Koliko lahko prispevamo k varstvu našega okolja?
Kako pomerabno je okolje za naše življenje, o tem si mnenja nikakor niso sporna. Kupi odpad-kov v neposredni bližini naših bivališč, iztočne fekalije, izpušni plini motornih vozil, strupene odplake v potokih in rekah, vse to počasi toda vztrajno načenja naš življenjski prostor, in če ne bomo pravočasno zajezili tega žalostnega procesa, potem se nam gotovo ne piše ravno najbolj rožna-ta prihodnost. Vnovič oživete pobude za ureditev okolja v naših naseljih, so ob vsem tem več kot dobrodošle. In koliko lahko prispeva naš občan kot posmeznik, da bodo naši kraji ali ulice deležni čimvcč blagajan in čim manj barjanskih osatov? O tem govori današnja anketa.
Jožica Perme
onesnaženosti. To je njegova primarna dolžnost. Moral pa bi tudi, če se le da, vplivati ie na druge. Predvsem pa naj bi vedel, kam se odlagajo smeti, in ne da jih nosi skrivaj v gozd, v opuščene jarke ali kdove kam Je vse. Zemlja sicer resda počasi vsrka odpadne predmete iz železa, lesa in papirja, ne pa tudi odpadke iz plastike in drugi sintetičnih snovi. Teh pa je danes ie skoraj največ.« Franc Zakrajšek, Karlovica: »Pri nas so še največji pro-blem vozniki iz mesta, ki prihajajo sem gor in odlagajo smeti, kjerkoli se jim pač zahoče. Sam sem gozdar in to nadlogo dobro poznam. Po mojem bi moral vsakdo, ki zasači onesnaževalca pri »delu« nemudoma ukrepati in ga brez pomislekov prijaviti. To bi edino zaleglo. Cas pa bi bil tudi, da še preostale vasi končno dobijo zabojnike; tako bi ne samo omejili djvja odlagališča, ampak tudi laže ugotavljali morebitne kršitelje.«
Božidar Pahor, Vič: »Po mojem lahko posameznik pri varstvu okolja veliko prispeva. Če vzamem samo star papir, ki leži okrog naših blokov: prepričan sem namreč, da človeku ne bi bilo polrebno niti pol ure na teden, da ga vsaj potavečjem pobere. Drugo: vozniki motornih vozil čakajo s prižganimi tnotorji pred žclezniškimi za-pornicami, namesto da bi motorje ugasnili. Problem je očiten zlasti pri viški gimnaziji. Tako vsak dan vsaj dve uri izpušni plini čisto po nepotrebnem onesnažujejo zrak. V Nemčiji lcga nikakor ne dovoljujejo. Bil sem štiri leta gori in rečem vam, tam morajo vozniki pred zapornicami obvezno ustaviti motorje. Isto pri nas velja za raznašalce plina. Namesto, da bi ugasili motorje svojih vozil, ko po hišah raznašajo plin, jih rairno puščajo prižgane. A ne le ti, marveč tudi lastniki številnih zasebnih vozil, ki so parkirana pred bloki in stanovanjskimi hišami. Vsi ti brezvestno onesnažujejo zrak«
Slavka Alič, Setnik: »V prvi vrsti bi moral vsakdo dati smeti tja, kamor sodijo. Vsakdo pa bi se moral tudi zavedati, da kar uničimo, je treba nujno tudi obnoviti in sanirati. Ne more nam biti vendar vseeno, kaj bomo puščali našim otrokom. Ti imajo vso pravico, da dobe prav takšno življenjsko okolje, kakršnega so imeli njhovi starši. Prav pa bj bilo ludi, da posameznik spodbuja še druge k varstvu okolja. Tu je namreč moč še marsikaj storiti, medtem ko za nekatera druga področja tega ne bi mogli trditi«
Jožica Perme, Lavrica: »Posameznik bi se moral predvsem vključiti v skupna prizadevanja za zajezitev
Doris Prunk, Polhov Gradec: »Vprašanje zase je raz-mah civilizacije kot take. Danes je že tako, da človek že skoraj za vsak meter poti sede v avto, pa čeprav bi lahko tisto pot napravil peš. S tem dejansko ne napravi usluge ne sebi in ne naravi. Drugo vprašanje pa je naša zavest o varstvu okolja nasploh: veliko je košev za odpadke. a jih žal vsi ne uporabljajo. Kdove zakaj ne. Po mojem bi moral vsakdo, ki opazi naraščajočo onesnaženost v svo-jem okolju, o tem opozoriti KS. To bi potem morda zajezilo nadaljnje onesnaževanje«.
Safia Mujagič, Rob: »Okolje je že od nekdaj ogledalo človeka. Potem lahko sodimo, koliko kdo dš na varstvo svojega širšega življenjskega prostora. Skratka, pri posa-mezniku se vse začne. Prav zalo ta nikakor ne bi smel gledati, kaj počnejo drugi, ampak bi moral samokritično začeti pri sebi.«                           BRANKO VRHOVEC