V prvem primeru sopodpiše ukaz o odlikovanju kaneelar 'kraljevskih redov, v drugem primeru pa minister, na cigar predlog je bil red podeljen. Obenem s tem redom so da diploma, ki jo podpiše za 1. vrsto kralj in sopodpiše kaneelar kraljevskih redov; za ostale vrste pa jo podpisuje kaneelar kraljevskih redov in sopodpisuje tajnik kraljevskih redov. § 8. • Diploma za ta red je za 1. vrsto na pergamentu, za ostale vrste pa na papirju kakor za vse druge kraljevske rede, okrašenem z ornamentiko in z reprodukcijo tega reda z državnim grbom na vrhu pole. Diploma obseza vse besedilo ukaza, s katerim se red podeljuje. Spodaj na diplomi se pritisne suhi pečat pisarne kraljevskih redov s kraljevskim grbom v l.remcru 1 cm. § 9- Osebe, odlikovane s tem redom, se vodijo v knjigah pisarne kraljevskih redov. Za ta red se pobira predpisana taksa za rede. Kralj lahko oprosti odlikovanca plačila takse; odlikovanja iz kraljeve lastne pobude kakor tudi odlikovanja inozemskih državljanov pa so vobče oproščena, kar mora biti v obeh primerih označeno že v ukazu. § liku odlikovančcvi smrti se red no vrne; toda noben rodbinski član in vobče nihče ga ne sme nositi. če ni odlikovan z njim. Vse odredbe zakona o redih in svetinjah z dne 23. januarja 1883. veljajo tudi za ta red. kolikor ne nasprotujejo temu zakonu. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, ob\ezuo moč pa dobi z dnem. ko se razglasi v »Službenih Kovinah*. Predsedniku Našega ministrskega sveta in Našemu ministru za notranje posle priporočamo, naj razglasi ta ukaz, vsem Našim ministrom, kolikor se koga tiče. naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblast- veni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogra d u, dne 5.aprila 1930.; Zak. br. 176. Aleksander s. r. Predsednik Predsednik ministrskega sveta, ministrskega sveta, minister za notranjo posle, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r. (L. S.) 234. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o voiitvi patriarha srbske pravoslavne cerkve.* Člen 1. Patriarh se voli izmed srbskih eparhijskih arhije-rejev. Člen 2. Patriarh se voli tako-le: Volilni zbor izvoli izmed srbskih eparhijskih arhi-jerejev tri kandidate. Izvolitev teh kandidatov priobči volilni zbor ministru pravdo takoj po izvolitvi s pismenim aktom; priloži mu sejni zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči in tajnik, overovi pa (minister pravde. Enega izmed troh kandidatov, ki jih je izvolil volilni zbor, imenuje kralj na predlog ministra pravde s svojim ukazom za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Člen 3. Volilni zbor sestavljajo: 1.) vsi oparhijski in vikarni arhijereji srbske pravoslavne cerkve; * »Službeno Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 6. aprila 1930., št, 79/XXX. — V slovenskem besedilu so se vpoštevali popravki, priobčeni v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* z dno 11. aprila 1930., Št. 83/XXXll. častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. 2.) najstarejši protorejeji mesta Beograda. Peči in Sremskih Karlovcev; dvorski protorejej; 3.) načelnik pravoslavnega odseka ministrstva pravde in referent za pravoslavno veroizpovedanje ministrstva za vojsko in mornarnico; 4.) rektorji pravoslavnih bogoslovnic; 1 5.) predsednika s več eni šibe in meniške združbe; ti.) sedem po činu najstarejših članov velikega upravnega sveta srbske pravoslavne cerkve; 7.) predsednik ministrskega sveta in aktivni ministri. ki so pravoslavne vere; 8.) predsedniki državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole in rektorji univerz. Osebe, omenjene spredaj v točki 8.) tega zakona, smejo biti člani volilnega zbora, če so pravoslavne vere. Člen 4. Kadar nastopi potreba, da se voli nov patriarh srbske pravoslavno cerkve, se skliče volilni zbor s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde v prestolnico v Beogradu. Dan, ura in kraj sestanka volilnega zbora