časopis slovenskih delavcev Direktor: Marjan Horvat Odgovorni urednik: _________Ciril Brajer Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubl jana Ljubljana, 23. maja 1996 • letnik 55 » V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije na primer mednarodne dejavnosti nismo odrinili na rob. Enostavno Se ni prišla na vrsto, saj je vsak normalen sindikat dandanašnji dobesedno prisiljen dati vso prednost svojemu temeljnemu poslanstvu, zaščiti interesov svojih članov!!! Celo v Ljubljani, kjer je strnjena vsa oblast, finance, diplomacija in so potemtakem povprečni osebni dohodki kar visoki, se za to lažno bleščavo metropole skriva velika beda delavstva...« Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, v intervjuju na 3. strani DE. Z izredne seje Sveta ZSSS na 4» strani Na 10. strani predstavljamo mengeški Center za mlade odrasle TE. »rtalV S L julijem novi davki na plače Kot nam je povedal Brane Mišič, bodo davek na izplačane plače podjetja predvidoma začela plačevati prvega julija. Takrat bo začela veljati tudi za štiri odstotke znižana skupna prispevna stopnja za socialno zavarovanje. Mišič pravi, da te spremembe v ničemer ne spreminjajo načina obračuna bruto plač in dohodnine za posameznega delavca. Za obdavčitev izplačanih plač je v predlogu zakona predvidena posebna progresivna lestvica. Bruto plače do 85.000 tolarjev sploh ne bodo obdavčene, na plače od 85.000 do 95.000 tolarjev bo davek znašal en odstotek, od 95.000 do 105.000 bo 2-odstoten, od 105.000 do 115.000 3-odstoten, od 115.000 do 750.000 4-odstoten, nad to višino pa 6-odstoten. Davek se bo obračunaval na vsako plačo posebej in ne na povprečje v podjetju, kot . je bilo sprva predvideno. Na podlagi tega novega davka bo državni proračun bogatejši za 11 milijard tolarjev. Znižanje skupne prispevne stopnje za 4 odstotke bo podjetjem delovno intenzivnih panog (tekstilcem, lesarjem in usnjarjem) omogočilo povečanje minimalnih bruto plač na 53.500 tolarjev. Vlada bo hkrati z zakonom o znižanju skupne prispevne stopnje poslala državnemu zboru še zakone: o davku na izplačane plače, davku na firme, spremembah davka na dobiček. Na podlagi teh zakonov bo pripravilal tudi spremembe letošnjega državnega proračuna. Vse te zadeve naj bi državni zbor obravnaval v paketu in po hitrem postopku. EK. \_________________________________J IZOBRAŽEVALNI SEMINARJI PRI ZSSS V POLNEM MU O ključnem pomenu znanja o soupravljanju na 8. strani UČITELJI IMAJO ČEDALJE V(Č NALOG IN VSE MANJŠE PLAČE Sindikalni zaupnik Kršitev avtorskih pravic DE, št. 22,16. 5.1996 Stanislavu Strajnarju, direktorju Dokumentarne d. o. o. Spoštovani! V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo za letošnje praznovanje 1. maja izdali plakat avtorice gdč. Anke Stular, družbenice Dokumentarne d. o. o. Plakat smo v celotni količini natisnili točno po predlogi avtorice plakata. Po že razdeljeni količini plakatov na Območne organizacije ZSSS so se v nekaterih Območnih organizacijah ZSSS odločili na lastno pobudo dotiskati na plakat bel napis »1. MAJ«. Kljub temu lahko zatrdim, da je v večini krajev v Sloveniji visel plakat brez tega napisa in lahko dodam, da je bil izredno ugodno sprejet med našim članstvom. V celoti se strinjamo z vami, da takšen dotisk pomeni poseg v plakat brez avtoričinega soglasja. Zato se avtorici plakata gdč. Anki Štular za ta neljubi dogodek javno in iskreno opravičujemo. Lep pozdrav in veliko poslovnih uspehov v prihodnje! Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Gospod urednik! Glede članka Danska - dežela... g. Poberaja bi želel, če lahko v nadaljevanju pojasni, kako deluje sindikat v danskih tovarnah interno. Namreč, v članku omenja, da je sindikat tam močno centraliziran. Ali imajo v tovarni profesionalca, če ga imajo, kako poteka komuniciranje med člani in zunanjim vodstvom sindikata? Hvala! Matija Jakšič, predsednik sindikata Tomosa mmltniu Ruplu, županu Mestne občine ljubliana Mmltniu Kovačiču, predsedniku Mestnega sveta ljubliana ZveU združeni borcev bi udeležencev NOB Slovenile ljubliana S slovesnosti ob odkritju spominske plošče slovenskemu mornariškemu odredu NOB na Planini pri Cerknem dne 27.4.1996 zahtevamo, da ukrepate proti odstranjevanju spomenikov, plošč in drugih znamenj, ki so bila postavljena v spomin na narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in na njegove udeležence. Odstranjevanje spomenikov, med njimi tudi spomenikov voditeljem slovenskega upora proti tujemu zavojevalcu, je žal že sestavni del načrta, da se izniči pomen narodnoosvobodilnega boja in njegova vloga v svetovni zavezniški koaliciji proti na-cifašizmu v drugi svetovni vojni. Nikjer v Evropi se kaj takega ne dogaja. Tak načrt je v kričečem nasprotju z napori za utrjevanje neodvisnosti in suverenosti naše države ter njenih demokratičnih prvin. Opozarjamo, da ne gre samo za nezaslišan odnos do osvobodilnega gibanja, marveč tudi za teptanje temeljnega civilizacijskega merila kot zgodovinske kontinuitete. Udeleženci slovesnosti na Planini pri Cerknem Za Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran Riccardo Giacuzzo, podpredsednik Če trti mul 1980 Tega dne pred šestnajstimi leti je umrl zadnji velikan II. svetovne vojne. Skrivnostni človek, legendami vodja balkanskih gverilcev. Človek, ki je vso različnost balkanskih narodov strnil v udarno jekleno pest. Človek, kateremu so sledili ne le jugoslovanski narodi, ampak tudi nekateri, ki so prišli v našo državo kot njeni sovražniki - okupatorji, pa tudi kot taboriščniki; to so bili pripadniki raznih narodov z območja SZ, Nemci, Italijani, Francozi, Grki in drugi. Združevala jih je neomajna volja in želja po doknčnem uničenju fašizma in graditvi novega, svobodnejšega sveta. Njegova zasluga je, da smo se lahko po vojni enakovredno postavili ob bok zmagovalcem nad fašizmom. toda vedno je poudarjal, da je to zasluga narodov Jugoslavije. Ko prelistavam časopise iz tega časa, povsod na prvih straneh javljajo žalostno vest: »Umrl je predsednik Jugoslavije, maršal Tito.« Ogromno ljudi in skoraj vsi svetovni državniki so ga spremljali na njegovi poti k zadnjemu počitku. Časopisni naslovi so naznajali »Po Titu Tito«. Žal ni bilo tako. Nacionalistični duh je ušel iz steklenice. Nekateri so hoteli biti enakopravnejši od drugih. Majhni bi morali postati še manjši. Podrediti bi se morali ne drugim narodom, ampak voždom, ki bi radi sedeli na vrhu piramide. Zavrgli so Titov nauk o enakopravnosti, poteptali njegovo delo, na katero so se ob točenju krokodiljih solz zaklinjali. Rezultati so znani. Gospodarski polom, vojna v Sloveniji, razpad države, vojna na Hrvaškem in dolgoletna vojna v BiH, pogasila jo je šele tuja vojaška sila, a še vedno tli. Požar bo izbruhnil, ko bodo »gasilci« zapustili pogorišče. Nekaj milijonov nesrečnih in od Boga in ljudi zapuščenih in prevaranih revežev, mnogi med njimi z neozdravljivimi duševnimi in telesnimi ranami, tava po Evropi. Krivdo sedaj prekladajo drug na drugega. Toda krivi so vsi, kajti narodi se niso sprli. Narode so sprli politiki v svojem hlastanju po oblasti, in to počnejo še danes. Vsi pa trdijo, da se branijo, le kdo je potem napadel? Tudi tisti, ki so takrat točili krokodilje solze, danes pljuvajo (ne vsi)-po pokojnem velikanu II. svetovne vojne, legendarnem voditelju jugoslovanskih partizanov, ki so skoraj goloroki iztrgali iz rok okupatorju orožje, s katerim so ga pregnali skupaj z domačimi kvizlingi in osvobodili našo skupno državo, ki so ji priključili še tri četrtine ozemlja, ki je bilo pod petindvajsetletno italijansko okupacijo. In če primerjam junaka krščanstva Jezusa Kristusa z ateistom Titom ter se zamislim ob današnjem početju nekaterih in nekaterih izpred dva tisoč let, med njima ni bistvene razlike, kajti oba sta odrešila svoj narod, potem pa je narod po njiju pljuval. Razlika je le v tem, da je prvi to storil s svojo smrtjo, drugi pa s svojim življenjem. Toda ne vsi, veliko nas je širom po naši bivši skupni domovini, ki spoštujemo Titovo ime in napore ter žrtvovana življenja njegovih legendarnih borcev. Ivo Leban, Ozeljan časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:......... Naziv podjetja ali ustanove: Naslov:. Podpis naročnika: Podpisovanje proti odstranjevanju spomenikov Je na petni mestih Spoštovani g. urednik! Na RTV in v slovenskih časnikih ste vedno objektivno poročali o stanju in poteku podpisovanja proti odstranjevanju spomenikov v Ljubljani. V tem obdobju so bile večkrat spremembe glede roka podpisovanja, pristojnih mest, enega ali več, in podobno. V javnosti je nastala zmeda. Najprej je predsednik mestnega sveta Kovačič kot poklican in pristojen izjavil, da velja le podpisovanje na Magistratu, in to vsak delavnik od 8. do 15. ure, razen sobote. Zato me zaposleni še vedno sprašujejo, kako naj podpisujejo in uresničujejo svojo ustavno pravico in voljo, ko vendarle v tem času delajo. Izračunal sem, da če bi veljala samo ta odredba Kovačiča, bi v 29 dneh lahko od 170.000 volilcev, vsakemu dajmo minuto časa za izpolnitev in podpis, obrazec, podpisalo samo 13.920Ljubljančank in Ljubljančanov, in še to v nepreglednih vrstah. Janez Sodržnik, direktor mestne uprave, poklican in pristojen pa sporoča, da lahko podpisujemo vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 13. ure, in to v središčih bivših občin v Ljubljani. Mnogi, ki podpisujejo obrazce me opozarjajo, da so napisani dvoumno in nerazumljivo, tako da ne vedo, ali pomeni njihov podpis, da se spomeniki ohranijo, na mestu, kjer so, ali da bi jih odstranili. Sporočilo 1. Podpisovanje poteka na Magistratu (kot doslej), v Šiški (Trg Prekomorskih brigad 1), v Mostah (Proletarska 1), na Viču (Trg Mladinskih delovnih brigad 7) in za Bežigradom (Linhartova 13). 2. Uradne ure za podpisovanje so na vseh mestih razen na Magistratu od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Na Magistratu vsak dan le od 8. do 15. ure. 3. V.ve volivce in volivke, ki 'ste obrazec že izpolnili in ga overili, prosim, da ga oddate na zgoraj navedenih pristojnih mestih. Šele sedaj so dane vse možnosti, da lahko uveljavimo svojo ustavno pravico in voljo za ohranitev spomenikov v Ljubljani. Niko Lukež, Podlubnik, Bavdkova 5, Ljubljana Od Janeza Drnovška zahtevamo Predsedstvo Neodvisnih Sindikatov Slovenije podpira prizadevanje VR Slovenije pod vašim vodstvom za polnopravni vstop Slovenije v Nato pakt. Stališče našega sindikata je, da je polnopravno članstvo dolgoročno izredno koristno za miren razvoj ter napredek slovenskega gospodarstva, kar bo omogočilo dvig blaginje in s tem zmanjšanje brezposelnosti. Glede na to, da se razmere na Balkanu in drugje še niso povsem umirile, je pospešeno delovanje v tej smeri politično modro dejanje, zato vas prosimo, da storite vse, kar je v vaši moči. Vam kot predsedniku VR Slovenije pa še posebej izražamo podporo v vaših naporih, usmerjenih k priključitvi Slovenije v Nato pakt. S spoštovanjem! Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS Končno ml je prekipelo! Po dolgotrajnem zavlačevanju z izvedbo volitev v svet delavcev (med drugim smo morali celo ponoviti iniciativni zbor in izvoliti novo volilno komisijo) - kar se je zgodilo že pred dvema letoma, se je končno vse ponovilo. Iniciativni zbori bi morali biti ponovno izvedeni do 20. januarja (pa spet niso bili vsi), zamujeni so bili tudi vsi ostali roki, od vodstva podjetja smo dobili le pomoč v obliki poskusa miniranja zborov, kar se mu je kot zavlačevanje tudi posrečilo z izgovorom, da so nezakonito organizirani?! Pri tem se je še posebno izkazal zadnji predsednik delavskega sveta in direktor mariborske blagovnice v isti osebi, ki se lahko pohvali tudi z »odličnimi« poslovnimi rezultati. Vse to se dogaja v preslavni Metalki Trgovini. Zavlačevanje sem ali tja, toda dan pred objavljenim dnem volitev, 6. maja, se je izkazalo, da je kandidatno listo svobodnih sindikatov prepozno vložil (za en dan). To je nesmrtna zasluga predsednice, ki se ji to žal ni prvič zgodilo. Sam sem med drugim moral kar dvakrat podpisati izjavo o potrditvi kandidature, kerje prva neznano kam izginila, poslana pa je bila predsednici volilne komisije! Najbolj zanimivo pa je, da sta se pojavili kar dve kandidatni listi - na drugi je kar 21 kandidatov, čeprav se jih voli samo 11 in je že sam sindikat predlagal več kandidatov (15 ali 16), kot se jih voli. Zanimivo, da te druge liste ni vložil kak konkurenčni sindikat, ker ga ni, temveč formalno skupina 50 delavcev. Temu seveda nikakor ne morem oporekati. Bolj zanimivo je to, da so se nenadoma za volitve v svet delavcev najbolj zagreli prav tisti, ki so mu prej na vse kriplje nasprotovali, in zjdaj mnogi med njimi tudi kandidirajo, kar je sporno vsaj z moralnega, če ne tudi zakonskega vidika glede volilne pravice po ZSD. Čeprav sem od sedanjega vodstva podjetja navajen marsičesa in vedno znova mislim, da me ne more presenetiti, jim vedno znova, s pomočjo sindikalne pete kolone, uspe kaj takega. Pred novim letom so npr. tik pred zdajci podaljšali sobotni delovni čas in uvedli celo nedeljskega. O ekonomskih rezultatih pa so previdno tiho. In sindikat je, pa ne po moji zaslugi, previdno molčal. V načrtu lastninskega preoblikovanja ni predvideno upoštevanje razlike za premalo izplačane plače ter še kup podobnih cvetk. Najhujše je zdajšnje kadrovsko čiščenje, ko delavce poskušajo spraviti na borzo (tudi z dokupom let in odpravninami), istočasno pa zaposlujejo nove delavce enakega profila. To pa je že izigravanje, tako delavcev kot države. Zgolj zaradi pomanjkanja časa ne moremo naštevati drugih podobnih podvigov in prepričan sem, da jih bom pri takem sindikatu, kot je ta, lahko še kdaj drugič! Vsekakor pa zdaj izkoriščam priložnost in pozivam delavce, naj zamenjajo celoten izvršilni odbor sindikata, ker je napravil že preveč škode. Sam na sestankih z njimi vsekakor ne mislim več sodelovati! Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec Sporočilo Javnosti Ker je TV tako občilo, da nima rubrik, v katerih bi ljudje lahko neposredno odgovarjali, kadar jih oddaje tudi neposredno zadevajo, se v takih primerih obračamo na časopise in ob misli, kako zadovoljni bodo sveti foter in njegovi štirje mulci, ko bodo pnsh na obisk v to našo čut.......................... 2. Zgodilo seje namreč, daje delavec Janc;. Tazmalran po božji volji in neznanski previdnosti kupil avto. Pravcati avto! pomeni, da me gane in imam potem nekoliko solzne oči. Ampak tudi ne preveč solzne, Janez Tazmalran vedno tako jamra zaradi svoje . t, ji - kazalo seje, da po veliki božji neprevidnosti Janez Tazmalran ni kupil avta jugo, letnik 1981, ampakmoped tomos, letnik 1973, brez sprednjega blatnika (kipa ni franc blatnik) in brez motorja, kar pa avto, tuje moped pa tudi ne) bolj taka kot navadno kolo, letnik 1969. jih prosimo za objavo odgovora. Tako je tudi tokrat. V petek, 10. maja 1996, je bila zvečer na Studiu City oddaja, kjer sem skupaj z glavnima urednikoma RAŠ in MARS (študentski radio iz Ljubljane in Maribora) nastopil kot predstavnik za stike z javnostjo na Ministrstvu za kulturo. Pogovor je tekel korektno, voditelj ni na silo segal v besedo nikomur, vprašanja je postavljal korektno, in sicer tista, ki50 bila pomembna. Lahko bi rekli, da je gospod Bojan Kranjc oddajo pripravil in tudi izpeljal na visoki profesionalni ravni - če ne bi bilo nekega »vendar« na koncu. Čisto na koncu oddaje si je gospod Bojan Kranjc namreč privoščil nekaj, kar je pravzaprav skalilo kakovost te oddaje. Občinstvu je naznanil, da bi v oddaji moral pravzaprav nastopiti mi-^ nister, dr. Janez Dular; bil je namreč povabljen, vendar se vabilu ni mogel odzvati, ker da je prezaposlen zaradi papeževega obiska. Bil sem v studiu, ker pa je bilo oddaje konec, nisem mogel več intervenirati, da to ne drži, res pa je, da sem ministra nadomestil jaz, ker je on imel tisti večer drugo, že veliko prej dogovorjeno obveznost. Minister je bil prizadet, ko so mu povedali, kakšen je bil konec oddaje - oddaje namreč sam ni videl, ker je bil res zaposlen, vendar nikakor ne s papeževim obiskom. Pa tudi če bi bil s tem, ni korektno, da novinar izrabi kaj takega kot ceneno kost, ob katero se lahko spotikamo brez pravega vzroka. Minister ugotavlja, da bo ob taki nekorektnosti težko konstruktivno sodelovati s Studiem City. Ministrstvo za kulturo, za stike z javnostjo^ Peter Božič Analiza papeževega obiska - Slišati je, da so prometniki na železniških postajah dobili novo opremo. Oblečeni bodo v mašni plašč; namesto z loparčkom pa bodo mahali s križem. - Novo opremo so dobili tudi policaji; namesto pendreka gumijast križ, namesto lisic pa rožni venec. - Nekaj novega so se naučili tudi pri pobiranju kazni za prometne prekrške, namesto s položnico boste lahko ustrezen znesek vrgli kar v cerkveno pušico. Za prekrške zoper javni red in mir je predvideno tudi določeno število očenašev in zdravamarij, pri povratnikih pa romanje po kolenih na Brezje. — Zračni promet med papeževim obiskom je bil prepovedan zaradi varnosti, da ne bi kdo slučajno zadel katerega od številnih angelčkov, kis0 krožili v tem času na Slovenijo. - Edini razlog, zakaj Slomšek še m bil proglašen za svetnika, je to, daje mariborski škof Kramberger blagoslovil stadion v Ljudskem vrtu, kar je glede na kvaliteto tam prikazanega nogometa blagoslavljanje legla smrtnega greha. - Papeža je božja previdnost med obiskom v Sloveniji prav gotovo obvarovala, vendar Steru in krščanskim demokratom vsekakor ni ničpomagala. - Pozitivni učinki papeževega obiska se bodo začeli kazati šele pozneje, ko si bodo številni obiskovalci iz tujine želeli ogledati, kakšen je klerikalizem v praksi. - Edini doslej dokazani cerkveni čudež na Slovenskem je anketa za Slovenca leta in zmaga Lojzeta Peterleta po zaslugi logaškega župnika. Torej ima vse pogoje, da bi bil proglašen za blaženega. Saj so blaženi tudi njegovi farani! - Kot je slišati, je Civilna zaščita med papeževim obiskom poskrbela tudi za pitno vodo. Pa ni bilo potrebno, ker zanjo poskrbijo že številni birti in jo prodajajo kot vino. Tudi to je eden od slovenskih čudežev! - Vprašanje za kongregacijsko komisijo: moj šef je bil včasih partijski sekretar, zdaj pa se je zasukal h krščanstvu. Zanima me, ali je to čudež ali pa hinavščina? - Če pri svetništvu ni šlo s Slomškom, bi morda lahko poskusili Z Rožmanom ali Šinkarjem? - Zanima me, ali med čudeže spada tudi sponzoriranje NK Mag Korotan in kdo bo s tem v zvezi kandidiral vsaj za blaženega? Antikrist m fKlIMMM. Delavska enotnost je bila ustanovljena 20 tel. 313-942,132-61-92, faks 311-956« Od Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotoarafija) in Jožica Anžei (tajnica), tel. 313-942,132-61 -92 • Naročnina: 321 -255 • Marketing: 321 -255,133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 «Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana SANDI BARTOL je takoj po lanskem prazniku dela s šefovanja v Območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko presedlal na funkcijo sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Ko gaje takrat zaradi pogovora za DE iskal Damjan Križnik, ga je tako težko našel, daje to uporabil za eno od vprašanj. Odgovor je bil, da mora biti vsak dober sekretar republiškega odbora vsaj tri dni tedensko med delavci na terenu. Didi ob zapisu obletnice njegovega dela je bilo podobno. Možje še vedno težko dosegljiv. Vsaj na Dalmatinovi 4. Številni informativni, strokovni in celo polemični članki dajejo našemu sindikatu prepoznavnost, pri članih pa občutek strokovne, delavsko naravnane organizacije. Vodstvo republiškega odbora se trudi, da bi bila v vsaki številki DE vsaj ena informacija, kije tisti teden zanimiva in poučna tudi za širši krog bralcev tega edinega delavskega časopisa v državi. Končno seje naše vodstvo tudi dejavno vključevalo v osvežitev koncepta, saj nam mora biti vsem sindikatom še kako v interesu, da bo ta časopis še prijetnejši, zanimivejši in predvsem bran,« Ko sem pred pogovorom listal vaše letno poročilo, sem opazil, koliko pozornosti namenjate delovnemu času. Prav za vašo panogo je to verjetno res izjemnega pomena? »Prav ste opazili, problema smo se lotili kar se da strokovno in temeljito. Gradivo smo celo javno objavili in morda tudi na ta način vplivali na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, daje vlada imenovala tripartitno strokovno interesno delovno skupino. Ta mora pripraviti pravilnik o obratovalnem času prodajaln. Prav sindikat se lahko pohvali, daje med prvimi, vsekakor pa do roka, 20.3.1996, pripravil svojo »Saj drugače ne more biti! Delavcem ni danes Prav nič lažje, kot jim je bilo pred letom dni. To obdobje žal obeležujejo stečaji številnih podjetij, presežni delavci in reorganizacije, ki imajo menda edini namen krčiti delovna mesta. Kot v drugih panogah je tudi v naši naraščala brezposelnost, padala pa je socialna in gmotna varnost delavcev. Še posebej to tepe zaposlene v zasebnem sektorju trgovin, kjer novodobni lastniki oziroma podjetniki nimajo ne znanja ne volje, da bi uredili delovnopravni položaj zaposlenih. Do tega jih ne pripravi ^zakonodaja ne podpisana kolektivna pogodba za Pašo panogo. Zato smo morali v sindikatu večkrat in hitreje reagirati na odločitve vodstev družb in podjetnikov, združeni v ZSSS pa na odločitve oblasti in delodajalcev na državni ravni.« Temeljna pripomba na rovaš države? »Leto, kije za nami, vsekakor nosi pečat interesa države, s katerim je hotela plače urejati z intervencijskimi zakoni. Za delodajalce pa je značilno, da so se trudili izničiti sistem kolektivnih pogodb. Tudi zaradi omenjenih dejstev so pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine za lansko leto tekla več kot sedem mesecev. Delodajalci niso uspeli prikriti svoje temeljne taktike, zavlačevanja!« Za vas pa je panožna kolektivna pogodba seveda temeljnega pomena... »Prav sklepanje in podpis te pogodbe označujem za našo osnovno aktivnost, kar velja tako za njen tarifni kot za normativni del. Naša pogajalska skupina je opravila veliko delo, kije za delavce v trgovini izrednega pomena. Zato ki rad omenil njene člane: Lado Rožičjoje vodil, sodelovali pa so Kristina Antolič, Iztok Spolarin Valentin Vidmar. Skupini je z vztrajnostjo in strokovnimi argumenti uspelo delodajalski strani dokazati upravičenost naših Pogajalskih zahtev. Temu nasprotno so partnerji nastopali zgolj z argumenti moči in z že omenjeno taktiko zavlačevanja. S tem so hoteli znižati že tako skromne Pravice delavcev in višino izhodiščnih plač. Zato je med pogajanji kar naprej prihajalo do zapletov, diskvalifikacij sindikata in njegovih pogajalcev in končno je vodja pogajalske skupine delodajalcev eelo odstopil.« Pravzaprav v vaš prid?! »Morda celo to, vsaj po rezultatih sodeč. Ne glede na opisano ozračje pogajanj smo namreč uspeli Podpisati tarifno prilogo kolektivne pogodbe naše dejavnosti, spremembe in dopolnitve te pogodbe, ujeno veljavnost in veljavnost tarifne priloge pa smo navezali na veljavnost Splošne kolektivne pogod-be za gospodarstvo.« Lepo je slišati pohvalo pogajalske skupine, toda za njenim uspehom verjetno tiči še kaj? »Uspešnost vsakega sindikata je med drugim odvisna tudi od njegove organiziranosti. Mi smo ta akt sprejeli ob koncu lanskega leta. Članstvo v naši panogi je izjemno razpršeno in zato smo se zavzeli za organiziranje območnih odborov yvseh šestnajstih območnih organizacijah ZSSS. e 'ko skrb smo odmerili tudi njihovi kadrovski se-s avi. Območne odbore smo dobesedno oživljali in 0 Je bila tudi ena od stalnih in prednostnih nalog vodstva republiškega odbora. Seveda še nismo prav povsod poželi enakega uspeha, toda saj se meniva šele ob prvi obletnici!« Rad bi vas pohvalil zaradi kakovostne in razvejane informativne dejavnosti, a se kot odgovorni urednik Delavske enotnosti skoraj ne morem ogniti vprašanju konkurenčnosti, morda bolje, vprašanju koncepta obveščanja v ZSSS in posameznih sindikatih. »Res namenjamo temu področju veliko skrb. Prepričan sem, daje objektivno in celovito obveščanje članstva ena od temeljnih lastnosti in potreb dobre organizacije. Naš sindikat je v letošnjem letu začel intenzivno dopisovati tako v sindikalno kot v strokovno časopisje. Smo edini sindikat v državi, ki ima brezplačno stran v reviji Trgovina. Če ti to ponudi tednik, ki skrbi predvsem za interese delodajalcev, je to že dokaz, da so naši članki aktualni in informacije strokovne. Potrdilo je tudi odmev med bralci, ki se na koncu kaže celo v povečanem včlanjevanju. Gre torej le za neke vrste delitev dela in nikakor za konkurenco! Tudi v časopisu Delavska enotnost je Sindikat delavcev trgovine Slovenije reden »gost«. OBMOČNA ORGANiZACf/A DELAVSKE ZVEZE LJUBLJANA RESOLUCf/A MINIMALNA PLAČA NA/ ZAGOTAVLJA DOSTOJNO ŽIVLJENJE DELAVK IN DELAVCEV ZA PREDSEDSTVO DELAVSKE ZVEZE LJUBLJANA JE SKRA/NO NERAZUMLJIVO POČETJE DELODAJALCEV. KI S TAKTIKO ZAVLAČEVAN/A PODPISA SOCIALNEGA SPORAZUMA ZA LETO 1996 OGROŽA/O NAJMANJ 30.000 DELACK IN DELAVCEV. KI JIM ŽE Z APRILSKIM OBRAČUNOM PLAČ GROZI ZAJAMČENA PLAČA. PRI TEM PA ZAHTEVAJO ZA SVOJE MENEDŽERSKE PLAČE POPOLNO SPROSTITEV. TO BI PRAKTIČNO POMENILO RAZPAD PLAČNE POLITIKE V GOSPODARSTVU. ŽE SEDAJ REKORDNO RAZMER/E NA/NIŽ/IH IN NA/VIŠ/IH PLAČ PA BI SE ŠE BISTVENO POVEČALO IN BI BILO NAJVIŠJE V EVROPI. DELAVSKA ZVEZA LJUBLJANE VZTRA/A. DA MORA BITI MINIMALNA PLAČA NA RAVNI SOCIALNE ZAŠČITE, KOT JE TO OPREDELJENO V EVROPSKI SOCIALNI LISTINI. ZNESEK MINIMALNE PLAČE V LETOŠNJEM LETU NE SME BITI NIŽJI OD 50% POVPREČNE PLAČE V GOSPODARSTVU. KAR BI BRUTO ZNESLO 54.000.- SIT. PRI TEM PA VZTRAJAMO. DA NAJ SE DRŽAVA IN PARADRŽAVNE INSTITUCIJE VSAJ PRI TEH PLAČAH DELNO ODPOVEDO VISOKIM DAVKOM IN PRISPEVKOM. DELAVSKA ZVEZA LJUBLJANA POZIVA PARTNER/E NA TAKO/ŠN/E NADALJEVANJE POGAJANJ ZA SKLENITEV SOCIALNEGA SPORAZUMA ZA LETO 1996, SICER SE BO DELAVSKA ZVEZA LJUBLJANA VKLJUČILA V VSE SLOVENSKO STAVKO. ČE JO BODO ORGANIZIRALI SINDIKATI. V LJUBLJANI. 22.4.1996 PREDSEDNIK; SANDI BARTOL delovno zasnovo pravilnika. Vanjo smo vgradili vse določbe, ki delavcem jamčijo tedenski in dnevni počitek, pravice iz kolektivne pogodbe ter vključujejo sindikat v presojo in izdajanje odločb o obratovalnem času. Predvsem brez sindikata ni soglasij za dežurne prodajalne. Jasno, tudi pri tem se zavedamo, da bodo naše zahteve predmet nasprotovanj drugih interesnih skupin. Toda pri naših zahtevah bomo dosledni in vztrajni, saj gre za humane delovne in življenjske razmere naših članov. Humanejše, kot jih uživajo zdaj.« Omenjate zahtevne naloge, govorili ste o skrbi za kadrovsko sestavo, ki jo sindikalno delo gotovo terja. Kako vam uspeva? »Področju izobraževanja tako za trgovce kot za njihove sindikaliste posebej smo že odmerili nekaj aktivnosti. Toda to, mednarodna dejavnost in še kaj, so naloge, ki nas še čakajo. Delo našega sindikata in njegovega vodstva je bilo namreč usmerjeno predvsem v temeljno sindikalno poslanstvo, kolektivno pogodbo, ki bo članom zagotovila človeka vredno življenje. Poskrbeli smo tudi za pravšen nadzor nad uresničevanjem te pogodbe in za sprotno obveščanje članstva o tem. Mednarodni stiki, izobraževanje in drugo je moralo zaradi časovne stiske in prioritet pač počakati. Nikakor pa to ni odrinjeno!« Kljub obremenjenosti in časovnim stiskam pa sem vaš podpis našel pod resolucijo ljubljanske organizacije Delavske zveze? »Če bi vam naštel vse svoje dejavnosti, funkcije, konjičke, bi se verjetno prijeli za glavo. Toda ker gre za konkretno vprašanje: že ime stranke, Delavska zveza, pojasnjuje in utemeljuje mojo aktivnost v njej. Tudi to, da delujem v njeni območni organizaciji za Ljubljano, ni naključje. Za bliščem metropole, kjer je skoncentrirana oblast, finance, diplomacija, se skriva velika beda delavstva. Statistika o visokih povprečnih zaslužkih v prestolnici daje izkrivljeno podobo. Razpad bivše države je zrušil tudi velike gospodarske sisteme bivše in te nove države: Sipad, Jugoplastika, Borovo, vsi ti jugogiganti so imeli podjetja tudi v Ljubljani in delavcem v njih hudo trda prede. Pa Slovenijales, Lesnina, Litostroj, IMP, ki so z razpadom države izgubili trge. Spet udarec za delavce. Država enostavno ni odreagirala, delavce je prepustila samovolji vodilnih in izgubili so delo, kruh, perspektivo... Resje zrasla množica malih podjetij z malimi podjetniki. Malimi tudi po duhu, kar izpričujejo s svojim (ne)odnosom do delavcev. Pri odtujevanju premoženja, tam se kaže njihova veličina, pa pri izigravanju predpisov, goljufanju in zavajanju zaposlenih, nezakonitih odpuščanjih...« In zato ste še tri dni na teden med člani? »Najmanj! Tik pred pogovorom smo z vodstvom ZSSS ocenjevali socialni sporazum. Trdno sem prepričan, da razvoj Slovenije lahko temelji le na socialnem miru, tega pa brez ravnovesja med delom in kapitalom seveda ne bo. Po domače rečeno, bremena si moramo enakomerno razdeliti, doslej pa jih je brez dvoma nosil le delavec!« Ciril Brajer SOCIALNI SPORAZUM POD STREHO Pogajalci vseh treh socialnih partnerjev so prejšnji teden po večmesečnih pogajanjih parafirali socialni sporazum za letošnje leto. Čeprav morajo o podpisu odločili še njihovi organi, ni nobenega dvoma, da bo socialni sporazum uveljavljen s prvim julijem. Do takrat pa bo morala vlada narediti še marsikaj za njegovo izvedbo. Predložiti bo morala tudi separat o zaposlovanju, ki naj bi po mnenju sindikatov razrešil trenutno najbolj pereče družbeno vprašanje. Povečanje najnižjih bruto plač na 53.500 tolarjev bodo omogočila podjetja z nadpovprečnimi plačami, ki bodo nadomestila znižanje prispevnih stopenj za socialno zavarovanje. Predstavniki sindikatov so navajali različne razloge za parafiranje socialnega sporazuma. Dušan Semolič gaje parafiral zlasti zato, ker bi neurejenost plačnega področja prizadela zlasti najslabše plačane delavce, in tudi zato, ker Slovenija še ni sprejela zakona o kolektivnih pogodbah. Ker je prenehal veljati lani sprejet zakon o najnižjih plačah, so bili na slabšem že pri zadnjih dveh izplačilih. Povečanje najnižjih plač za tri tisočake bo 30.000 zaposlenim bolj napolnilo plačilne kuverte. Tudi regres za dopust bo za delavce ugodnejši, v tekstilni in obutveni industriji bodo ne in socialne države. ske plače uredi z zakonom. delavci dobili kar po dve svoji plači. Socialni sporazum je nastal ob dobrem sodelovanju med sindikati, je zaključil Semolič. Boris Mazalin je menil, da so v primeijavi z lanskim letom določbe o plačah boljše. Zato je v imenu Konfederacije 90 parafiral le točko 5.5, ki zadeva plačno politiko. Drugih delov ni parafiral zaradi letos poslabšanih socialnih razmer v naši državi. Noben papir sedanjega stanja ne more izboljšati, je dodal. Posebej je opozoril na odsotnost pravne in socialne države. Po njegovem mnenju bi Slovenija potrebovala tudi celovitejši socialni projekt. Kritičen je bil tudi do urejanja položaja zaposlenih v negospodarstvu, kjer prihaja do podiranja dogovorjenih razmerij med zaposlenimi. France Tomšič je menil, da bi sindikati lahko dosegli še več, če bi stavko napovedali skupaj. Menedžerske plače pa bi po njegovem mnenju morala vlada urediti s posebnim zakonom. Nezadovoljen je bil z eskalacijsko lestvico, ki bi po njegovih besedah morala uveljavljati največ desetodstotno zaostajanje plač za rastjo cen. Tudi Dušan Rebolj je parafiral če naj veljajo že maja. le plačni del socialnega sporazuma. Opozoril je, da bi nova minimalna plača morala veljati že maja in ne šele po 1. juliju. Dobili naj bi jih vsi, ki prejemajo zajamčene plače. Rebolj je opozoril tudi na nevarnost uravnilovke, ki bi lahko nastala zaradi novega davka na visoke plače.Temu bfse lahko izognili le s sprostitvijo pogajanj o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti. Očitke Mirana Goslarja, daje vlada namesto razbremenitve gospodarstva pripravila le prerazporejanje obremenitev (z njim seje strinjal tudi Dušan Rebolj) je minister Anton Rop zavrnil tudi s podatki. Zaradi zmanjšanja prispevnih stopenj in olajšav za naložbe v proračun ne bo priteklo skupaj 18 milijard tolarjev. Goslar mu je ugovarjal s podatki o previsokih javnofinančnih odhodkih. Ce so se partnerji dogovorili za zaostajanje plač za rastjo cen, naj bi to veljalo tudi zajavne finance, je dodal Goslar. Franček Kavčič Po končanih pogajanjih so pogajalci prejšnji teden na skupni tiskovni konferenci pojasnili, zakaj so pristali na podpis letošnjega socialnega sporazuma. Iz njihovih besed je jasno, daje s podpisanim najbolj zadovoljna vlada, v veliki meri pa tudi sindikati. Le delodajalci v parafiranem sporazumu ne vidijo zadostne razbremenitve gospodarstva, ampak le prerazporeditev davčnih bremen s šibkih na bogatejša podjetja. Očitneje, da delodajalci pričakujejo še kakšne ugodnosti iz paketa vladnih ukrepov za zaščito in ohranjanje domače industrije, še posebej delovno intenzivnih panog. Anton Rop, minister za delo, je najprej povedal, da si je vlada za Anton Rop: V proračun ne bo priteklo 18 milijard tolarjev. sporazum zelo prizadevala in je s parafiranjem zelo zadovoljna. Podpisani sporazum bo omogočil ohranjanje delovnih mest, zmanjševanje brezposelnosti, povečanje minimalnih plač in gospodarsko rast. Sindikati so svoje zahteve pravilno postavili in prav je, da od njih niso odstopili. Delodajalci pa so zahtevali pravo okolje za izvajanje takšnega socialnega sporazuma. Parafirana listina, ki naj bi bila sprejeta še v tem mesecu, nalaga vsem trem partnerjem tudi izvedbeno dolžnost. Rop meni, da so partnerji pristali na parafiranje zlasti zaradi vladinih ukrepov za razbremenitev gospodarstva. Obremenitev bruto plač v lesarstvu se bo zmanjšala za 2,62, tekstilni industriji za 2,96, v obutveni pa celo za 3,34 odstotka. Zaradi predlaganih ukrepov za razbremenitev gospodarstva bo vlada morala racionalizirati proračunsko porabo v vseh ministrstvih. Miran Goslar, glavni pogajalec delodajalcev, pa je najprej opozoril na izjemno neugodne razmere za gospodarsko aktivnost. Delo- dajalci so se na zadnji seji zavzeli za radikalnejše ukrepe za razbremenitev gospodarstva in njegovo sanacijo. Predlagani ukrepi pa ne pomenijo zmanjšanja obremenitev gospodarstva, ampak le prerazporeditev bremen. Celovitejši program nujnih ukrepov bo po Goslatjevem mnenju morala pripraviti katerakoli vlada, ki bo po volitvah prevzela krmilo. Naštel je tudi pozitivne strani parafiranega sporazuma. Na prvo mesto je postavil odpravo administrativnega omejevanja plač, ki je prejšnja leta spremljalo dogovarjanje Dušan Semolič: Podpisal sem, ker bi sicer bili oškodovani zlasti najslabše plačani. o plačah. Letošnji sistem bo odgovornost menedžerjev zelo povečal. Tudi prerazporeditev davčnih bremen na tiste z nadpovprečnimi plačami je po njegovem mnenju pozitiven dosežek. Pozitivne so tudi povečane davčne olajšave za tiste, ki dobiček namenjajo za naložbe. 16. izredna seja sveta ZSSS SOGLASJE K SOCIALNEMU SPORAZUMU IN PRELOŽITEV SPLOŠNE STAVKE Svet ZSSS je ta teden sklenil, da lahko njegov predsednik podpiše socialni sporazum za letošnje leto. Ker so na pogajanjih o socialnem sporazumu doseženi skoraj vsi cilji ZSSS, je vsaj zaenkrat odpadla potreba po splošni stavki, napovedani za 30. maj. O obnovitvi napovedi stavke pa bo Svet ZSSS odločal glede na potek podpisovanja socialnega sporazuma. Za stavko se bo odločil tudi, če državni zbor ne bo sprejel vsega, kar je potrebno za pravo veljavo in izvajanje socialnega sporazuma. Ko j e Dušan Semolič poročal o dosežkih na pogajanjih, je poudaril zlasti, daje podpis doseženega za delavce boljši od nadaljnjega zaostrovanja. Sploh pa cilj ni bila stavka, ampak večja pravna in socialna varnost ter za delavce ugodnejša plačna politika. Gregor Miklič je dodal, daje separat o zaposlovanju že pripravljen za obravnavo in odločanje, stališča ZSSS so vanj vgrajena. Razprave o Semoličevem poročilu skoraj ni bilo. Le predstav- niki KNG, gradbenikov, tekstilcev in usnjarjev, lesarjev, kmetijcev in živilcev so sporočili, da parafirano besedilo podpirajo. Doro Hvalica pa je vprašal, ali podpis socialnega sporazuma sindikate dejavnosti zavezuje k vzdržnosti od stavk. Semolič mu je odgovoril, daje bila takšna obveznost sindikalnih central črtana že pri pogajanjih pred dvema letoma. Iz te razprave je nastalo spoznanje, da se s podpisom socialnega sporazuma za sindikate delo šele začenja. Če hočejo priti do novih kolektivnih pogodb, bodo verjetno morali pokazati tudi svojo moč. Hvalica je podvomil še o pravilnosti usmeritve iz socialnega sporazuma, da bomo prišli v Evropo, le če bomo sprejeli njene standarde. Ker so naši standardi v kulturi za zaposlene ugodnejši, bi evropski standardi, pomenili slabšanje, tega pa sindikat kulture ne bo dovolil. Bojan Kramar je opozoril, da podjetja niso naklonjena uveljavljanju kolektivnih pogodb. To se dogaja napri-mer v Poslovnem sistemu Mercator, d. d., ki je za 4000 zaposlenih pripravil nov pravilnik o plačah, nadomestilih in drugih osebnih prejemkih. Sindikalisti so dobili predlog pravilnika, ki bo odpravil podjetniško kolektivno pogodbo. Ker ima oznako poslovna tajnost, ne vedo, kaj lahko z njim naredijo. Pravilnik pa daje šefom popolno oblast nad delavci, saj bodo san1-' odločali o delitvi stimulativnega dela plače, medtem ko bodo osnovne plače zelo nizke. Dosežene cilje ZSSS na pogajanjih o socialnem sporazumu objavljamo v posebni preglednici. Per-gam seje ta teden izrekel proti podpisu socialnega sporazuma. Gospodarska zbornica bo odločala v torek. Tega dne naj bi ekonomsko-socialni svet obravnaval separat o zaposlovanju, pregledal naj bi tudi zakon o izvajanju socialnega sporazuma. Podpis socialnega sporazuma je predviden za 29. maj. Če do podpisa ne bo prišlo, bo Svet ZSSS še ta dan ponovno napovedal splošno stavko. Splošna stavka pa bo tudi, če državni zbor ne bo sprejel več zakonov, ki bodo omogočili izvajanje soci alnega sporazuma. Franček Kavčič ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Ljubljana, 20.maj 1996 KAJ JE ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE DOSEGLA V SOCIALNEM SPORAZUMU ZA LETO 1996 Naziv Predlog delodajalcev Zahteve ZSSS pred napovedjo splošne opozorilne stavke Doseženo v socialnem sporazumu za sprejem in podpis (16.5.1996) 1. Aktivna podpora razbremenitvi gospodarstva s poudarkom na delovno-intenzivne panoge Znižati prispevke iz bruto plač Znižati prispevke iz bruto plač Znižani prispevki iz bruto plač za 4,1% 2. Zaposlovanje " Poseben separat socialnega sporazuma Poseben separat socialnega sporazuma _ 3. Minimalna plača 48.400 SIT 54.000 SIT 53.500 SIT 4. Politika plač Večji poudarek na splošni kolektivni pogodbi Kolektivne pogodbeMso osnovni in obvezni instrument politike plač Kolektivne pogodbe so osnovni in obvezni instrument politike plač _ 5. Regres za letni dopust 70 % povprečne plače v gospodarstvu 105.000 SIT na delavca Najmanj 102.000 SIT in do povprečne plače v gospodarstvu v zadnjih treh mesecih pred izplačilom regresa 6. Eskalacija 0,80% in velja le za izhodiščno ter minimalno plačo 0,80% za plače 0,85% za izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih 7. Prag inflacije 7% od podpisa socialnega sporazuma 8,8% od 1.4.1996 _ 8. Plače poslovodnih delavcev Masa plač - skupna za delavce po kolektivnih in individualnih pogodbah Ločeno prikazovanje plač po kolektivni pogodbi in za delavce po individualnih pogodbah Ločeno obračunavanje in prikazovanje plač za poslovodne delavce in za delavce po kolektivnih pogodbah 9. Notranje delničarstvo Zakon o zaščiti notranjih delničarjev Zakon o zaščiti notranjih delničarjev 10. Ureditev stroškov Enotna ureditev obračuna dnevnic in drugih stroškov Enotna ureditev dnevnic in drugih stroškov Enotna ureditev dnevnic in drugih stroškov 11. Plače iz uspešnosti poslovanja 75% plače Ena plača na leto Ena plača na leto 12. Usklajevanje gibanj realnih plač Realne plače v gospodarstvu ne smejo rasti več kot v negospodarstvu Ta omejitev ni potrebna Ta omejitev ni bila sprejeta Brane Mišič 23. maja 1996 SEDEM DNI V SINDIKATIH IL«_ ZA SOLIDARNOST MED DELAVCI BO O SINDIKALNEM GOSPODARSTVA IN NEGOSPODARSTVA PREMOŽENJU ODLOČIL DRŽAVNI ZBOR? TE V Murski Soboti je bila konec Prejšnjega tedna druga seja konference območne organizacije ZSSS za Pomurje. Na njej so osrednjo Pozornost namenili razpravi o socialnem sporazumu za letošnje leto. Najprej je sekretar območne organizacije ZSSS v Pomurju Janez Kovač člane konference podrobno seznanil s potekom pogajanj o socialnem sporazumu med predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov. Danilo Šipoš, sekretar pomurskega območnega odbora Sindikata iekstilne in usnjarsko-predeloval-ne industrije, . je bil kritičen do eskalacijske lestvice, saj bi skladno z rastjo inflacije morale rasti vse Plače in ne samo najnižje. Zavzel s® je tudi za to, da bi po podpisu socialnega sporazuma socialni partnerji izdelali še podroben načrt za tezreševanje problemov brezposelnosti, saj je v Pomurju, tako kot v vsej Sloveniji, čedalje manj delo-vnih mest. “Prav je, da se dvigujejo mini-nialne plače, vendar ob tem v sin- dikatih ne bi smeli pozabiti tudi na vse druge plače, še zlasti pa ne na plače delavcev s srednješolsko in višješolsko izobrazbo, je dejalaEli-zabeta Zadravec iz bolnišnice v Rakičanu. “Ker se najnižje plače prilagajajo inflaciji, vse ostale pa ne, sedaj denimo v bolnišnicah skoraj ni več razlike med plačami tistih delavk in delavcev, ki opravljajo najmanj zahtevna dela, in med plačami medicinskih sester. To je velik problem, ki povzroča med zaposlenimi v naši bolnišnici in nasploh v zdravstvu veliko nezadovoljstva. Sicer pa je s politiko plač v Sloveniji sploh nekaj hudo narobe. Zaradi zdravniških plač se bo sprožil plaz, ki bo porušil celoten sistem plač v javnih službah in zavodih. Človek se nehote vpraša, ali ne gre pri politiki plač, ki jo sedaj vodi vlada, le za zbiranje točk pred volitvami?” Alojz Zver iz Sindikata kovinske in elektroindustrije pa je opozoril, da se vse več delavcev srečuje s socialnimi problemi, kar priča, da plače nekaterih zaposlenih delavcev ne zadoščajo več za preživetje. Janez Kovač je dejal, da bodo delavci v vseh tistih panogah ali podjetjih v Pomurju, ki bodo za svoje pravice stavkali več kot štiri ure, uživali podporo območne konference oziroma celotne organizacije. Ob tem je opozoril na nujnost spoštovanja delavske solidarnosti. Pred dvema letoma se delavci iz nekaterih boljših podjetij niso udeležili splošne opozorilne stavke, češ saj nam nič ne koristi, kar se ne sme več ponoviti. “Nekateri delavci pa sploh ne vemo, ali lahko stavkamo ali ne,” je dejalalvanka Kovačič s sodišča in na ta način opozorila, da delavci v pravosodnih organih nimajo še niti svoje kolektivne pogodbe ne dogovorjenih drugih pravic. Za takšno stanje je odgovorno tudi vodstvo Sindikata delavcev v državnih in upravnih organih. Suzana Horvath iz dvojezične osnovne šole I. v Lendavi paje izrazila začudenje, da svet ZSSS ni za konec maja napovedal splošne opozorilne stavke delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu. Glede na to, kaj se dogaja na področju politike plač, bi morali po njenem mnenju vsi člani ZSSS in vsi delavci nastopiti skupaj in tako pokazati svojo moč. S tem, da bi morali ob opozorilni stavki manifestirati enotnost delavcev iz gospodarstva in negospodarstva, seje strinjal tudi Marko Milič, sekretar območnega odbora Sindikata delavcev v lesarstvu. Razpravo o socialnem sporazumu so na konferenci sklenili s sprejemom stališč. Podprli so stališča ZSSS na pogajanih, hkrati pa terjali, naj eskalacijska lestvica velja za vse in ne samo za najnižje plače. Menili so, da bi morali napovedati splošno opozorilno stavko v gospodarstvu in negospodarstvu. Konferenca je podprla tudi prizadevanja delavcev v negospodarstvu za pravičnejšo delitev sredstev za plače. Tomaž Kšela ČLANI STUDIJSKEGA KROŽKA PRIPRAVILI TRIBUNO 0 SOUPRAVLJANJU „ Problemi pri uveljavljanju soupravljanja, ki jih imajo delavci v stevilnih podjetjih, niso toliko pravne kot psihološke narave: živi-teo v obdobju, v katerem se vloga kapitala v proizvodno-poslovnih Procesih poveličuje, medtem ko delu mnogi nočejoipriznati vloge in veljave, ki mu dejansko pripada. To so med drugi poudarili na lavni tribuni o soupravljanju z naslovom “Sindikat in svet delavcev 'skupaj do delavskih pravic”, ki so jo konec prejšnjega tedna organizirali v Slovenski Bistrici člani študijskega krožka pri območni '"'ganizaciji ZSSS za Podravje. Poleg članov študijskih krožkov in sindikalnih zaupnikov so se v dvorani Jtejižnice Josipa Vošnjaka zbrali tudi Številni menedžerji in drugi, ki jih je Pritegnila zanimiva in aktualna tema. Mentor študijskega krožka o pro-ptemih soupravljanja Dušan Detiček Jn uvodoma povedal, da so člani štu-uijskega krožka izbrano temo študijsko proučevali od jeseni lanskega leta. V tem času so imeli 13 srečanj, ■d so praviloma trajala tri ure, včasih Pa tudi veliko dalj. Stanka Janžič iz Mariborske tekstilne tovarne, kjer je predsednica sve-tadelavcev, je spregovorila o odnosih teed sindikatom in svetom delavcev. “eJala je, da uspešnega dela sveta delavcev ni, če v podjetju ni dobrega sodelovanja med sindikatom in svetom delavcev. Če med njima Prihaja do razhajanj, to praviloma izkorišča delodajalec, kar je za de-avce izredno slabo. Po njenem mne-PJP lahko pravice delavcev učinkovito hitita samo sindikat in svet delavcev skupaj, če seveda dobro delujeta. Podobnega mnenja je"bil tudi Jože *-*nih iz Impola, ki je posebej opozoril, da morajo biti člani sveta delavcev za svoje delo ustrezno uspo-fobljeni. “Če svet delavcev deluje sla-oo, je boljše, da ga ni,” je dejal. Za-radi tega je ena od temeljih funkcij sindikata, da se po svojih najboljših teočeh trudi za usposabljanje članov sveta delavcev. Fanika Šega iz Impola paje opo-onla na razlike med samoupra-'Janjem in soupravljanjem. Delavci marsikaterem kolektivu tadva pojma zamenjujejo, čeprav je med njima ve- _. Članica študijskega krožka Ma-. Ja Sarman, prav tako iz Impola, ki ntJavni teibuni predstavila izkušnje, Jih imajo s soupravljanjem v drugih ropskih državah. Naš model sou-P avijanja je najbližji nemškemu in sirijskemu. V mnogih razvitih Ropskih državah večje število članov ea delavcev svojo funkcijo opravlja I otesionalno. Tako lahko svet de-de|Cec zares dobro opravlja svojo kar je koristno tako za delavce za delodajalce. Jože Bulf iz steklarne