se odredi z ukazom. Na tem sestanku izvrši volilni zbor kandidiranje po členu 2. tega zakona. Člen 5. Člane volilnega zbora skliče na sestanek minister pravde. Člen (>. Volilni zbor otvori minister pravde s tem, da prečita kraljev ukaz o sklicu zbora in s e/zn a m ek članov zbora. Člen 7. Volilnemu zboru predseduje podpredsednik svetega arhijerejskega sinoda, če pa je zadržan, po letih najstarejši prisotni arhijerej. Tajniško dolžnost opravlja načelnik pravoslavnega odseka ministrstva pravde. Člen 8. Ko minister pravde otvori volilni zbor, se vrši molitveno prizivanje svetega Duha. Volilnemu zboru smejo prisostvovati samo člani zbora. Odsotni člani zbora sinejo pooblastiti koga izmed prisotnih članov zbora, da glasuje v njih imenu. Člen 0. Volilni zbor je na prvem sestanku sklepčen, čo je prisotna najmanj polovica članov zbora. Če ni na toni prvem sestanku zadostnega števila prisotnih članov, se preloži seja na prihodnji dan ob isti uri in na istem kraju. Na tej prihodnji seji je volilni zbor sklepčen ob tolikem številu članov, kolikor jih je prisotnih. Člen 1(1. Volitev treh kandidatov se vrši s tajnim glasovanjem — z listki. Tajnik kliče člane zbora po seznamku in vsak član položi svoj listek v žaro na predsednikovi mizi. Štetje vrši predsedujoči skupno s predsednikoma državnega sveta in glavne kontrole. Če kdo izmed teh dveh ni član zbora ali če ni prisoten, vrši štetje namesto njega predsednik kas i-cijskega sodišča ali rektor beograjske univerzo. Če tudi nobeden izmed teh dveh ni član ali če je zadržan. odredi predsedujoči enega, odnosno dva člana, ki vršita z njim štetje. Predsedujoči jemlje po en listek iz žare in glasno čita zapisana imena kandidatov; nato oddaja listke predsedniku državnega sveta in predsedniku glavne kontrole, odnosno drugima dvema članoma, ki jih pregledata. Tajnik' zapiše takoj v: zapisnik, koliko listkov je bilo oddanih in koliko je kakšen kandidat dobil glasov, nadalje število praznih listkov, če jih jo kaj bilo. Za kandidate so izvoljeni oni, ki so dobili največje število glasov. Če pa dobi več kandidatov enako število glasov ter se ne da ugotoviti, kateri trije imajo največje število glasov, je smatrati za izvoljene kandidate one, .ki so starejši po činu; če so tudi po činu enaki, pa onega, ki je bil prej posvečen. Člen II. Imena izvoljenih kandidatov objavi predsedujoči. Po končani volitvi zaključi predsedujoči sejo. Z zaključitvijo seje je zbor razpuščen. Člen 12. Ko je' patriarh imenovan, priobči minister pravde ukaz o imenovanju svetemu arhijerejskemu zboru. Člen 13. Najdlje v sedmih dneh po priobčitvi se vrši v saborski cerkvi v Beogradu zahvalna služba božja (blagodaronje), pri kateri se razglasi izvolitev. Kraljev ukaz. s katerim je bil patriarh imenovan, prečita minister pravde. Drugi dan po svečani arhijerejski službi se patriarh ustoliči po ceremonialu, ki ga določi minister pravde sporazumno s svetim arhijerejskim zborom. Po tem opravilu vstopi novoizvoljeni patriarh v pravice in dolžnosti vrhovnega poglavarja in starej-šine srbske pravoslavne cerkve. Člen 14. Akti in zapisniki o delovanju volilnega zbora se čuvajo v arhivu ministrstva pravde, overovljeni prepis pa v arhivu patriarhije. Člen 15. člani volilnega zbora imajo pravico do potnih stroškov in dnevnic, ki jih odredi minister pravde; izplačajo se iz proračunskih sredstev ministrstva pravde. Člen 16. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko se razglasi v "rni Uredbo o izpremembi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle.* Člen 1. Člen 7. uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle se izpreminja ter se glasi: Ministrstvo za notranje posle ima: prvega pomočnika. 1 pomočnika, 4 načelnike, 5 generalnih inšpektorjev, 12 inšpektorjev, 14 svetnikov, 5 policijskih inšpektorjev, 4 policijske svetnike, 20 tajnikov, . 