Luminos pa to ?ov°rri o vlogi delavskih direk-rini ™ nJogovom mnenju bo njihov novi zel° težaven, saj jih bo ime-hodo JJa^zorn' °dbor, odgovarjali pa Ih^l-n Predsedstva ZSSS Milan ■ OSU SC 1C Strinjal c Ho Opozoril je tudi na negativen odnos večine delodajalcev v Sloveniji do soupravljanja ter v zvezi s tem opisal prizadevanja in boj ZSSS za uzakonjenje pravice do soupravljanja. Šele splošna opozorilna stavka leta 1992, prizadevanja za vključitev Slovenije v svet Evrope ter konkretna prizadevanja sindikata so tedanje oblastnike prisili, da so vprašanje soupravljanja uredili z zakonom. O pravicah do soupravljanja, ki so zajamčene z zakonom, se delavcem sedaj ni treba več pogajati z delodajalci, pač pa jih morajo vsi skupaj uresničiti. Menedžer Adi Žunec iz Impola je opozoril na vrsto dilem, ki se pojavljajo v zvezi z zakonom o soupra- vljanju, hrati pa dodal, da odprta vprašanja ne smejo biti ovira za uvajanje soupravljanja v podjetja. V Impolu imajo že dolgo vse pripravljeno za izvolitev svetov delavcev, čakajo samo še na začetek lastninjenja. Opozoril je tudi na nemajhne stroške, kijih bo podjetje imelo z delovanjem sveta delavcev. Temu zadnjemu je ugovarjala Metka Roksandič, voditeljica študijskih krožkov pri območni organizaciji ZSSS za Podravje. Po njenem mnenju so stroški za delovanje svetov delavcev še kako upravičeni, saj podjetje z njihovo pomočjo rešuje notranje konflikte, ki bi mu sicer lahko povzročili še dosti večje stroške. Opozorila je tudi, da dilem ni toliko, da bi bilo treba z volitvami svetov delavcev in uvajanjem soupravljanja kjer koli omahovati. Vlado Belšak, sekretar Sklada za izobraževanje delavcev pri podjetnikih, je opozoril, da bi morali več razmišljati tudi o soupravljanju v majhnih podjetjih. Menedžer iz Preskrbe Branko Vasja pa je navzoče seznanil z izkušnjami dela sveta delavcev v njihovem podjetju. Svet delavcev sicer imajo, deluje pa ne prav dobro. Po njegovem mnenju bo prišel do prave veljave, šele ko bo končan proces lastninjenja, lahko Posvet so strniliv misel, da je v naših podjetjih nujno potrebno izboljšati medsebojno komuniciranje in sodelovanje med delavci in delodajalci. Nujno je uveljaviti soupravljanje, saj brez tega v civilizirani družbi ni več mogoče uspešno delo in poslovanja podjetja. Tomaž Ksela S vet ZSSS se je ta teden seznanil s potekom pogajanj o delitvi sindikalne lastnine, ki potekajo v posebni skupini reprezentativnih sindikalnih central. Kot je povedal Dušan Semolič, so se v tej skupini dogovorili, da bodo »Rejčevi komisiji« državnega zbora predlagali, naj za tri mesece odloži obravnavo predloga zakona o skupnem upravljanju sindikalnega premoženja, ki gaje s še dvema poslancema vložil Jože Pučnik. Menili so, da bi v tem času sami lahko našli formulo delitve premoženja. Dosedanje razprave v delovni skupini so bile zelo politizirane. Vse strani so se strinjale, naj bo število članstva glavni kriterij za delitev. KNSS-Neodvisnost, ki ne pristaja na ugotavljanje članstva, pa želi, naj se pri njej posebej šteje, daje edina nova demokratična sindikalna centrala.Ta sindikalna centrala je predlagala, naj ZSSS dobi 40 odstotkov premoženja bivše Zveze sindikatov Slovenije, 30 odstotkov naj bi pripadlo KNSS. Drugi sindikati naj bi dobili 11 odstotkov, preostanek pa bi pripadel Pergamu in Konfederaciji 90. Na sejo »Rejčeve komisije« pa je namesto Franceta Tomšiča, ki sodeluje v delovni skupini, prišla podpredsednicaAlenka Orel. Taje izjavila, da pogajanja neuspešno potekajo že šest let. Ker ni nobenih možnosti za dogovor med sindikati, je menila, daje treba »Pučnikov zakon« čimprej sprejeti.Tudi zaradi njene razprave je komisija s preglasovanjem sklenila, da je sprejem zakona, ki naj bi uredil lastninsko preoblikovanje družbene lastnine bivše Zveze sindikatov Slovenije, nujno potreben. Primerna podlaga za razpravo paje že vloženi zakon. Predlagatelje je še zadolžila, naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo upoštevajo mnenja drugih teles državnega zbora. Predlagatelji naj tudi ugotovijo velikost premoženja, ki ga upravlja bivša Zveza sindikatov Slovenije (veijetno je mišljena njena naslednica - ZSSS). Predlagatelji naj bi tudi opredelili kriterije za lastninsko preoblikovanje in določili deleže posameznih sindikalnih organizacij. Komisija je sindikalnim organizacijam priporočila, naj predlagateljem posredujejo usklajene kriterije za lastninsko preoblikovanje in določitev deležev posameznih sindikalnih organizacij. Pučnikov predlog zakona je proučil tudi Sekretariat državnega zbora za zakonodajo. V mnenje je med drugim zapisal, da s stališča ustave in zakonodaje predlog ni jasen in razviden. Sekretariat predlagatelje sprašuje, ali so upoštevali, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov svobodno, enako tudi včlanjevanje vanje. Sprašuje jih tudi, kdo je titular premoženja bivše Zveze sindikatov Slovenije. Zanima ga, ali je ZSSS s pridobitvijo pravne sposobnosti pridobila v upravljanje tudi omenjeno premoženje. Sekretariat meni, daje ustanovitev kapitalskega sklada za upravljanje sindikalnega premoženja subjekt zasebnega prava. Kapitalski sklad bi ustanovitelji lahko oblikovali s pravnim poslom, o njem bi odločili s pogodbo, ki se sprejema z dve-tretjinsko večino. EK. V MURSKOSOBOŠKEM CESTNEM PODJETJU SINDIKAT VARUJE DELAVSKE PRAVICE SKB PROTI BANKIRJEM bnii?Saj6ie strinja* s trditvijo, daje d-.',’ aa sveta delavcev ni, kot da dpi! S abo'Zat0 mora sindikat svetu vcev na različne načine pomagati. Kot je na tiskovni konferenci ZSSS ta teden povedal Albert Vodovnik, se pogajanja o novi kolektivni pogodbi dejavnosti uspešno nadaljujejo. Nova pogajalska skupina delodajalcev ima za razliko od prejšnje pozitiven odnos do predlogov sindikalistov. Sklenitev socialnega sporazuma na izid pogajanj ne bo neposredno vplivala. Glavno vprašanje je višina izhodiščnih plač, saj so bili na začetku zelo vsaksebi. Sporazumeti se bodo morali zlasti o enki, ki bi po predlogih sindikatov morala znašati 51.600 tolarjev, delodajalci pa so ponujali le nekaj več kot 47.000. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek. Ker pogajanja potekajo uspešno, je Skei do 30. maja zamrznil napoved splošne stavke, za katero se je članstvo odločilo z veliko večino. Tega dne bo Skei sklical konferenco, kjer bo ocenil rezultate pogajanj in se po potrebi odločil o napovedi stavke. Aktivisti Skei pa ob obiskih v podjetjih kovinske in elektroindustrije ugotavljajo nenehno slabšanje položaja, kije posledica pomanjkanja obratnih sredstev. Ker nimajo denaija. ne morejo organizirati niti naročene proizvodnje. Takšne probleme opažajo v olastninjenih in državnih ter družbenih podjetjih. O tem so se pogovarjali tudi zdirektoiji Litostroja, Verige, Finalca, Mariborske livarne in Lestra, podobno je v polovici slovenskih podjetij, pravi Vodovnik. Prav mogoče je, da bo Skei protestiral proti vladi skupaj z direktorji, skupaj bodo zahtevali tudi pojasnila o zadovoljevanju zahtev negospodarstva. Zaradi nezmožnosti organiziranja proizvodnje grozi zaposlenim kovinarjem nov val odpuščanja. Sindikat se bo temu odločno postavil po robu, saj podjetjanimajo denarja za izplačila novim presežnim delavcem. Skei bo s prstom pokazal na banke, posebej na Banko Slovenije, saj je denar iz gospodarstva zdaj pri njih. Vodovnik meni, da se banke še naprej sanirajo na račun gospodarstva. Obnašanje bank postavlja tudi vprašanje kredibilnosti vlade, saj njenih jamstev ne spoštujejo. Prav o tem bodo govorili tudi na konferenci Skei, ko bodo skušali na te probleme opozoriti tudi državni zbor. EK. “Delavci v Cestnem podjetju v Murski Soboti prejemamo plače po kolektivni pogodbi. Izhodiščna plača je v našem podjetju celo za 3 odstotke presegala določeno s kolektivno pogodbo. V lanskem letu so se glede na predlansko leto stroški dela v podjetju realno povečali za 3 odstotke, kar je tudi posledica nenehnega prizadevanja sindikata za pravilno in pošteno vrednotenje dela,” pravi predsednik sindikata delavcev prometa in zvez v Cestnem podjetju Murska Sobota Jože Jug. “Po izhodiščni plači smo med osmimi cestnimi podjetji v Sloveniji na tretjem mestu, po povprečno izplačani bruto plači pa šele na sedmem mestu,” pravi Jug. “Človek se vpraša, zakaj prihaja med cestnimi podjetji do tako velikih razlik, čeprav za vse velja enaka kolektivna pogodba.” Februarja je v murskosoboškem cestnem podjetju znašala povprečna bruto plača okroglih 100 tisoč tolarjev, z nadurami paje večina delavcev dobila še 10 odstotkov večjo plačo. “Zaradi vremenskih razmer in obilice snega je večina delavcev opravila poleg rednega dela še 100 do 150 nadur. Delavci imajo sicer pravico do plačila nadur, vendar pa podjetje za to ni imelo dovolj sredstev, zato je večina delavcev dobila plačanih polovico nadur, polovico pa jih bodo lahko kompenzirali, ko bo manj dela.” Kljub temu, da so dobili izplačane nadure, pa plače murskosoboških cestarjev še vedno zaostajajo za povprečjem v slovenskem gospodarstvu za blizu 11 odstotkov. Sindikaliste je ujezilo, da vodstvo podjetja pri plačilu nadur vseh delavcev ni obravnavalo enakopravno. Zato so se morali z vodstvom pogajati. Sindikat delavcev prometa in zvez v Cestnem podjetju v Murski Soboti tudi sicer skrbno bdi nad uresničevanjem pravic delavcev. “Podjetje priznava delavcem stroške malice, prevozov in druge stroške po kolektivni pogodbi. Delavci bodo po kolektivni pogodbi dobili tudi regres. Tisti delavci, ki imajo manjše plače od slovenskega povprečja, dobijo 100-odstotni regres, delavci z nižjimi plačami pa 70-odstotnega. Lastninjenje v Cestnem podjetju poteka nemoteno. Prvo soglasje agencije je podjetje že dobilo. Večinski lastnik bo država, delavci pa bodo 32-odstotni lastniki. Sedaj potekajo v podjetju najbolj živahne razprave o statutu, še zlasti o tistem delu, ki govori o številu članov uprave. Delavci menijo, daje treba število članov uprave zmanjšati na minimum, saj so izračunali, da bi letno en član uprave stal podjetje okoli 8 milijonov tolarjev. “V slovenskih podjetjih so menedžerji v skupnem znesku bruto plač v povprečju udeleženi s 7 odstotki, medtem ko v našem podjetju plače vodilnih že sedaj presegajo 10 odstotkov,” pravi Jug. “Zato si bomo sindikalisti prizadevali, da število članov uprave ne bo preveliko.” Sveta delavcev v murskosoboškem cestnem podjetju še nimajo, bodo pa morali z njegovo izvolitvijo pohiteti, saj lahko samo svet delavcev izvoli predstavnike v na- dzorni odbor. Kakor kažejo dosedanje razprave, bi naj ta imel devet članov. Tri člane bi naj bi izvolil svet delavcev, dva naj bi izvolili notranji delničarji, tri člane pa zunanji delničarji. Pravice, ki jih imajo delavci v Četnem podjetju v Murski Soboti, pa so tudi rezultat trdega in sistematičnega dela sindikalnih zaupnikov in njihovega predsednika. “Naša usoda je, da se borimo za pravice drugih,” pravi Jože Jug. “In kaj imajo sindikalni zaupniki od tega? V tej deželi si vsi za kakršno koli opravljeno delo izplačujejo nagrade. T\jdi v našem sindikatu prejemajo nekateri iz članarine, ki jo vsi zbiramo, dobre plače - nekateri celo višje kot direktor našega podjetja. Samo sindikalni zaupniki in predsedniki sindikatov v podjetjih se borimo in delamo samo za druge. Seje že kdo kdaj s kakšno denarno nagrado spomnil dobrega sindikalnega zaupnika v podjetju, ki porabi za svoje sindikalno delo veliko časa in energije, pa še najbolj je izpostavljen?” sprašuje Jože Jug. To je vprašanje, ki mu bo v sindikatih dejavnosti in v zvezi treba posvetiti ustrezno pozornost. Do takrat pa bo Jože Jug s sindikalnimi zaupniki še naprej bdel nad uresničevanjem delavskih pravic v Cestnem podjetju v Murski Soboti, saj vsi skupaj čutijo odgovornost do delavcev, ki jih zastopajo. “Doslej naše podjetje, ki daje kruh 230 družinam, še ni odpustilo niti enega presežnega delavca in upam, da ga tudi ne bo,” pravi Jože Jug. Tomaž Kšela 23. maja 1996 Sindikalna lista maj 1996 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 44.796,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.198,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje januar-marec 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 72.039 SIT. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 36.020,00 -za20 let 54.029,00 -za 30 let 72.039,00 2. Nagrada ob upokojitvi 216.117,00 3. Solidarnostne pomoči 72.039,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ DELAJO Sindikat delavcev trgovine Odpletanje v Agrotehniki Stavkovni odbor Agrotehnike je v ponedeljek organiziral zbor delavcev, na katerem je novi direktor Franc Sladič poročal o položaju v podjetju in možnostih za izpolnitev stavkovnih zahtev. Kot nam je povedal Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, so delavci na direktoijev predlog stavko preložili še za en teden. Zaposleni so skupščini Agrotehnike soglasno predlagali, naj sodišču predlaga uvedbo stečaja, saj so menili, da bo tako najboljše poskrbljeno za njihovo socialno in materialno varnost. Stečaj bi po njihovem mnenju zavaroval tudi njihove terjatve do podjetja iz naslova neizplačanih plač. Vodstvo podjetja je za sredo ob 17. uri sklicalo sestanek, na katerem naj bi obravnavali zahteve stavkajočih. Na ta sesatanek so povabili tudi zunanje predstavnike sindikata. Za torek pa je sklicana skupščina podjetja, ki bo verjetno odločila o usodi podjetja in položaju delavcev. Sandi Bartol meni, da vse to kaže na bistritev položaja v tem podjetju, ki je že zelo dolgo v velikih težavah. EK. Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Živahen utrip - Sestal se je nadzorni odbor in obravnaval finančno poročilo o poslovanju v letu 1995. Po podrobnejšem prikazu po kontih in izčrpnih pojasnilih je bila soglasno ugotovljena skladnost porabe s programskimi usmeritvami in planiranim obsegom, pravilnost poslovanja in racionalnost. Poročilo je bilo zato potrjeno, ostanek sredstev pa je bil prenesen v letošnjo porabo, in sicer za kritje stroškov izdelave sindikalnega znaka in strokovnega dela pri kolektivnih pogodbah. - Pogajalci sindikata in Zbornice za zasebno varovanje smo na drugi seji obravnavali pogajanja za uskladitev kolektivne pogodbe za delavce tega dela naše dejavnosti. Dosedanje predloge smo zavrnili in se dogovorili, da je za vse sprejemljiva splošna kolektivna pogodba. Dopolnili naj bi jo le v tistih členih, kjer za to obstajajo razlogi ali na to napotuje kolektivna pogodba. Ob tej priliki smo se pogo-vatjali tudi o tistih problemih dejavnosti, ki jih želimo skupaj z zbornico čim hitreje in korektno rešiti (npr. sprejem kataloga del in razvrščanje delavcev, problem delovnih invalidov, posvet s Policijskim sindikatom Slovenije ipd.). - Izdali smo kar dva biltena za boljšo informiranost naših sindikalnih zaupnikov. Med drugim smo objavili navodilo o novem načinu nakazovanja članarine preko Delavske hranilnice in o prehodu na enoodstotno članarino, vprašalnik o organiziranosti organizacij, razpis 12. srečanja Komunala 96 v Murski Soboti, navodilo za izvedbo opozorilne stavke, poziv za udeležbo na seminarju »Učinkovito soupravljanje« itd. Vse sindikalne zaupnike prosimo, naj vprašalnik o organiziranosti čimprej izpolnijo s sodelovanjem strokovnih služb in članov izvršnega odbora ter nam ga nemudoma pošljejo na republiški odbor. Miloš Mikolič, sekretar DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC MAJ 1996 Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekle štiri mesece TOM =13,79% Obrestne mere za bančne vloge : pravne osebe hranilne vloge na vpogled : vezane vloge : - do 30 dni - od 31 do 90 dni - od 91 do 180 dni - od 181 dni do enega leta - nad 1 leto T+0% = 13,79% T+6% = 20,62% T+7.5% = 21,76% T+0% = 1% T+5% = 19,48% T+5.5% = 20,05% T+6% = 20,62% T+7.5% = 21,76% sindikalni I mliililli Jr Jr /1 lira HM ili iLJii j j ff j ,11 SL I1 1111111 !il11 l il lili III i, iik ik 0B UČITELJIH SE ENERGETIKI Če danes (četrtek, 23.5.) do 10. ure državni sekretar za področje energetike Boris Sovič ne bo odgovoril na zahteve Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), bo 6. junija splošna stavka! Tako so na svoji izredni seji v torek sklenili člani predsedstva SDE, danes pa bodo svojo namero preverili še na izredni seji konference dejavnosti energetike. Kot nam je neposredno po seji predsedstva povedal predsednik SDE Franc Dolar, so se zaradi neuresničevanja določil kolektivne pogodbe in dogovora o presežnih delavcih rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica ter (pre)-počasnega reševanja gospodarskih težav družbe Nafta Lendava razmere v njihovi dejavnosti zaostrile že do te mere, da delavci zahtevajo radikalnejše ukrepe. Zato so s seje poslali Borisu Soviču, državnemu sekretarju za področje energetike v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, naslednje sklepe in zahteve (citiramo): 1. da podpisane izhodiščne plače v podjetjih elektrogospodarstva Slovenije med sindikatom podjetja in direktorjem podjetja ne bodo manjše od izplačane izhodiščne plače v podjetju aprila 1995, povečane za 6,39 odstotka; 2. da bo podpis obeh panožnih kolektivnih pogodb elektrogospo- darstva in premogovništva Slovenije opravljen do 1. junija 1996; 3. da se skladno z našim pogovorom takoj realizira dogovor, ki smo ga zahtevali z dopisom št. 102/96 z dne 14. 5. 1996 o problematiki razreševanja presežnih delavcev v Rudniku rjavih premogov v zapiranju Zagoije, Senovo in Kanižarica ter reševanju gospodarskega položaja družbe Nafta Lendava in z njim povezane socialne in materialne varnosti njenih delavcev. Kot že rečeno, pričakujejo odgovor na te zahteve do danes do 10. ure, ko se bo sestala izredna konferenca SDE. Če ga ne bo, bodo oblikovali stavkovni odbor in se dogovorili o načinu izvedbe splošne stavke delavcev dejavnosti energetike v Sloveniji, napovedane za 6. junij. Se bodo učiteljem pridružili tudi energetiki?Več o tem v prihodnji številki... D. K. ČE NE BO ŠLO ZLEPA... — Člani predsedstva SDE pred zaČc^*1* na kateri so sklenili zaostriti svoje zahteve do delodajalcev... i«! fljEfatta Hifljifj fftufftti * na« l 1 £“3, * p'«r,‘S koristna- objavijenega lUrnka ^“Privatizacija je težaven Na drugi konferenci območne organizacije ZSSS PoB’orj5)| se je konec minulega tedna sestala v Murski Soboti, so s® seznanili tudi s potekom priprav na sprejem novega prav***® P*** |) o financiranju in finančno materialnem poslovanju ZSS^' 3' tem ko je sekretar območne organizacije Janez Kovač član6 | ference seznanil z dosedanjim potekom razprav o osnutki* r g vilnika, so člani konference tudi sami dali nekaj pobud ,,,”§§ dlogov. proces”-* Mtimmtaa »Hi i Jugostavien var nlr «Ht kom* t espeifmenterar man 1 dag med »m liknar sjSlvfttrvaltnlng. Privatiseringen en svar process For konstatcrandct stAr Albert Vodovnik som ar ordforande for Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, fčr-kortat SKEI. Det vili saga det Albert Vodovnik, ordforande fbr metallfacket i Slovenien, kopaš att fredavtalet i foma Jugo-slavien skali Jora med sig oberoende metallfacket i den sjalvstandiga stalen Slovenien som var den hogst utvecklade och mest industrialiserade delstaten i Jugoslavien. Fortfarande ligger Slovenien lAngt fbre vad galler všl-stAnd och utveckling jSmfbrt med andra nu sjalvstandiga stater som Kroatien, Bosnien och Makedonien. SKEI grundades som en sation Ar 1991. Medlemstale 128.000, av vilka 106.000 ar arbetslivet. Organisationspro centen ligger kring 80. SKEI tillh&r bAde c den in temationella metallarbetarfe dcrationen IMF och det e uro peiska metallfacket EMF. Štor arbetsloshet Predstavnik sindikata kovinske in elektroindustrije je menil, da članarine nebi bilo pametno povečati na en odstotek bruto plače, saj ima veliko članov ZSSS za takšno članarino premajhne plače. Proti povišanju članarine je bila tudi predstavnica sindikata zdravstvenih delavcev, češ da bodo pri nas lahko delavci plačevali takšno sindikalno članarino kot v razvitih državah Evrope šele, ko bodo imeli tudi enake ali vsaj podobne plače. Tudi večina drugih razpravljavcev seje zavzela za to, da bi ostala članarina nespremenjena - torej 0,6 odstotka bruto plače. Eden od članov konferenceje dodal,da bi lahko sindikati dvignili članarino šele po podpisu socialnega sporazuma in uveljavitvi kolektivnih pogodb, ko bodo uspeli delavcem za£ , ij0 višje plače, pa še v tem Pr'n’?o ( narina naj ne bi presegla u- | stotka bruto plače. . ,, b. Večina razpravljavcev) L nila, da bi morali morebitni šanje članarine nameniti i'A|j^ ^ za oblikovanje stavkovna* dov. Sredstva za stavkovn 1 > nj1 'h lade pa naj bi zbirali in 7 J gospodarili v podjetjih in n‘ * enem mestu, kar bi P0^ ^ varnost naložb. S sredstvi da pa bi si lahko v izj?|V§ okoliščinah pomagali tudi';, g Obrestne mere za posojila : obročna posojila na : - 6 in 12 mesecev pravne osebe -15, 18 in 24 mesecev T+ 9,50% = 24,60% T+ 10.50% = 25.74% T+ 11% =26,31% T+ 12%= 27,44% OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM. ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI. Bančne vloge občanov , društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev : 061 316-881, 312098. Pričakujemo vaše sodelovanje. S spoštovanjem DELAVSKA HRANILNICA Tel : (061) 312-09«. 316-881 3.0.0. , JOZC tjtegne LJUBLJANA. Dalmatinova. Telefax: (0611312-091 Brat Berti! Tudi mi se strinjamo, da je šlo za koristen obisk. Tamovci, železarji, delavci v Hidro montaži in drugi kovinarji bodo težo obiska ocenili po svoje. Mi pa kličemo: Hvala, ker si končno postavil pravične zgodovinske meje slovenske države! dikatu podjetja. V razprav*). % mogoče slišati tudi tnneo) se v stavkovnih skladih go ne bo zbralo dovolj sr®*' da bi lahko z njimi pomag^ lavcem v času stavke, za morajo sindikati v obdobj11 zicije še naprej odločno pravico delavcev do P', vke, če so kršene pravic6’,]^ gredo po kolektivnih P0® vanjem sprejeli zamisel, d3 vsi člani ZSSS preko sv0JeLfk0 dikata tudi nezgodno ''-‘j, .^si. ni. Sicer pa bodo Pre gjiitboi pobude iz razprave Pren J panožne sindikate, kjer0 yt članarine tudi odločajo. jo Zanimivo je, da se p' niki tistih sindikatov deja ki so članarino že dvigni’1’.. pravo na konferenci niso v J»j ^ čeprav j ih je sekretar v o organizaciji Marko ljui naj s svojimi izkušnjam' ^ nijo tudi druge. flost namenili -^VhiZJiS, ’* predlog,1». *?4oZZTe,‘tonf ‘‘ZTrtž" proračunu 31 ntotf SIT dodatnih sre- pšBšS ^dora.nUoUm 'i proporce, in b«to!Jos.o,o%,le Jkta 1996in leta 1997. ti %?** & bilo možno v ter« ugotoviti za povečanje Q*o,nroci„nolm«j, ±^=: »Počutim se kot obrabljena gramofonska plošča,« je s voj »nastop« na razširjeni seji glavnega stavkovnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) minuli torek v Cankarjevem domu začela učiteljica Marjana Dornik z ljubljanske osnovne šole Ledina. »Včasih se sicer sprašujem, kdaj se bom naveličala ven in ven ponavljati naše zahteve; pa se jih ne bom, ker preveč cenim ta poklic!« »Tudi mi v vrtcih smo se prisiljeni postaviti v bran svojemu poklicu,« je v do zadnjega kotička napolnjeni Štihovi dvorani (nekateri smo celo stali!) nadaljevala vzgojiteljica NevenkaTucič, predsednica konference VVZ iz Maribora. »Težave odraslih izhajajo iz otroštva; tedaj si človek oblikuje svoj pogled na svet, mi pa mu pri tem pomagamo. A zaradi cene, ki jo imamo zdaj v družbi, naš optimizem pojenjuje. Zato zahtevamo drugačno vrednotenje našega dela. Če ne zlepa, pa zgrda...« »Od opozorilne stavke 7. maja pa do danes je imela vlada dovolj časa za ureditev razmer. A ker je z zavlačevanjem pogajanj hotela vojno, jo bo dobila. Sem za radikalno stavko, ki naj traja do konca!« je dalje zahteval Janko Bezjak, predsednik pomurskega odbora SVIZ, in predlagal, naj se v tem času zadrži vsa dokumentacija učencev in dijakov, opravljanje mature in vpis pa zaustavi. »Prihajam iz srednje strokovne šole, kjer so kot učitelji med drugim zaposleni tudi diplomirani inženirji,« je povedala Lidija Mijajlovič iz Novega mesta. »Sram jih je, ko vidijo, koliko zaslužijo njihovi kolegi iz študentskih let, ki delajo drugje!« Nekaj podobnega je vedel povedati tudi državni svetnik Zoltan Jan. »Moj bivši učenec, kije z velikimi napori končal šesti razred, ima zdaj kot delavec na bencinski črpalki bistveno večjo plačo kot jaz, srednješolski profesor,« je slikovito ilustriral žalostno resnico, hkrati pa opozoril, da bo ob morebitni ni, izobraževalni in raziskovalni ra - sklical tiskovno konferen m^tfoanwd'članstvom*rire stavki država povsem paralizirana, če seji bodo z učinkovitimi ukrepi pridružili tudi zaposleni v vrtcih. »Ker so vrednote spreobrnjene, se sprašujem, če sploh prav učim. Ali ne bi moral pouk o poštenosti in morali zamenjati s poudarki na temo - važno je, kako se znajdeš?« je razmišljal predstavnik S VIZ iz idrijsko-cerkljanske regije, ki so mu slavistke napisale govor, a ga ni prebral, češ daje prelep za ta žalostni trenutek. »Razmere so me prisilile, da nisem več naiven. Zato sem za stavko, ki naj traja do konca.« Pri tem se mu je pridružil še kolega iz Postojne. »Zadnje, kar nas je doletelo, je 71.000 tolarjev bruto regresa. Nov dokaz naše manjvrednosti!« je dejal, hkrati pa sporočil učencem in staršem, da stavka ne bo uperjena proti njim, »saj bi šolo res radi napravili boljšo«, vladi pa, »da bi morala na učiteljske plače misliti prej, preden se začne lotevati prenove šolstva in postavljati nove naloge pred učitelje...« Po vseh teh in še številnih drugih, s čustvi nabitih »nastopih« se je zborovanje končalo s sklepom, da bodo 6. junija začeli splošno stavko, če vlada dotlej ne bo pospešila pogajanj in ugodila njihovim zahtevam po gmotnem položaju, ki bi bil pri-merljivejši s podobno odgovornimi poklici. O načinu stavke bo na zaprti seji odločil glavni odbor sindikata 27. maja, stavka - če seveda bo - pa bo zajela več kot 35.000 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih in bo trajala do preklica. Damjan Križnik f ? f h . - i "V VSI SO PRIHAJALI, NJEGA NI B’LO -»Poslanci se vež ukvarjajo s popravo krivic izpred petdesetih let kot pa krivicami, ki so jih povzročili sami,* je bilo slišati med razširjeno sejo glavnega stavkovnega odbora SVIZ v Cankarjevem domu, ki se jo je udeležilo kar 250 sindikalnih zaupnikov in njihovih gostov. Ministra Gabra pa zaradi »nujne zadržanosti* ni bilo... /'J Itjsto j^^rilno stavko učitelji zaenkrat nismo še nič dosegli. ^ r nan> vlada ponuja, je odločno premalo. Za 500 tolarjev H0 P°8ajali!« odločno pravi učiteljica razrednega pouka ^""•vath iz Dvojezične osnovne šole I. v Lendavi, ki je !t^'IValnedP'-edSedn-iCa S'nt*‘kata vzgoje, izobraževanja in ra- IS^Čni osnovni šoli I. v Lendavi je zaposlenih 106 dela-fl^Ova) kl5a jih je 98 v Sindikatu vzgoje, izobraževanja in ra-tlejavnost*> ki deluje v okviru Svobodnih sindikatov. Ati i/-at -i6 večinski v vseh šolah v Pomurju razen v Murski jjiJ ’ Jer jeVIR večinski sindikat le v dijaškem domu in vrtcu. AaVn0 opozorilno stavko J jon Vz8oji in izobraževanju, Je,j, Krgavniziral Sindikat vz-^ ;!:raŽevanja'n znanosti- ^t>Voi.Se,Vkljueili tudi dela' ,ti :0(iavj Zl osnovne šole I. v tffeiliv ^kes je, da smo se rPaje °menjeno stavko, ven- da bi stavkali tudi brez SVIZ-a,« pravi Horvathova. »Pedagoški in dragi delavci na šoli so nezadovoljni že od jeseni, zato seje za vključitev v stavko opredelilo več kot 90 odstotkov zaposlenih na šoli. V času stavke seje izvršni odbor našega sindikata preimenoval v stavkovni odbor. Postavili smo stavkovne straže in zaprli vrata v šolo. Stavkali smo vsi - učitelji, snažilke, kuharice in drugi delavci. Vodstvo šole in starši so pokazali razumevanje za našo stavko, saj so denimo starši v varstvo, ki smo ga organizirali na šoli, poslali samo enega učenca,« pripoveduje Suzana Hrovath. In kako naprej? »V našem sindikatu smo se poenotili, da bomo stavkali sedaj in ne jeseni,« pravi Horvathova. »Denar za družbene dejavnosti v državi je, vendar pa ni ustrezno razporejen. Država je s plačami poslancev, sodnikov in sedaj še zdravnikov porušila razmerja v plačah delavcev v javnih zavodih in na področju celotnega negospodarstva. Pravzaprav bi morali zaradi politike plač, ki jo vodi vlada, stavkati 30. maja ite. skupaj vsi delavci v gospodarstvu in negospodarstvu. Zal je ta priložnost tokrat zamujena, zato napovedujemo delavci v vzgoji in izobraževanju stavko za 6. junij.« »Pedagoškim delavcem vlada oziroma ministrstvo za šolsto in šport nalagata iz leta v leto več nalog, naše plače pa so vedno manjše. Zadnja leta so številni politiki govorili, daje treba dvigniti družbeni status pedagoških delavcev, sedaj pa ta status prej pada kot raste. Delo pedagoških delavcev je močno podcenjeno, kar ima lahko zelo dolgoročne posledice za delovanje celotnega sistema vzgoje in izobraževanja in za rekrutiranje mladih v ta težaven in odgovoren poklic,« opozarja Suzana Horvath. Tomaž Kšela Zahteve opozorilne stavke znanstveno-raziskovalnih zavodov 22.5.1996 Zaposleni na znanstveno-raziskovalnih zavodih v Sloveniji, ki nas združuje Konferenca raziskovalnih organizacij SVIZ (Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije), z opozorilno stavko izrekamo svoje zahteve za: 1.10-odstotno realno letno rast proračunskih sredstev za znanost v obdobju 1995-2000 - taka je namreč določba Nacionalnega raziskovalnega programa, ki gaje 24. 1. 1995 sprejel Državni zbor RS (Ur. 1. RS 8/95), dejansko pa smo že peto leto zapored priča opaznemu realnemu zniževanju proračunskih sredstev za znanost: 2. večjo stalnost zaposlitve in večjo socialno varnost zaposlenih na znanstvenih inštitutih - prevelik del zaposlenih je bil v zadnjih letih z vladnimi ukrepi pahnjen v pogodbeni delovni odnos za določen čas ali pa je trajno izgubil zaposlitev (po statističnih podatkih je bilo aprila 1989 v znanstveno-raziskoval-ni dejavnosti skupaj zaposlenih 6962, januarja 1996 pa vsega le 3801, kar pomeni padec za 45,40%!); 3. ohranjanje realne vrednosti izhodiščnih in osnovnih plač v letu 1996 - izredna skupščina SVIZ je 6. 2. 1996, koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti pa 26. 3. 1996 Vladi RS poslala zahtevo za spremembo aneksa k Splošni kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (od 1.4. 1996 uskladitev rasti izhodiščne plače v negospodarstvu z rastjo inflacije, splošno povečanje plačilnih faktorjev v I.-II1., VIII. in IX tarifni skupini za 0,10 količnika in v V. tarifni skupini za 0,16 količnika); Vlada RS je te zahteve 5.4.1996 zavrnila z obrazložitvijo, da bi bilo zanje potrebnih 5,5 mlrd SIT, ki jih »ni na razpolago niti v državnem proračunu niti v Zavodu za zdravstveno zavarovanje«; ista vlada pa je 29. 3. našla dodatni denar za vse zaposlene v zdravstvu in 12.4. še posebej za zdravnike in zobozdravnike; življenski stroški so do aprila narasli že za 5,7 %, prvi letošnji dvig izhodiščnih plač v negospodarstvu pa bo/je v prvih majskih dneh znesel vsega 4,06 % (in še to upoštevaje dodatnih 500 SIT za približevanje izhodiščnim plačam v gospodarstvu); 4. ustreznejše mesečno nagrajevanje individualne delovne uspešnosti zaposlenih - izredna skupščina SVIZ je 6. 