13 višjih pristavov, 14 pristavov, 7 političnoupravnih pripravnikov, 7 pomožnih tajnikov (11. kategorije), 10 pisarjev (II. kategorije), 2 pripravnika (11. kategorije), 1 šefa računovodstva, 3 knjigovodje računovodstva, 3 pisarje računovodstva, 2 arhivska uradnika računovodstva, * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 5. aprila 1930.. št. 78/XXIX. — Prvotno uredbo glej v Uradnem listu z dne 14. avgusta 1929., št. 353/841 1 šefa pisarniške službe, 1 pomočnika šefa pisarniške službe, 1 šefa arhiva, 22 upravnih pisarniških uradnikov, 2 upravnopisarniška pripravnika 111. kategorije, 1 ekonoma, 14 zvaničinkov, 35 zvanienikov-dncvničarjev, 12 služiteljev, 1(5 služitoljcv-dnevničarjev. 1 strojnika. 1 mehanika, 1 šoferja. Število pogodbenega osebja se odreja s proračunom. Člen 2. Ta izprememba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Kovinah*. V Beogradu, dne 31. marca 1930.; III. br. 17.325. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general; Peter Živkovič s. r. 240. Na podstavi 4; 53. zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 2(5. decembra 1929. predpisujem ta-lc Pravilni** o ustanovitvi, sestavi in poslovnem redu državnega fonda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin.* § l. Ustanavlja se državni fond za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin. Ta fond je pod nadzorstvom ministra za prosveto. Administracijo, knjigovodstvo in kontrolo dohodkov vodi obči oddelek ministrstva za prosveto. Fond ima namen, podpirati siromašne avtorje in njih rodbine. § 8. Ta fond se sestavlja iz dohodkov: 1.) od denarnih kazni, ki jih izrekajo sodišča ob prekrši tv i avtorskih pravic (§ 53. zakona o zaščiti avtorske pravice), odnosno obča upravna oblastva pt. S 8. pravilnika za izvrševanje zakona o avtorski pravici z dne 5. februarja 1930.; in 2.) iz daril, prispevkov, in volil. § 1- Imoviini foiula se nalaga obrestonosno pri Državni hipotekarni banki v Beogradu. §3. Sodna in obča upravna oblastva pošiljajo pobrane denarne kazni Državni hipotekarni banki v Beogradu v korist državnega fonda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin. O vsaki odpremi denarja sc obvesti istočasno tudi obči oddelek ministrstva za prosveto s seznam-kom, iz katerega je razvidno, koliko denarja skupaj se je poslalo Državni hipotekarni banki. § *i. Darila, prispevki in volila v korist fonda se izročajo občemu odelktt ministrstva za prosveto, to pa jih pošilja Državni hipotekarni banki. § 7. Izplačila iz državnega fonda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin vrši Državna hipotekarna banka v Beogradu po nalogu načelnika ob-čega oddelka ministrstva za prosveto, odnosno po nalogu ministra za prosveto, če p ros e za izplačilo znesek 5000 dinarjev. § 8. O onih prošnjah za podpiranje, siromašnih avtorjev in njih rodbin, ki se vlože pri državnem fondu, :ni o prediogih, ki se podado po uradni iniciativi, odloča po predhodnem zaslišanju sveta strokovnjakov glede avtorske pravice načelnik občega oddelka vselej, kakor ne pres. za denarna podpora, podeljena enkrat za vselej ali v obrokih, na leto 5000 dinarjev. Če preseza predlagana denarna podpora gorenji znesek, je potrebna odločba ministra za prosveto. Za odločbo je odločilno oddano mnenje sveta strokovnjakov glede avtorske pravice; denarna podpora, ki se predlaga, se sme samo znižati, ne pa zvišati. § 9. Dokler ne doseže ta fond velikosti 1,000.IKK) dinarjev. ni dopustno trošiti za podpore celokupnega letnega dohodka, ampak samo njega tri petine. Ko se gorenji znesek doseže, se uporabljajo za podpore samo obresti od glavnice in po potrebi del letnega dohodka ali ves letni dohodek. § 10. Državna hipotekarna banka \ Beogradu pošlje ob koncu vsakega trimesečja občemu oddelku ministrstva za prosveto izpisek vsot. plačanih v korist državnega fonda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin, kakor tudi izdatkov, učinjenih v istem trimesečju, da je moči kontrolirati knjige in račune tega fonda. Na zahtevo ministra za prosveto mora