2. 1996, koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti pa 26. 3. 1996 Vladi RS poslala zahtevo za spremembo Zatona o razmerjih plač, tako da bi se sredstva za mesečno delovno uspešnost s sedanjih 3 % v plačni masi postopoma povečala na 10 %; tudi vlada se že skoraj leto dni načelno in deklarativno strinja s potrebo takega povečanja; 5. s sodniki, z zdravniki in zobozdravniki ter z visokošolskimi učitelji primerljivo povečanje plač -potem, ko je Državni zbor izjemno povečal sodniške plače, je Vlada RS z veljavnostjo od 1.2. 1996 zdravnikom in zobozdravnikom z dodatki že opazno povečala plačne količnike; v teku so tudi pogajanja za povečanje količnikov v vzgoji in izobraževanju, posebej še v visokem šolstvu, kjer zahteve za dodatek na voljene funkcije segajo od 0,90 količnika pri asistentu do 1,40 količnika pri rednem profesorju; poklici v znanosti ostajajo enako zahtevni kot v visokem šolstvu in zato ni razloga, da ne bi še vnaprej ostali izenačeni tudi po (osnovnih) plačah; 6. dopolnitev panožne Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost - SVIZ je svoje predloge že 14. 9. 1995 poslal pristojnemu Ministrstvu za znanost in tehnologijo, po dogovoru na prvem srečanju z novim vodstvom MZT 16. 4. 1996 pa obe strani pripravljata strokovne podlage za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe; SVIZ pri tem izhaja tudi izleta 1974 sprejetih VNESCO-vih Priporočil o položaju znanstvenikov-raziskovalcev, po vzgledu panožnih pogodb za nekatere drage javne službe SVIZ predlaga nekatere dodatke k plačam in tudi določitev plačnih faktorjev za poklice, kijih Zakon o razmerjih plač ne upošteva. 7. izplačilo zamudnih obresti za poračun v letih 1992/93 premalo izplačanih plač (tudi) v znanosti -SVIZ zavrača sklep Vlade RS iz jeseni 1995, da omenjene zamudne obresti izplača le v upravi in šolstvu, ne pa tudi v znanosti, kulturi in zdravstvu; ne glede na vse pravno sprenevedanje vlade ostaja dejstvo, da so zaposleni v delu javnih služb že pred meseci prejeli (neobdavčljive) zamudne obresti v gotovini, dragim pa vlada obljublja neke papirnate obveznice; nemogoče je npr., da zamudnih obresti na univerzah niso dobili asistenti - mladi raziskovalci (kijih plačuje MZT), čeprav sedijo v isti sobi in opravljajo isto delo kot ostali asistenti (kijih plačuje MŠŠ); 8. enako višino regresa za letni dopust, kot bo določena za gospodarstvo - koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti je zahtevo posredovala Vladi RS 24. 4. 1996, saj ni pravih argumentov za to, da bi zaposleni v negospodarstvu prejeli približno tretjino manjši znesek. Hkrati zaposleni na znanstveno-raziskovalnih zavodih v Sloveniji z opozorilno stavko izražamo protest proti: 1. ohranjanju nominalno enake cene raziskovalne ure v letu 1996 - dejansko to pomeni vsaj za desetino razvrednoteno naše delo in poslabšanje možnosti za delo; očitno gre tudi za kršitev 3. 3. 1994 sprejetega vladnega Sklepa o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa (Ur. 1. RS 16/94); 2. obravnavanju proračunskih sredstev za znanost kot (pretirano visoke ali skorajda nepotrebne) »porabe« - mednarodni dokumenti od vlad namreč zahtevajo, da jih javnosti predstavijo kot »investicijo v razvoj«. KAJ DELAJO V orfiatelisklh sindikatih _____________* *_____________________________________ ICEM Gospod Školč, gospod Drnovšek... Mednarodna zveza kemičnih energetskih, rudarskih in splošnih delavskih sindikatov ICEM predstavlja več kot 20 milijonov zaposlenih v 113 državah po vsem svetu. V Sloveniji imamo dva pridružena člana - Sindikat delavcev dejavnosti energetike in Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije. Junija 1995 so se na pobudo predsedstva ZSSS vse sindikalne centrale v Sloveniji začele pogajati o razdelitvi vsega sindikalnega premoženja. Osnovni pogoj za uspeh teh pogajanj je sporazum, dosežen s konsenzom. Po vrsti sestankov je bil že dosežen premik s popisom vsega premoženja, ki naj bi bilo razdeljeno, ter s sprejemom poslovnika delovne skupine in kriterijev delitve. Seznanili so nas, da je med omenjenimi pogajanji med sindikati prišlo do parlamentarne pobude, naj se sindikalno premoženje zadrži v posebnem skladu. ki naj bi ga upravljali sindikalni predstavniki. Slovenski sindikati ne podpirajo te pobude. ICEM močno nasprotuje vsakemu koraku, ki bi bil o sindikalnem premoženju sprejet brez sporazuma med samimi sindikati. Naše izkušnje kažejo, da za svoje premoženje najbolj skrbijo sindikati sami in ne prek posebej ustanovljenih skladov. Mednarodne izkušnje ICEM tudi dokazujejo, daje najboljša pot za iskanje uravnotežene, za vse sprejemljive rešitve problema sindikalnega premoženja prav pot brez vmešavanja države ali drugih upravnih inštitucij. Gospod Školč, prosimo vas, da ukrenete vse potrebno, da bi sindikatom v Sloveniji zagotovili nadaljnja pogajanja o njihovem lastnem premoženju brez vmešavanja tretje strani. Victor Thorpe, generalni sekretar Sklad za razvoj sili Tam v stečaj, sindikati bi radi prej uredili pravice delavcev EN POSTOPEK - DVA CILJA? Sklad za razvoj, novi in verjetno zadnji lastnik Tovarne avtomobilov Maribor, se je odločil rešiti ne firmo TAM, ampak čim večji del njenih resursov. V ta namen je ustanovil trinajst novih podjetij, jim iz svojih virov zagotovil ustanovitveni in zagonski kapital ter garancije, če bi želela najemati bančna posojila, za TAM pa je predlagal stečaj. Njegovo vodilo je podjetniški pristop: nova podjetja bodo preživela, če bodo poslovno uspešna, v njih pa bo zaposleno optimalno število delavcev. Nova podjetja s Tamom ne bodo imela nikakršne zveze razen te, da bodo poslovala v njegovih prostorih kot njihovi najemniki, ali da bodo z njim sklenila pogodbo o uporabi blagovne znamke. Nova bodo imena, brez oznake TAM, prenosa Tamovih obveznosti na te firme ne bo, na novo se bodo morali zaposliti tudi delavci iz Tama. Dve od novih podjetij že poslujeta, še štiri naj bi pognali v prihodnjih dneh, preostale pa predvidoma v juniju. Ob Tamu, za katerega je predlagan stelaj,je nastalo 14 novih podjetij, 13 jih je ustanovil Sklad za razvoj. S tem pa rešitve Tamovega problema še ni, saj ni zagotovljeno, da bodo nova podjetja preiivela. Sklad za razvoj se zelo zavzema za čimprejšnji stečaj Tama. Njegov direktor Val ter Nemec nam je dejal, da gre skladu za to, da bi delavcem, ki bodo ostali brez dela, takih pa naj bi bilo med 1200 in 1500, zagotovili socialno varnost. Število delavcev, ki naj bi v novih podjetjih dobili delo, niha zato, ker v nekaterih firmah po besedah Valterja Nemca še niso izpolnjeni vsi pogoji za njihovo uspešno delovanje. Sklad želi pred zagonom razčistiti vse pravno-for-malne odnose s Tamom, da ne bi prihajalo do sporov s stečajnim upraviteljem in da bi nova podjetja začela poslovati popolnoma neobremenjena s finančnimi obveznostmi starega podjetja. Zaradi tega ne želi niti prenosa nekaterih pravic zaposlenih in hoče, da vsi v bodoče zaposleni v novih firmah pred novo zaposlitvijo prekinejo delovno razmerje v Tamu in se zaposlijo na novo. »Ne gre za kontinuiteto zaposlitve,« nam je na vprašanje odgovoril Valter Nemec. »Vse zaposlitve za nedoločen čas bomo sklenili povsem na novo. Tudi podjetniška KP iz Tama za nova podjetja ni obvezna. Lahko se pogovarjamo o novi kolektivni pogodbi, za zdaj pa v novoustanovljenih firmah velja splošna kolektivna pogodba.« To pa je ena izmed spornih točk v odnosih med štirimi partnerji, ki se trudijo čim manj boleče zaključiti zadevo TAM, upravo družbe, sindikati, vlado (ministrstvom za gospodarske dejavnosti) ter lastnikom. Skladom za razvoj. Sporna točka je tudi zaposlovanje za določen čas, za ka- terega naj bi v novih podjetjih zaposlili večino delavcev. To je preveč ugodno izhodišče za hitro in poceni odpuščanje delavcev, da bi sindikati nanj lahko pristali. Drago Gajzer, predsednik SKEI v Tamu, nam je povedal, da sindikati ne nasprotujejo stečaju, vendar bi radi prej uredili socialno varnost za vse sedaj še zaposlene delavce. Zato terjajo, mini- strstvo za gospodarske dejavnosti pa jih podpira, da se pred stečajem pripravijo in s Skladom za razvoj uskladijo sistemizacije delovnih mest, pogodbe o prevzemu delavcev, sk- lepi o prerazporeditvi in pogodbe o zaposlitvi, v katerih bo jasno opredeljeno, pod kakšnimi pogoji se delavci zaposlujejo v novih podjetjih-Sindikat tudi želi, da se kontinuiteta s Tama prenese na nova podjetja za primer, če bi ta želela odpuščati delavce, da bi jim tako zagotovili odpravnino. Vse druge obveze iz delovnih razmerij naj bi ostale pri Tamu. Za delavce s statusom invalida, ki ne bodo zaposleni v novih podjetjih, sindikat predlaga bodisi zaposlitev v družbiTAM SP, podjetju za preuspo-sabljanje in zaposlovanje invalidov, bodisi ustanovitev novega podjetja z enakim statusom. Za bodoče odpuščene delavce pa skuša sindikat najti kako obliko solidarnostne pomoči, in sicer iz sredstev za morebiti prodan počitniški dom v Omišlju. »Naš problem je, ker imamo vse te predloge in rešitve dogovorjene, niso pa zapisane,« pravi Gajzer. »Dokler to ne bo podpisano, nam stečaj ne ustreza. Podpise na dogovoru bi želeli še ta teden, sicer bomo morali ponovno v akcijo. Novoustanovljena podjetja tudi še nimajo sistemizacije delovnih mest, nimajo splošnih aktov, niti vrednotenja delovnih mest. Za kovinsko industrijo velja panožna kolektivna pogodba in bojim se, da v Skladu dokazujejo svoje nepoznavanje, ko omenjajo, da bo v novih podjetjih veljala splošna kolektivna pogodba.« „ n Izobraževalni seminarji pri ZSSS v polnem teku ZNANJE 0 SOUPRAVLJANJU KLJUČNEGA POMENA Izobraževanje članov svetov delavcev in članov nadzornih svetov v gospodarskih družbah o soupravljanju, je pri ZSSS v polnem teku. Proces lastninskega preoblikovanja seje prevesil v drugi del, ko je vse več podjetij ola-stinjenih in imajo izvoljene organe upravljanja. Pri tem se pojavlja problem, namreč premalo ustrezno strokovno usposobljenih članov nadzornih svetov iz vrst delavcev. V sindikatih so kajpak zainteresirani, da so v nadzorne svete izvoljeni tudi njihovi člani, pa tudi, da so ti člani ustrezno izobraženi. V izobraževalnem centru ZSSS v Radovljici se je ta teden končal prvi izobraževalni seminar za člane nadzornih svetov gospodarskih družb, ki jih izvolijo sveti delavcev. Hkrati se je začel nov seminar za člane svetov delavcev. Seminar za člane nadzornih svetov je bil razdeljen na dva dela po dva dneva, s tritedenskim presledkom. Izobraževalo se je 28 tečajnikov, nekateri med njimi so bili tudi zunanji člani nadzornih svetov, ki sojih izvolili sveti delavcev kot zastopnike delojemalcev. Seminar bo v prihodnjem mesecu ponovljen, jeseni pa se bo začel nov krog izobraževanja. Sindikati bodo takrat za dosedanje tečajnike pripravili še nove, dodatne teme. Na tokratnem, zaključnem delu prvega seminarja so članom nadzornih svetov iz vrst delojemalcev predavali dr. Bogomir Kovač, z Ekonomske fakultete v Ljubljani o podjetniški in ma-nagerski filozofiji, dr. Boris Šuštar, z iste fakultete, o poslovnem načrtu, dr. Jože Florjančič, s Fakultete za organizacijske vede v Kranju, o trgu delovne sile in kadrovski strategiji, dr. Jože Jesenko, s FDD v Kranju, o informacijski podpori razvoju kadrov in kadrovski funkciji ter dr. Jure Kovač, s Poslovno ekonomske fakultete v Mariboru, o uspešnem vodenju projektov. Z nekaterimi udeleženci seminarja za člane nadzornih svetov smo se pogovarjali o primernosti takega načina izobraževanja in o kakovosti vsebine seminarja. Vsi po vrsti so'ga pohvali- li kot zelo uspelega, nekateri pa so menili, da bi se ga dalo še izboljšati. Tri mnenja smo izločili za objavo. Romana Matjaž, članica nadzornega sveta vAvtobusni postaji Ljubljana, d. d.: »Seminarje enkraten za osveščanje zaposlenih o soupravljanju. Sama prej nisem kaj prida vedela o soupravljanju in še zlasti ne o vlogi člana nadzornega sveta. Samo z literaturo si običajni Ema Žagar Peter Golobič Romana Matjai PORABA ENERGIJE RASTE HITREJE KOT PROIZVODNJA Na začasnem mariborskem sejmišču v športnem parku Tabor sta bili minuli teden dve sejemski prireditvi, in sicer 5. Mednarodni sejem Energetika 96 in 5, Mednarodni sejem Terotech - vzdrževanje 96. Na obeh sejmih, ki ju je v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije organiziralo zbornično podjetje Step iz Maribora, je letos na 32 tisoč kvadratnih metrih sejemskih površin razstavljalo preko 700 razstavljavcev iz 26 držav Evrope, Amerike in Azije. Ker se v sejemskih dneh v Mariboru zbere velikodomačih in tujih strokovnjakov za energetiko in vzdrževanje, to izkoristijo za organizacijo različnih posvetov tudi mnoge stanovske in strokovne organizacije in ustanove. Tako je na tehniških fakultetah v Mariboru v času sejma potekal tudi 5. Mednarodni kongres o komunalni energetiki, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Kongres so organizirali Slovensko društvo za tehnologijo hlajenja, ogrevanja in klimatizacije SITHOK, Sekcija instalaterjev-ener-getikov SIEM, mariborski fakulteti za elektrotehniko in strojništvo, ljubljanska fakulteta za strojništvo in hrvaška zveza energetikov. Mednarodni kongres, ki je prijavljen pri evropski komisiji za racionalno uporabo energije v Ženevi, je potekal v okviru evropskega projekta Energetska učinkovitost 2000. Na kongresu so letos osrednjo pozornost namenili izmenjavi izkušenj pri meritvah na področju energetike in seveda kar najbolj racionalni uporabi energije. Slovenski strokovnjaki so na kongresu povedali, daje poraba končne energije v Sloveniji v zadnjih petih letih porasla za 20,5 odstotka, kar je zelo veliko. Žal pa se rezultati povečane porabe energije ne kažejo dovolj tudi v povečanju proizvodnje. Najmanj seje v petih letih povečala poraba energije na področju daljinskega ogrevanja, čeprav je ravno na tem področju uporaba energije zelo racionalna. Razlogi za to so v zmanjšanem obsegu stanovanjske izgradnje ter v pomanjkanju sredstev za investiranje v izgradnjo sistemov za daljinsko ogrevanje. Z daljinskim ogrevanjem v Sloveniji ogrevajo samo 6,6 odstotka stanovanjskih površin. Prav tako je v Sloveniji relativno majhen odstotek stanovanjskih objektov, ki izkoriščajo solarno energijo, čeprav je ravno pridobivanje te energije okolju najbolj prijazno. Zaradi povečane porabe energije se je v Sloveniji v zadnjih petih le- Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Potrebna primarna energija - leto 1996 /cmchski plm Novi vin 1172% ,I)IX% Midio ciic,}’,i|n l itina goriva 22 92% Surova nafta 40 59% Nuklearna energija 1 S 97% tih emisija ogljikovega dioksida v zraku povečala za 14,5 odstotka. Emisijo žveplovega dioksida v zraku pa je državi z različnimi ukrepi uspelo zmanjšati za 34 odstotkov. Problemi, s katerimi se srečuje Slovenija pri racionalni rabi energije, pa niso v ničemer specifični. Podobne probleme imajo tudi druge države v Evropi in svetu, le da jih nekatere bolj uspešno, druge pa tudi manj uspešno rešujejo. V sejemskih dneh je bilo v štajerski metropoli še več strokovnih srečanj. Tako so se med drugim srečali tudi učitelji energetike, ki so razpravljali o poučevanju energetike v prenovljenih programih strojništva. Slovensko društvo za razsvetljavo pa je pripravilo že peto mednarodno strokovno posvetovanje “Razsvetljava 96”. Tomaž Kšela soupravljale! ne morejo dosti pomagati, saj je zelo obsežna in morda tudi malo prezahtevna. Na seminatju sem pridobila temeljni pregled nad temi vprašanji in mi zdaj ne bo težko znanja nadgraditi s prebiranjem literature. Tu se mi je recimo odprlo obzorje o delnicah. Zvedela sem, daje dobro, če delojemalce zastopa v nadzornem svetu vsaj en zunanji član, poznavalec poslovanja. Zato bom takšno spremembo predlagala tudi v našem nadzornem svetu, kjer sva dva izmed petih članov iz vrst zaposlenih.