poslati Državna hipotekarna banka svoje poročilo tudi med trimesečjem. § 11. Knjigovodstvo državnega fonda za podpiranje siromašnih avtorjev in njih rodbin vrši Državna hipotekarna bajtlka po svojih predpisih o opravljanju fondov. V občem oddelku ministrstva za prosveto se vrši kontrolno knjigovodstvo po načelih enostavnega knjigovodstva. Vsi originalni dokumenti, po katerih se izvršujejo plačila iz tega fonda, se morajo čuvati v posebnem povezku arhiva ministrstva za prosveto. § 12. Računsko leto se začne in konča s koledarskim letom. Dne 81. decembra vsakega leta se zaključijo kontrolne knjige tega fonda v občem oddelku ministrstva za prosveto; do dne 31. januarja prihodnjega leta pa sc sestavi letna bilanca, ki mora obsezati v glavnem: 1.) poslovni račun (račun dobička in izgube) in 2.) izkaz imovinskega stanja. Poslovni račun mora obsezati: v prilogah; dohodke, naštete v § 3. tega pravilnika; • v razhodkih: razhodke po § 7. tega pravilnika :n saldo fondovskega zneska. V izkazu imovinskega stanja se mora podrobno izkazati stanje na dan 31. decembra tekočega leta. § 13. Za pregled fondovskih knjig in končnih računov odredi načelnik občega oddelka ministrstva za prosveto uradnika računske stroke, tki potrdi pravilnost ugotovljenega stanja s svojim podpisom na končnem računu. Končni račun predloži načelnik občega oddelka ministru za prosveto na, vpogled in v odobritev. Odobreni končni račun se pošlji' v pregled glavni kontroli. S 14. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »■Službenih Novinah». V Beogradu, dne 21. februarja 1930. Minister za prosveto: B. Maksimovič s. r. 241. Pravilnik o dopisnikih zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.* Člen 1. Pravilnik o dopisnikih ima namen, da so olajšuje in podpira s strokovnimi mnenji in nasveti, pred- logi in obvestili, po okolnostih pa tudi z intervencijami. delovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, zlasti pa njegova obveščevalna služba o razmerah onih tržišč v inozemstvu, ki so vpoštevna za eksportno ekspanzijo naše države. Clen 2.' Funkcija dopisnikov je častna. Častnim dopisnikom ne gre za njih delovanje nikakršna nagrada, razen nagrade za efektivne izdatke, za poštnino, eventualno pa tudi za potne stroške. Za dopisnike smejo biti imenovani naši in inozemski državljani. Dopisniško službo za zavod za pospeševanje zunanje trgovine opravljajo lahko tudi mešane trgovske zbornice v inozemstvu, ki ustanavljajo v svojih pravilih1 sodelovanje z ‘zavodom za pospeševanje zunanje trgovine. Mešane trgovske zbornice imajo v naši državi svoj stalni odbor, sestavljen iz njih članov, ki so naši državljani in bivajo stalno v Jugoslaviji. Ta odbor deluje sporazumno z zavodom za pospeševanje zunanje trgovine, in sicer za namene, ki so določeni z zborničnimi pravili. Člen 3: Dopisnike imenuje minister za trgovino in industrijo na predlog, 'ki ga poda šel' zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Člen 4. Dopisniki zavoda za pospeševanje zunanje trgovine morajo predložiti takoj, ne da bi čakali poziv, neposredno zavodu poročilo o vsakem pojavu ,v gospodarskem življenju in o vsakem poslovnem dogodku na svojem tržišču, ki bi zanimala vse domače izvoznike, bodisi s stališča, da se odvrne njih eventualna ošikodba, bodisi s stališča, da se doseže poslovna korist. Njih glavna naloga je ta-le: Dopisniki a) zasledujejo tržišča zlasti glede onih predmetov. ki jih že uvažamo na dotična tržišča ali za katerih izvoz imamo vse pogoje v domačem proizvajanju in domači trgovini in s katerimi bi se torej mogli v danem primeru pojaviti na dotičnem tržišču. Dopisniki morajo nabaviti in poslati na zahtevo in ob stroških zavoda vzorce dotičnih predmetov; b) zasledujejo tržišča konkurenčnih držav za vsak poedini predmet ter predlagajo poročila, kako bi se moglo zavarovati boljše prodajanje domačega blaga na dotičnem tržišču in kateri bi bili pogoji za obladovanje te konkurence: e) zasledujejo vse izpremembe v okusu tamoš-njega potrošniškega občinstva ter predlože o svojih opazbah — z eventualno priposlatvijo novih vzorcev zaradi obvestila domačih izvoznikov — takoj poročilo upravi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine; d) predlagajo poročila o vseh onih zakonskih m naredbenih določilih države svojega bivališča, ki utegnejo biti našemu izvozu na škodo ali na korist; e) poročajo o razpisih nabav, da morejo domači interesenti sodelovati pri njih, kolikor so za to vpo-števni. Člen 5. Dopisniki podpirajo poslovanje naših domačih firm s tem, da predlagajo primerne osebo za njih zastopnike. Člen (5. Nadaljnja naloga dopisnikov je, seznaniti pooblaščence ali odposlance domačih firm — najsi jih zastopajo ali ne — ob njih osebnem bivanju v njih kraju z razmerami dotičnega tržišča, jih na njih prošnjo spraviti v poslovno zvezo z interesenti ter jim tudi na vsak drugi način pomagati, da dosežejo zaželeni namen. Člen 7. Po členu 4. zakona o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine morajo dopisniki podpirati v delovanju strokovnjaka, ki se odpošlje zaradi preskušanja njih tržišča. Člen 8. Dopisniki pošiljajo vsaj mesečno upravi zavoda poročilo o svojem delovanju. Člen 9. Področje dopisnikov izvira ob popolnem uvaže-vanju njih iniciativo iz namena, razloženega v členu 1., ter se vrši pismeno. člen Pl. Dopisnikov mandat traja tri leta od dne imenovanja. Člen 11. Dopisnikov mandat prestane: a) čo sc dopisnik kaznuje zaradi koristoljubja ali če pride v Ikonkurz; b) če deluje zoper koristi državo ali zavoda za pospeševanje zunanje trgovine; c) čo vidno zanemarja prevzete dolžnosti; d) z razpustom ali razidom pri mešanih trgovskih zbornicah v inozemstvu; o) z ostavko; in f) s smrtjo. Člen 12. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah*. V 15 e o g r a d u, dne 8. marca 1980.; št. 90.). Minister za trgovino in industrijo: Juraj Demetrovič s. r. 242. Lista geografskih nazivov o izvoru vinskih produktov iz Francije** Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in glede na člen 15. trgovinske po- «Služoene Novino kraljevino Jugoslavije* z dne 18. marca 1930., št. 62/XXII. carinski tarifi in glede na {len 15. trgovinske konvencije s Francijo odrejam carinarnicam, naj obračajo ob ocarinjanju vinskih produktov i/. Francije posebno pozornost na geografske nazive o izvoru teh produktov po priloženi listi, ki nam jo je poslala francoska vlada. Ob uvoznem ocarinjanju vinskih produktov, ki so v svojih nazivih zaščiteni, morajo zahtevati carinarnice od uvoznikov, naj jim predloži' z deklaracijami vred potrdila, ki morajo spremljati taka vina. V Beogradu, dne 28. februarja 1930.; st. 7(i81/l\ . Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. Appellations diverses; Bergerac. Champagne. Clairette-de-die. Gaillae. Juran^on. Montbazillae. Muscadet de Scvre et Maine. Muscadet de la Haie (Fouassiere). Villaudric. Banyuls. Blanquette de Limoux. Corbičres. Frontignan. Mincrvois. Region de 1’Anjou: Anjou-Layon. Anjou-Coteaux de La vou. Anjou-Beaulieu. Anjou-Faye. Anjou-St-Lambert clu Lattay. Anjou-Rablay. Anjou-Chanzeaux. AnjOu-Thouareč. Anjou-Coteaux de la Loire. Anjou-Coteaux-Ste-Ca-therine. Anjou-Coteaux de Roche-fort et du Layou. Anyou-et Cotes du Layon. Anjou-Charme. Anjou-Charme-Coteaux du Layon. Anjou-Briollay. Arbois (Jura). Arbois-Pupilliu (Jura). Beauliou. Beaulieu-Coteaux du Layon. Beaulieu-sur-I ,ay on. Coteau.v de Beaulieu. Coteaux du Layon-Chau-defonds grand vin cf A nj ou. Coteaux de Šaniur. Coteaux de Bonnzaux. Coteaux du Loir. Coteaux de la Sartlie. Cotes du Layon. Cru du Layon. Champigny. Epirč. Faye. Grand vin cfAnjou-Cotes du Layon. Grand cfAnjou. Haut Aiijou. Jura. Layon. Ligrč. Ral)lay. Rive gauche du Layon. Saumur. Saint-Bartheleiny. Savennieres. Seyssel (Ain). Thouarcč. Regions du centre Tou-raine et Orleanais: Bourgueil et Breton do Bourgueil. Chinon et Breton de Chi-11011. Chouzy. Cotes du ('her. Saint-Nicolas de Bourgueil. Sancerre. Touraine. Vins cfAzav. Vins de Sologne. Vouvray et Coteaux de Vouvray. Rčgiou Bourgogne: Aloxe. Arcenant. Auxey. Beaune. Beaujolais. Bourgogne. Brochon. Chanibolle. ('hassagne. Chablis et Petit Chablis. Chaux. Chenove. Chorey. Cirey-les-Nolay. Comblanchien. Concoeur et Corboin, Corgoloin. Cormot. Corpeau. Cote magoniialse. Cote chalonnaise. Couchey. Daix. Dezize-les-Maranges. Dijon. Echevronne. Echezaux. Fixez. Fixin. Flagey-les-Cil;ly. Fleury. Fontaine-les-Dijon. Fussey. Gc vrey. Julienas. Larochepot. Ma^on. Magny-les-Villiers. Mandelot. Marsannay-la-C6te. Mavilly. Meloizey. Meuilly. Meursault. Moulin-a-Vent. Monthčlie. Mercurey. Montrachet. Moret. Nantoux. Nolay. Nuits et Cote de Nuits. Perrignv. Pernand. Prčmaux. l>rissey. Pommard. PouilIy ou Pouilly-Fuis-sey. Puligny. Santenay. Savigny. Serrigny. Saint-Aubin. Saint-Romain. Santenots. Rully. Richebourg. Vauchignon. Villars-Fontame. Villers-la-Faye. Vosue-Romanče. Vougeot. Volnay. llegion de Bordeaux: Barsac. Blaye, Blayais et Cot 's de Blaye. Bourg, Cotes de Bourg. Bourgeais. Cubzadais. Entre-Deux-Mers. Fronsac. Graves. Haut-Benauge. Loupiac. Margaux. Medoc, Pauillae. Pomerol. Sautcrnes. Sainte-Croix-du-Mont. Saint-Emilion. Lussac-Saint-Emilion. Montagne-Saiut-Emilion. Puisseguin. Saint-Georges. Sainte-Foy. Saint-Julien. Bordeaux. Alsace: Alsace (vin d’). Ammerschwihr. Ammerschwihr-Kaefer-kopf. Ammerschvvihr-Katzel- bourg. Animersch\vihr-Meyyihr. Barr. Barr-Gaensbroei i n e 1. Barr-Coto de FEglise. Barr-Vieille Chapelle. Barr-Weinberg. Barr-Pruegel. Bennwihr. Bergheim. Bergheim-Kanzelberg. Colmar. Cotes du Rhone: Chateauneuf du Pape. Cote-Rotie. Hermitage, Tain 1’Hernii-tage et Crozes 1’llcr-mitage. St-Peray. Tavcl. Languedoc et Roussillon: Coimar-Hardt. Eguisheim. Eguishoim-Pfirsichberg. Egu i she im-Eic h be rg. Fiirdcnheim. Guebwiller-Scheiwing. Gi i eb w i il er-K essl e r. Guebwiller-Kitterle. Guebwiller-Manberg. Guebvviller-Zaehring. Ginbertt. Hattstatt. Hattstatt-Elsberg. Hattstatt-Schcrkessel. Hunawi]ir. Ingersheim. Ingersheim-Kappala. Katzonthal. Kaysersberg. KaVisersberg-Chateau. Kaysersberg-Geisbourg. Kientzheim. Kientzheim-Kirrenbourg. Kientzheim-Weinbach. Leimbach. Mittelbergheim. Mittelbergheim-Pfoeller. Mittelbergheim-Lercl i u-berg. Mittelbergheim-Brani lluft. Mittelbergheim-Zotzen-berg. Mittelbergheitn-Hagel. Mittelbergheim-Ritt. februarja 1930.. št. lofi/34. *** »Službeno Kovine kraljevino Jugoslavije* z dne 8. marca 1930., št, 80/XXX!. t Uradni list z dne 7. aprila 1930.. št. 220/47. se izroči en izvod lastniku blaga, drugi izvod so pridrži pri glavnem razdelku finančne kontrole, tretji izvod pa se pošlje ministrstvu za finance (oddelku za carine). Prostori, v katere so vnašata kava in čaj, so pod s( ključem razdelka finančne kontrole, dokler ne položi lastnik za zavarovanje razliko v carini potrebnih garancij po veljavnih predpisih. (4) Za količine kavo in čaja. hranjeno v omenjenih prostorih, je plačati dolžno razliko v carini najdlje v treh mesecih tako. kakor je določeno v odstavku (K) II. oddelka narodbe ministrstva za finance št. IKi.OOO/IV z dno '28. marca 11)30.* Trimesečnega roka ni podaljševati. Količino se smejo iznašati tudi deloma, toda samo v celih tovorkih, t. j. v tovorkih, kakor so bile vr.esone (v vročali, zabojih, paketih itd.). Če se iznašata kava in.čaj deloma, je treba označiti vselej na zapisnikih o vnosu blaga (odstavek :1), po kateri prijavi (številka prijave) in kolika množina se ,i>' vzela iz prostorov kakor tudi s kakšno oznako so ti tovorki obeleženi (znak in številka). Kava in čaj se iznašata iz teh prostorov s prijavami po predpisanem obrazcu in tako, kakor je razloženo v odstavku (4) II. oddelka omenjene naredim. (®) Količine kave in čaja. ki se vnašajo v pr >-store iz odstavka (*), se smatrajo za postavljene po 1 carinsko nadzorstvo. Potemtakem se kaznujejo ose-la. ki tu vzele iz teh prostorov kavo ali čaj. preden se plača razlika v carini, kot tihotapci, skladno s členom 145.. točko (>.), carinskega zakona v zvezi s § 3. zakona o izpremembi tarifnih številk 25. in 28. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi z dne 27. marca 1930. A' Beogradu, dne 5. aprila 1930.: št. 12.800/IV. Minister za tinanee: dr. S. Šverljuga s. r. 245. Navodila za uporabljanje dopolnilnega zapisnika k trgovinski konvenciji s Francijo/ X «,Službenih Kovinah* z dne 20. marca 1930., št. 64/XXW. je razglašen zakon o dopolnilnem zapisniku h konvenciji o trgovini in plovitvi med našo kraljevino in republiko Francijo.*** ki je tudi tega dne stopil v veljavo. S tem dopolnilnim zapisnikom so se izpremenila besedila drugega, tretjega in četrtega odstavka «K členu 2.» in se je ukinilo vse besedilo «K členu 14.» — kar vse je treba v zapisniku o podpisu zgoraj * Uradni list z dne 7. aprila 1930.. št. 224/47. ** »Službene Kovine kraljevine Jugoslavije* z dm' 5. aprila 1930., št. 78/XXlX. * * * Uradni list z današnjega dne pod St. 245/49 omenjene konvencije sedaj popraviti na podstavi tega zapisnika. Za uporabljanje odredb iz dopolnilnega zapisnika se daje nastopno pojasnilo: Kot fosfatin iz tar. št. 140. tarife k trgovinski konvenciji s Francijo so oearinjajo vse hranljive moke, najsi prihajajo s kakršnimkoli imenom, če so take sestave, kakršna je dana v 'dopolnilnem zapis-' nlku za to tarifno številko. Za kašnato Schloesiugovo zmes iz tar. št. 222. tarife h konvenciji s Francijo je smatrati poleg preparatov. ki prihajajo s tem imenom, samo one, ki prihajajo z imeni, naštetimi v. dopolnilnem zapisniku za to tarifno številko; vendar ]>a morajo imeti kašnata Schloesingova zmes in ostali preparati isto sestavo in morajo dajati isto reakcijo, kakor je to od rejeno v dopolnilnem zapisniku. Po devetem odstavku dopolnilnega zapisnika .je ocarinjati vsa francoska vina, ki so prestopila našo mejo pred dnem 15. marca 1930. ter imajo samo navadno potrdilo o izvoru, ki mora liti v vsakem primeru izdano od pristojnih francoskih oblastev, kakor bi se predložila zanje administrativna potrdila francoskih oblastev o nazivu po izvoru; potemtakem je ocarinjati navadna vina v steklenicah kakor vina v steklenicah, ki uživajo naziv po izvoru. Ar Beogradu, dne 26. marca 1930.: br. 11.380/rV. Pomočnik ministra za finance: dr. F. Gospodnetič s. r. 246. Popravek k pravilniku o odpremljanju živali in živalskih sirovin po železnici ali 7. ladjo/ V tem pravilniku (Uradni list z dne 21. januarja 1930.. št. 101/22) se mora glasiti začetek četrtega odstavka v členu 15. tako-le: Za pregledovanje živali, ki se izvažajo, uvažajo ali provažajo, potem za pregledovanje kosovnih pošiljk živih živali.... 247. Popravek k uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Ar tej uredbi (Uradni list z dno 25. junija 1929.. št. 273/6-1) naj stoji v členu 12., prvem odstavku, četrti vrsti, namesto: »gradbena sekcija* pravilno: »gradbena direkcija*. * Priobčen po originalnem besedilu, pravilno ponatisnjenem v pravilniku, ki ga je izdalo ministrstvo za poljedelstvo v posebni knjižici. Banovo uredbe. 248. Izprememba pravilnika o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v mestni občini mariborski. Člen 8. pravilnika o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v mestni občini mariborski, razglašenega v «Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine* z dne 31. marca 1930., št. 215/45 (stran 658.), se izpreminja ter se glasi: Člen 8. V stvareh te davščine odloča na prvi stopnji mestni magistrat. Zoper odločbe mestnega magistrata je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, ki odloča dokončno. Pritožbo je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne, ko se je vročil odlok mestnega magistrata. V' Ljubljani, dne 5. aprila 1030.; II. No. 6922/1 ad. Ban: Dušan Semec s. r. Bazne objave iz «Službenih Novin». Številka 77 z dne 4. aprila 