« Peter Golobič, član nadzornega sveta in član sveta delavcev v Iskri Semič: »Na seminaiju smo vsi trije člani nadzornega sveta iz vrst delojemalcev, na seminaiju za člane svetov delavcev pa so zdaj štirje člani našega sveta delavcev. O vsebini seminarja moram povedati, da je zelo zanimiva, vendar pa bi raje videl, če bi nam dali več praktičnih napotkov o načinu dela, izvedbi sej in tako naprej. Dobro bi bilo, če bi izobraževanje potekalo v obliki delavnice, tako kot prvi del, ko smo seminaristi nekaj časa 'igrali vlogo’ uprave, nekaj časa pa vlogo nadzornega sveta. Prav bi bilo, če bi v program izobraževanja vključili več o kazalcih poslovanja, o njihovem spremljanju in ugotavljanju, ali so pravilno prikazani.« Ema Žagar, predsednica sveta dela- vcev v Tekstilni tovarni Otiški vrh d. d-; »Seminarja se udeležujem kot članka bivšega začasnega nadzornega sveta, v nadzornem svetu imamo žal samo enega člana iz vrst delavcev, ker smo prepozno opazili, da nas je vodstvo v bistvu nadigralo s predlogom, naj bi bil nadzorni svet pet-članski. Ko je svet delavcev na skupščini delničarjev predlagal, naj bi ga povečali za enega člana, da bi v njem bila dva predstavnika zaposlenih (od tega eden zunanji član), so zunanji lastniki, ki imajo skupno večinski delež, predlog odbili zaradi formalnosti, češ da je treba takšne predloge oddati vsaj mesec dni pred skupščino delničarjev. Tako pa smo zaposleni zastopani samo z enim članom in v absolutni manjšini. O seminaiju imam zelo ugodno mnenje. Moti me le eno: da ZSSS ne pripusti na seminarje o soupravljanju članov drugih sindikatov. Ti so prav tako člani svetov delavcev in nadzornih svetov in prepričana sem, da bi si ZSSS s takšno potezo povečala ugled in veijetno tudi članstvo. Žal zlasti na našem koncu vidim, daje ZSSS precej nekonkurenčna in premalo prodoma, pa izgublja, namesto da bi pridobivala članstvo. Saj je konec koncev edina sindikalna organizacija z dovolj znanja, da lahko primemo zastopa delavce nasproti delodajalcem.« B. R- zaupniku Kadrovski delava in pravniki vpodjetjiM__ Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj-Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske par' ticipacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij)* IE Delovanje nadzornih svetov v nemški Montan industriji (2) £!le:dr. Zvonka Šarman Nekatere splošne značilnosti strukture nadzornih svetov Iz pestre sestave nadzornih svetov, smo jo prikazali v prejšnji številki v prvem sestavku o delovanju nadzornih svetov v delniških družbah nemške Montan industrije, bi lahko sklepali, daje proces odločanja v tem organu razburljiv, težko uskladljiv ■ in zaradi različnih stališč ude- ezencev tudi časovno dolgotrajen. Raziskave pa so a°kazale, da ni čisto tako. . Na strani dela, kije nekako tripartitno zastopana, in ?lcer so to delavski predstavniki iz družbe oziroma t. ^■notranji člani, predstavniki sindikata kot t.i. zunanji Nanj in še t. i. nadaljnji (zunanji) člani, so praviloma Sl zainteresirani za članstvo v nadzornem svetu. Po-tega, da to članstvo prinaša tudi materialno korist V' ^tantieme), pomeni tudi višji družbeni status in več pUžbenih stikov. Predvsem so vsi člani sveta delavcev, l0rej notranji člani, izredno zainteresirani, za prevzem unkcije in odgovornosti v nadzornem svetu tudi za-radi možnosti, da si pridobe marsikakšne pomembne ^formacije, do katerih bi sicer zelo težko prišli oziro-j?3 sploh ne, in drugačen je tudi odnos članov uprave njih. No - kljub vsemu temu pa vendarle ne prihaja no resnih trenj v fazi predlaganja kandidatov, saj je tako rekoč v zavesti članov sveta delavcev in zaposlenih jrisploh, da ta funkcija pripada predsedniku sveta dedcev ali pa vsaj njegovemu namestniku.To se namreč uJema tudi z mnenjem, daje svet delavcev osrednji organ ^delovanja in tudi doseganja vpliva delavcev pri upra-v|Janju; predvsem predsedniki svetov delavcev so običajno 3vtoritativne osebe, »popularni« tudi pri zaposlenih ter Oobro informirani in se zato tudi lažje zavzemajo za Uresničitev predlogov in stališč, ki so bili sprejeti v tem 0rganu. Zato je tudi ocena njihovega delovanja in moči podobna mnenju, kakršnega imajo delavci o delovanju n tooči sveta delavcev. Med zunanjimi člani na strani dela v nadzornem svetu s? razmeroma dobro ocenjevani sindikalni predstav-jP® (okrog dve tretjini vprašanih), in sicer kot tiste osebe, P1 so, neodvisno od kapitalske strani, sposobni videti "Jterese panoge in širšega poslovnega okolja, in zato pektivneje predvidevati prihodnji razvoj in usmeri-j3- Kljub temu pa je še vedno približno tretjina vprašanih P^enja, da predstavniki sindikata ne pMnjujejo pričakovanj zaposlenih. ,rot' zunanjim članom kot celoti, spadajo tudi t. i. nadaljnji člani, ' a s° dokaj pogosti še razni drugi ™nisleki, kot npr. ta, da ne poznajo Pr°blematike in življenja podjetja, Jp njihov sistem ciljev ni homogen, aa bi tantieme morale ostati predv-S111 notranjim članom, da bi zunanji P*ani morali biti predvsem visoko 'rokovni in izobraženi in da tudi de-ndajalci ne žele zunanjih članov v mikturi delavske strani v nadzorom svetu. Kljub temu pa prevladuje tališče, da ti zunanji člani vendar-‘e Povečujejo težo delavske strani nadzornem svetu. Kar se tiče nevtralnega člana v nazornem svetu se v praksi Mon- tan industrije skorajda ni zgodilo, da bi ta reševal t. i. »pat« položaj, kajti če je do nje tu ali tam le prišlo, rešitev ni bila prepuščena tej nevtralni osebi, temveč sta se obe strani skrajno potrudili, da sta prišli do sprejemljivega sklepa za obe strani. Po nekih empiričnih raziskavah so nevtralni člani ocenjeni tudi kot dokaj neaktivni, ki redko prisostvujejo sejam nadzornega sveta, in tudi probleme podjetja štejejo za sekundarne; kljub temu pa se predpostavlja, da bolj pripadajo strani, ki jih je predlagala, torej strani dela. Predsedstvo nadzornega sveta, za katerega je dokazano, da ima ogromen vpliv na vseh področjih delovanja sveta, običajno sestavljajo trije člani, t.j. predsednik sveta in še dva namestnika. Na samem začetku soodločanja delavcev v nadzornih svetih delniških družb v Montan industriji nobena od teh funkcij ni pripadla strani dela. Vendar pa seje kasneje izoblikovala praksa, po kateri je predsednik nadzornega sveta vedno s kapitalske strani (v polovici primerov je predstavnik velikih delničaijev, v četrtini primerov je nekdanji član uprave, v preostali četrtini pa predstavnik prijateljske banke ali predstavnik združenja delodajalcev); prvi njegov namestnik pripada strani dela (največkrat sindikalni funkcionar), drugi njegov namestnik pa je običajno predstavnik banke (kapitalska stran). V krog predsedstva največkrat spada še nevtralni član (kot četrti), ki pa zaradi svojega odnosa do sveta skorajda ne prispeva k teži delavske strani niti moči tega predsedstva. Izkušnja z nevtralnimi člani v nadzornih svetih je v Montan - podjetjih prav verjetno vplivala tudi na sestav nadzornega sveta po novem (splošnem) zakonu o soodločanju (iz 1976. leta), ki je ali 12-, ali 16- ali 20-članski in kjer nevtralnega člana ni več, pač pa ima predsednik nadzornega sveta pri drugem glasovanju vedno dvojni glas. To je vsekakor tudi način za obvladovanje eventualnega »pat« položaja pri odločanju v svetu. V bistvu pa pomeni zmanjšanje moči in vpliva delavske strani v tem organu. V odbore nadzornega sveta, ki so običajni instrument v delu sveta delniških družb, vendar brez pravice odločanja, se izbirajo člani sveta tako ene kot druge strani. Praksa pa kaže, da pomembnejše odbore, kot so investicijski, kadrovski ipd., zasedajo predvsem člani predstavniki kapitalske strani, medtem ko je članom predstavnikom delavske strani največkrat ponujena možnost zasesti npr. socialne in druge manj vplivne odbore nadzornega sveta. Tudi to je praksa nemškega Montan soodločanja, ki je bilo desetletja (in je še vedno) vzor za urejanje odnosov med kapitalom in delom na ravni gospodarske družbe, stebra tržnega gospodarskega sistema. {•INDIVIDUALNA uprava in ueLavski direktor vprašanje: »i ®elavski direktor je v določbi 78. n e”a 78DIJ opredeljen kot delavski stavnik v upravi družbe, torej kot suit uPrave- Kaj pa, če ima družba i ' utom določeno individualno upravo, P(’zakonu o gospodarskih druž- Odgovor: v rti^0n 0 gospodarskih družbah (ZGD) don i* 2' “Stavka 246. člena res dni vk5a mo^nost, da ima uprava delniške , zoe enega ali več članov (direktoijev), Pn ? s statutom posamezne dražbe. fugi strani pa je treba poudariti, da v,;" ° sodelovanju delavcev pri upra-delnvV^^U) kot pogoj za imenovanje lei,.j saega direktorja ne postavlja ko-tem*(ne.,uPrave' ampak je bistveno pri 1 ^'evV° zaposlenih v dražbi. Določba da hka'?ta * *' okna ZSDU namreč pravi, zann f delavskega direktorja dražba, ki ““Posluje več kot 500 delavcev. To pa »• da dražbe z več kot 500 zapeti imr •?10stavno ne bodo mogle ime-Va veli Ualne uPrave, ampak bo upravni« ^no,najmanj dvoosebna (»poslo-p direktor 'n delavski direktor), son-,^"? Popolnoma nesprejemljiva da 7vr,e,Č,stal>šča nekaterih teoretikov, skladu“ ZGnde tegf ,TaSanja ni v bliaco«, zaradi česar se upora-ni me7K>uStrezna določba ZGD. Zako-sti in SjJ.Hiso v razmerju nadrejeno-rebi”nfh0teJei'0Sti-Za reševanje mo-bliatnn*^1ZIJ med zakoni se upora-ačeh »lex specialis« in »lex po- sterior«, po obeh omenjenih načelih pa so za reševanje konkretnega vprašanja odločilne določbe ZSDU. Pravnih dilem torej v tem pogledu ni. Bolj problematična so nekatera praktična vprašanja, povezana z načinom delovanja takšnih »dvoosebnih« uprav. Ta vprašanja pa bo verjetno morala sčasoma rešiti kar praksa sama. H. PLAČE PROFESIONALNIH ČLANOV SVETA DELAVCEV Vprašanje: Kako in s katerim aktom bi po vašem mnenju kazalo urediti vprašanje višine plače profesionalnih članov sveta delavcev? Odgovor: Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) v svojem 64. členu določa število članov sveta delavcev, ki imajo pravico svojo funkcijo v svetu delavcev opravljati s polnim (profesionalno) ali s polovičnim delovnim časom (polprofesionalno). Vprašanje njihovih plač pa rešuje v isti določbi, vendar po našem mnenju ne najbolj posrečeno. Določa namreč, daje poklicni član sveta delavcev upravičen do plače, ki ne sme biti nižja od plače, ki jo je prejemal pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, ali do plače, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo, če je ta zanj ugodnejša. Omenjena zakonska ureditev je po našem mnenju dokaj slaba predvsem iz dveh razlogov, in sicer: a) poklicno delo v svetu delavcev ni posebej ovrednoteno po kriterijih, Celovit model participativnega upravljanja v sodobnem podjetju V seriji člankov o pravem teoretičnem bistvu sistema sodelovanja zaposlenih pri Piše: mag. Mato Gostiša upravljanju je bilo že večkrat omenjeno, daje eden njegovih temeljnih poslovnih ciljev, da se na ta način izgrajuje pripadnost zaposlenih podjetju oziroma njihova vsestranska integracija (vključitev) v podjetje. Posledica tega je njihova dokazano večja motiviranost za delo kakor tudi zainteresiranost za skupni uspeh podjetja kot celote. V končni posledici pa to pomeni večjo poslovno uspešnost podjetja, ki je v skupnem interesu delodajalcev in zaposlenih. Prav tako je bilo že omenjeno tudi to, daje čim širše vključevanje zaposlenih v poslovno odločanje (sodelovanje zaposlenih pri upravljanju) samo eden izmed možnih prijemov, ki služijo temu cilju. Poleg tega v svetu že dolgo razvijajo še dve drugi vrsti organizacijske udeležbe (participacije) zaposlenih, in sicer: 1) finančno participacijo zaposlenih pri dobičku oziroma poslovnem uspehu (profit sharing) skupaj z drugimi »sistemi za zainteresiranost” (različne materialne in nematerialne ugodnosti, ki niso sestavina redne plače); 2) lastniško participacijo zaposlenih v podjetju (notranje delničarstvo). Celovit sistem različnih možnih vrst organizacijske udeležbe zaposlenih v podjetju je prikazan v tabeli. biti »alfa in omega« poslovne uspešnosti. Če top menedžment naprimer postavi napačno poslovno strategijo in cilje ali če ni zagotovljena ustrezna tehnologija in podobno, seveda še tako visoko razvit model participativnega upravljanja ne more zagotoviti uspešnega delovanja organizacije in uresničevanja njenega poslanstva. Nedvomno pa je lahko eden izmed zelo pomembnih kamenčkov v mozaiku, ki tvorijo uspešno podjetje. Gornja teoretična razprava ima en sam cilj, 1 PARTICIPACIJA ■ PRI UPRAVLJANJU (Aktivna) PRI POSL.USPEHU -DOBIČKU (Pasivna) //. u p R A V L J A N j M A N A G E R S K O IZ NASLOVA DELA Z A L P A 0 S S T L N E I N K 1 I 1. individualna (soodločanje pri delu oziroma iz dela) 2. kolektivna (soodločanje o skupnih zadevah na podlagi dela) finančni delež na podlagi dela L A S T N IZ NASLOVA KAPITALA soodločanje v skupščini po kapitalskem principu (ena delnica en glas) finančni delež na podlagi vloženega kapitala (števila delnic) E Š soodločanje v skupščini delež na podlagi Z L U A N S K po kapitalskem principu vloženega kapitala A T O (ena delnica en glas) (števila delnic) J I I K Tabela: Celovit sistem različnih možnih vrst organizacijske udeležbe zaposlenih v podjetju ki sicer veljajo za vrednotenje zahtevnosti delovnih mest, kar (nekoliko karikirano) pomeni - če bo za profesionalnega člana sveta delavcev imenovana čistilka, bo tudi za zahtevnostno popolnoma neprimerljivo profesionalno delo v svetu delavcev prejemala plačo čistilke; b) če bo funkcijo v svetu delavcev profesionalno ali polprofesionalno opravljalo več članov sveta delavcev, bi uporaba zakonskega principa plačevanja tega dela pomenila, da bi leti za isto delo lahko prejemali bistveno različne plače, kar je seveda logični nesmisel. Iz teh razlogov menimo, da bi bilo treba to delo ovrednotiti posebej in po enakih kriterijih, kot veljajo za vrednotenje vseh delovnih mest v dražbi, tako določeno višino plače za poklicno opravljanje funkcije v svetu delavcev pa potem zapisati v t. i. participacijski dogovor. Kakšna je primerna višina takšne plače, pa je seveda posplošeno nemogoče ugibati. Vsekakor je treba upoštevati, da bo delo v svetu delavcev tudi strokovno dokaj zahtevno, in bi ga bilo zato potrebno po kriteriju zahtevane izobrazbe kategorizirati v višje tarifne razrede. Plačilni razred pa bo, kot rečeno, odvisen od ugotovljene stopnje zahtevnosti na podlagi tudi drugih kriterijev (odgovornost, napori, pogoji dela), ki se tudi sicer uporabljajo za vrednotenje delovnih mest v konkretni dražbi. Odgovore pripravil: mag. Mato Gostiša Znanstvene raziskave kažejo, da vse tri navedene vrste organizacijske participacije zaposlenih pozitivno učinkujejo v smeri večje poslovne uspešnosti sinergetsko (ob vzajemni podpori in s povečanim končnim učinkom), zaradi česar je vsekakor priporočljivo v podjetju razvijati vse hkrati. Kljub vsemu pa lahko rečemo, daje participacija zaposlenih pri poslovnem odločanju na temelju dela (sodelovanje pri upravljanju) primarna, preostali dve vrsti participacije pa sta dopolnilni obliki organizacijske