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20ega marca 1930.: Postavljeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: v 4. skupino L kategorije ing. Zelenko Fran, dosedanji uradnik v 5.vskupini I. kategorije in odsekovni šef pri isti direkciji; v 5. skupino I. kategorije; Gregorka Friderik, Kreutzer Josip, Petek: Emilijan, Stergar Stanislav, S z i 11 i c h Oskar, M i k 1 i č Matija in R a s p e r g e r Anton, dosedanji uradniki v (i. skupini I. kategorije in referenti iste direkcije; v 6. skupino I. kategorije za višje uradnike: Z m a z e k Fran in inženjerji Vosou Aleberih, Urbas Fran in Urbančič Josip, dosedanji uradniki v 7. skupini I. kategorije; v 1. skupino, podskupino a), 11. kategorije: Š legel Peter. Jereb Pavel in Jeras Ernest, dosedanji uradnik v 1. skupini, podskupini b), II. kategorije; v 1. skupino, podskupino b), 11. kategorije: W e 1) e r Anton in Za č e k Rudolf, dosedanja uradnika v 2. skupini, podskupini a), 11. kategorije; v 2. skupino, podskupino a), II. kategorije: M a r s e 1 Ivan, An t o s i e w i c z Edvard, K e! e c Viljem. Kaffou Ivan, Blaž Karel, Cajn k o Anton, Bizjak Fran, L u s c h ti t z k y Josip, G r u d e n Leopold. G o r š e Fran. Š u b i c Karel in M a s i č Pavel, dosedanji uradniki v 2. skupini, podskupini b), II. kategorije; v 2. skupino, podskupino b), II. kategorije za višje uradnike: W u r z i n g e r Ivan, Korpar Ivan. Petek Alfred. Košiče k Ivan, Ja-r e c Štefan, Z u p a n Ivan, M i I o s t Bogomir. O b -laik Avgust, T e r š a r Josip, Švajgar Fran in N u s s d o r f e r Brunon, dosedanji uradniki v^S. skupini II. kategorije; v 1. skupino III. uradniške kategorije': Pr ha vc Anton, Pristav Ivan, Ulčar Ivan, Pehani Josip, Renčelj Matija, Lotrič Karel, Matevžič Ivan, Zibert Fran, Moljk Anton, F o r t u n a Josip, Roj k o Lovro, G r b e c Josip, Božič Alojzij, B e g u š Viktor, Č a d e ž Jernej, R e i b e n s e h u h Ivan, L e g a t Josip, Mravlje Teodor. Babnik Ivan, S ta in a 6 Rafael in Grebenc Fran, dosedanji uradniki v 2. skupini Ur. kategorije. Odlok ministra pravde z dne 25. marca 1930.: Pomaknjen je iz 3. skupine III. kategorije v 2. skupim; 111. kategorije Gostič Janko, kanelist pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Odlok načelnika oddelka za carine z dne 1. aprila . 1930.: Za carinskega posrednika pri glavni carinar- nici I. vrste na Rakeku je postavljen Markelj Maks, carinski posrednik v ostavki. Objava oddelka za davke ministrstva za finance z dne 8. marca 1930.: «Stan in mir», podjetje za zidanje stanovanskih hiš za univerzitetne učitelje in uradnike, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, je oproščena plačevanja nastopnih taks: 1.) za kupovanje in prenašanje zemljišč; 2.) za in-tabulacijo nanje; 3.) za najemanje posojil in zidanje zgradb; 4.) prav tako so oproščeni člani zadruge taks za prenos hiše ati zemljišča, če se vrši ta prenos z zadrugo na poedinega člana, iko jo izpolnil obveznosti proti zadrugi. * List, ki ga j o p r epov e d a no uvažati in razširjati. — Z odlokom ministrstva, za notranje posle I. br. 8556 z dne 26. marca 1930. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej madžarski dočji list «Tundčrvasar», ki izhaja v Budimpešti/ker širi velikomadžarsko propagando. Številka 78 z dne 5. aprila 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. marca 1930.: Upokojen je jh> členih 135., 139., 140. in 141.. tretjem odstavku, točki L), uradniškega zakona in členu 1. zakona o postavljanju ... državnih uslužbencev dr. Bolim Ludovik, direktor v 3. a) skupini 1. kategorije državne trgovinske akademije v Ljubljani. Odlok ministra za finance z dne 20. marca 1930 . Postavljen je po službeni potrebi za pomožnega davkarja v 4. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Čnbru Sc ho beri Andrej, pomožni davkar v isti skupini iste kategorije pri davčni upravi v Krškem. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.