participacije zaposlenih. Pozitivno učin-4tovanje prve v smislu zgoraj navedenega osnovnega poslovnega cilja je namreč nesporno znanstveno dokazano tudi v primeru, če ni kombinirano z drugima dvema, medtem ko za drugi dve to ne velja. Če s pojmom participativno (udeležbeno, sodelovalno) upravljanje razumemo vse vrste participacije (udeležbe) zaposlenih poleg participacije pri odločanju kakor tudi izgrajevanje vseh potrebnih pogojev (podpornih mehanizmov) za njihovo izvajanje, govorimo ot i. celovitem (integralnem) modelu participativnega upravljanja, ki ga tu grafično ponazarjamo s sliko. S pojmom podporni mehanizmi označujemo različne aktivnosti, ukrepe in sredstva, ki služijo učinkovitejšemu uresničevanju primarnega, posredno pa tudi dopolnilnih sistemov participacije ali le-tem pomenijo celo nujno predpostavko, brez katere ne morejo v nobenem primeru delovati (npr. participativno komuniciranje). Konkretno imamo v mislih tri takšne mehanizme, in sicer: a) oblikovanje participativne organizacijske strukture (dever- tikalizacija, decentralizacija in deformalizacija organizacije), b) participativno komuniciranje in vodenje, c) oblikovanje participativne oiganizacijske kulture. Žal zaradi omejenega obsega tega prispevka tu ne moremo podrobneje razčleniti pomena posameznih navedenih mehanizmov za razvoj in funkcioniranje participacije zaposlenih. Participativni način upravljanja podjetja seveda ne more to je prispevati k čim hitrejši uveljavitvi pravilnega razumevanja pravega ekonomskega bistva sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju, kakršnega sedaj na podlagi zakona iz leta 1993 uvajamo tudi v Sloveniji. Če bodo tako menedžerji kot tudi delavci ta sistem razumeli v opisanem smislu, bo lahko njegovo uresničevanje v praksi obojim prineslo pomembne koristi. Slabo pa bo, če bo še naprej prevladovalo sedanje popolno- Poslovni cilj: MAKSIMALNA PRIPADNOST ZAPOSLENIH PODJETJU POGOJI OZ. PODPORNI MEHANIZMI 1. Participativna organizacijska struktura (devertikalizacija, decentralizacija, deformalizacija) 2. Participativno komuniciranje in vodenje J.Participativna organizacijska kultura in klima Slika: Celovit model participativnega upravljanja podjetja ma napačno pojmovanje, ki v sistemu sodelovanja delavcev pri upravljanju vidi le nekakšno novo obliko sindikalizma in izvajanja razrednega boja. pravni kVnmngišter organi- To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis. m 23. maja 1996 V Sloveniji je okrog 120.000 brezposelnih, vsak tretji med njimi pa je star do 26 let. Tako velika brezposelnost mladih je ena izmed najbolj bolečih točk sedanjega časa. Problem je še posebej pereč, ker je veliko mladih brezposelnih brez poklica, marsikdo med njimi ni končal niti osnovne šole. Kako jim pomagati, da se bodo hitreje uspodobili za delo, da bodo lažje našli same sebe? S tem vprašanjem se ubadajo tudi v Centru za mlade odrasle v Mengšu, zaenkrat edinem tovrstnem centru v Sloveniji, ki poskusno deluje od lanske jeseni. Vanj je zazdaj vključenih 19 mladih, starih od 16 do 24 let. Obiskovalci centra so v povprečju stari od 16 do 24 let ali v povprečju 19 let, deklet je šest, preostali so fantje. Polovica jih je končala osnovno šolo, polovica pa šest razredov osnovne šole ali pa prilagojeni program. Trije so končali dveletni program šiviljske in poklicne kovinske stroke. Nekateri so nekaj časa obiskovali tudi srednjo šolo. Večina med njimi nima več možnosti, da bi šolanje končala v rednem šolskem sistemu, ampak le kot občani. To pa pomeni, da si morajo sami plačevati izobraževanje. »Večinaje takih, ki zavračajo redni šolski sistem,« razlaga Margari ta Atelšek. »Počutijo se oguljufane, češ jaz sem nekaj drugega in nekdo mi je to storil, me prizadel. Skušamo jim pomagati, da spoznajo, da so takšni kot drugi, da so lahko v življenju Margareta Atelšek, vodja Centra za mlade odrasle v Mengšu ter za mlajše odrasle povezuje tu z različnimi organizacijami, P°. djetji in posamezniki v najbhzJ' okolici. Po tej poti sodelujejo različnih skupinskih akcijah okolju, spoznavajo znane osebnosti, podjetja in druge ustanove. Na ta način tudi okolica spo- znava njih. Možnosti, da se zaposlijo ali kako drugače uveljavijo, se s tem povečajo. Doslej se je zaposlil eden izmed gojencev. Center za mlade odrasle skusa tako mladim, ki so se po nepotrebnem znašli na slepem tiru pomagati, da se vrnejo v življenje in uberejo nova pota tam, kjer so prenehali. »Nekatere je treba le malo poriniti, da naredijo v svojem življenju korak naprej, z drugim1 Center za mlade odrasle v Mengšu deluje pod okriljem Mi-Amiga, privatnega podjetja za izobraževanje, ki ima svoje prostore tik ob glavni cesti, streljaj od občinske zgradbe, v prenovljenih prostorih, kjer so ženske včasih šivale šotore. Program za izobraževanje mladih je pripravil Andragoški center v Ljubljani, pri čemer seje zgledoval po Danski, kjer je tovrstna dejavnost za mlade dobro razvita. Center za mlajše odrasle deluje po programu neformalnega izobraževanja, ki združuje sestavine poklicnega usposabljanja, splošnega izobraževanja in osebnostne rasti. »Center smo odprli 7. novembra lani, priprave nanj pa so tekle kar dve leti,« je rekla direktorica Mi-Amiga Tatjana Sivec Strmšek. Dejavnost centra je neprofitna, medtem ko je preostala dejavnost podjetja profitno naravnana. Program traja od dveh mesecev do enega leta. Mladi se lahko v program vključijo kadarkoli, tudi sredi leta. Tehnična delavnica Kuharska delavnica še bolj uspešni. Prek različnih oblik dela jim skušamo vrniti samozavest, jih navaditi na vztrajnost in red.« Spoznavanje različnih poklicev Vsako jutro (nekateri pridejo prej, nekateri kasneje) se pogovarjajo o različnih problemih, s katerimi se srečujejo v življenju in poskušajo najti ustrezne rešitve. Pogovarjajo se o možnostih nadaljnjega izobraževanja, zaposlovanja, pa tudi o spolnosti, mamilih, tatvinah, skratka o vsem, kar jih tisti hip zanima. V času izobraževanja dobivajo socialno pomoč za brezposelnost, to je po zakonu 60 odstotkov bruto zajamčene plače, kar je okrog 15.000 tolarjev neto, zraven pa dobijo še prevozne stroške. V posebej opremljenih delavnicah izdelujejo različne izdelke. in tudi zapustijo ga lahko, če tako želijo. Program financirajo ministrstvo za šolstvo, zavod za zaposlovanje in občina Mengeš, vodijo pa ga štirje mentorji. Mladi se izobražujejo v šiviljski, kuharski, vrtnarski in tehnični delavnici. Program poteka od 8. do 15. ure. sami skuhamo kosilo. V teh-sem se naučiianastopati v ja- dno. Postala sem bolj samo- Združevanje mladih O nalogah in ciljih takega neformalnega izobraževanja smo se pogovarjali z vodjo centra mag. Margareto Atelšek. Takole je povedala: »V centru za mlajše odrasle se združujejo v glavnem mladi, ki so zgubili zaupanje vase in tudi v šolski sistem. Z delom v skupini jim skušamo to zaupanje vrniti.« Njihova samozavest je kot krhki cvet, ki gaje treba nenehno zalivati. Z učenjem v skupini naj bi mladi odkrili in razvili svoje sposobnosti, si pridobili nova znanja in nove izkušnje, spoznali zanimive ljudi. V praksi poteka program nekoliko drugače, kot je bilo zamišljeno. Mlade zanimajo stvari, za katere so pripravljale! programa menili, da jih ne bodo, in obratno. Zato program sproti prilagajajo potrebam mladih. Gre za nekakšno mešanico dela, druženja, izobraževanja in zabave. Po želji nekaterih mladih so tako v program vključili tudi angleščino, ki bo prišla zelo prav tistim, ki se nameravajo vključiti v nadaljnje izobraževanje. krožijo iz delavnice v delavnico. Tako si pridobivajo različne spretnosti in spoznavajo različne poklice. Svoje izdelke in dejavnost ob raznih praznikih predstavijo tudi drugim ljudem v okolju, učijo se pisati prošnje in življenjepis, kako iskati zaposlitev in navezovati stike z ljudmi. Gre za tri ravni izobraževanja, splošni, poklicni in osebni Tatjana Sivec Strmšek, direktorica Mi-Amiga razvoj, ki se oblikuje ob delu. Vse sposobni, pa nimajo od doma t'°" kar se bodo naučili, bo na koncu bene podpore. Globoko v duši Pa zapisano v potrdilu o izobraževanju, so vsi nepokvarjeni otroci.« Pri različnih dejavnostih se Cen- Marija Frančeškin Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Miklič 6.900,00 SN V telzbirki imamo na zalogi še priročnike: (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRIUPRAVLJANJU -Milan Utroša 2.000,00 Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po fakse 311-956. _ mkočilnica______________________^ Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo........izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), ...... izvod(ov) pod zap. št. (2), ...... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ...... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: ..................... Ulica, poštna št., kraj: ................ Ime in priimek podpisnika: .............. Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: ....................... žig Podpis naročnika ............. 23. maja 1996 IE BL ___________________________ milijon tolarjev denarnih pomoči ZIVUEN.ISKA RAZPOTJA »Člznov ZSSS, ki so potrebni solidarnostne pomoči, je v Podravju bko, sredstev za to pa je vse manj. Pred časom smo od članarine, J« namenjena za delovanje območne organizacije, lahko odvajali * solidarnostno pomoč 5 odstotkov, sedaj pa se zbira v skladu za so-narnostne pomoči samo še 3 odstotke članarine,« pravi Marija Erakovič, 1 v območni organizaciji ZSSS v Podravju skrbi za pomoč vsem ti-l>n članom, ki so se znašli v stiski in ki so sami zaprosili za pomoč. J~imprej se bomo morali dogovoriti, kako povečati obseg sredstev solidarnostne pomoči, sicer ne bomo več sposobni zagotavljati pomoči sem, ki sojo potrebni. Na področju zbiranja sredstev za solidarno-ne pomoči je potrebno zagotoviti najširšo solidarnost med sindika- 11 ^javnosti in ZSSS.« .^skladu za solidarnostne pomoči Pr' območni organizaciji ZSSS za odravje seje lani zbralo okoli 3,8 ^Jiijona tolarjev oziroma za okoli 22 dstotkov manj kot leto poprej. Na reco je lani za solidarnostno pomoč Podravju zaprosilo skoraj polovi-0 manj članov kot leta 1994. Lani In Za P°moč prosilo 442 članov, predani pa 809. V letošnjih prvih Štirn mesecih je število prosilcev po-°vno začelo naraščati. Zato je sklad za solidarnostne Pomoči do konca letošnjega aprila ?zdelil že za 1.095.000 tolarjev so-‘darnostnih pomoči, od tega 290.000 Plarjev iz rednih sredstev območja. e se socialne razmere v Podravju a bodo izboljšale in se število pro-Ucev ne bo zmanjšalo, bo skladu za olidarnostne pomoči pri območni pSanizaciji ZSSS še pred koncem eta zmanjkalo sredstev. Tako vsaj ta aenutek kažejo številke. solidarnostno pomoč Prosijo tudi zaposleni delavci Članice in člani se na območno Organizacijo zatečejo po pomoč Največkrat zaradi tega, ker v podjetju, Nar so zaposleni, plač ne prejemajo adno ali pa jim te ne zadoščajo za Preživljanje družine. Med prosilci je um zelo veliko brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev ob stečaju podjetja, na zavodu za zaposlovanje pa še niso prejeli denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Marsikatero mariborsko podjetje, ki je moralo v stečaj, delavcem ni uspelo izplačati ene ali več zadnjih mesečnih plač, zato so bili številni ob stečaju podjetja že čisto brez prihrankov. V zvezi s tem so zelo zgovorni podatki za leto 1995. Lani je sklad za solidarnostne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje izplačal 420 prosilcem za skoraj 3,6 milijona tolarjev denarnih pomoči. Med vsemi prosilci je bilo 98 zaposlenih. Njim je sklad izplačal skupno 645 tisoč tolarjev denarnih pomoči. Nezaposlenih je bilo 314 prosilcev in tem je sklad izplačal za skoraj 2,9 milijona tolarjev pomoči. Med tistimi, ki so bili deležni denarne pomoči, je bilo tudi 8 upokojenih članov in članic, ki so se znašli v stiski. Povporečna višina izplačane denarne pomoči je bila lani 8.436 tolarjev, za 68 odstotkov večja kot leto poprej. Svobodni sindikati z denarno pomočjo pomagajo svojim članom in članicam premagati samo najhujšo stisko, v kateri so se znašli zaradi neodgovornega ravnanja menedžerjev v podjetjih ali neusklajenosti zakonov ali prepočasnega dela darujejo tudi rabljene gospodinjske aparate, ki jih ta razdeli med tiste, ki so potrebni pomoči. Poleg tega sklad deli tudi higienske pakete, pakete s pralnimi praški in drugo. Skladu tu in tam podarijo kaj tudi posamezna podjetja. Tako mu je lani podjetje Henkel-Zlatorog podarilo 50 paketov s po tremi kilogrami pralnega praška, ki jih je prav tako razdelil. Med delavci, ki so zaposleni, pa so bili kljub temu prisiljeni zaprositi za solidarnostno pomoč, jih je bilo v zadnjem letu največ iz tekstilne industrije, gradbeništva, obrti in kovinske ter elektroindustrije. Med brezposelnimi prosilci za pomoč pa je bilo največ kovi- narjev in tekstilcev ter delavcev v gradbeništvu, obrti, kemiji in trgovini. Najmanj prosilcev za solidarnostno pomoč pa je iz vrst delavcev v državnih in družbenih organih. Bo ob novem valu stečajev v Mariboru bo sklad imel dovolj sredstev za solidarnostne pomoči? Maribor čaka nekaj zelo hudih socialnih pretresov. Pred vrati je stečaj delniške družbe Tam, kjer je še vedno zaposlenih okoli tri tisoč delavcev. Vse kaže, da bo morala v stečaj tudi Hidromontaža. Zelo velike težave pestijo tudi tekstilno industrijo in del trgovskih podjetij. Veliko vprašanje je, koliko jih bo preživelo, koliko pa jih bo moralo v stečaj. Kaj hitro se lahko zgodi, da bo v Podravju še pred dopusti zaradi stečajev ostalo brez dela nekaj tisoč delavcev. Izkušnje kažejo, da se delavci ravno takrat, ko izgubijo zaposlitev, znajdejo v najhujših težavah, saj morajo najmanj mesec dni čakati na dodelitev denarnih nadomestil za čas brezposelnosti oziroma za dodelitev socialne pomoči, če so do nje upravičeni. V teh najtežjih razmerah se lahko delavci po pomoč zatečejo samo na sindikate. Lani je sklad za solidarnostne pomoči pri podravski območni organizaciji zaradi pomanjkanja sredstev zavrnil samo 22 prosilcev. Letos se socialne razmere v Mariboru in Podravju še naprej slabšajo. Zato sklad verjetno ne bo zmogel zbrati dovolj sredstev za solidarnostno pomoč vsem članom in članicam, ki bodo zanjo prosili, brez širše solidarnosti znotraj sindikatov dejavnosti in ZSSS. Tomaž Kšela Marija Erakovič različnih organov in služb ali drugih okoliščin. Kjer zatajijo menedžerji in država, priskoči delavcem na pomoč sindikat. Najtežje je delavcem v tekstilni in kovinski industriji »Denarne pomoči dodeljuje posebna komisija sklada, ki se sestaja mesečno. Komisija deluje po pravilniku o dodeljevanju materialne pomoči, ki gaje sprejel svet sklada,« pojasnjuje Erakovičeva. Poleg denarnih pomoči pomaga sklad članom in članicam tudi z obleko in obutvijo. Nekateri člani sindikata in drugi posamezniki skladu Razdeljevanje brezplačnih kosil v Mariboru ^t7a sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 19 ^TRis - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinov • sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje pri j®.zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitnišk pPjektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. q's'te nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/32( ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro raču «101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik c a do 15.30 ure. A POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIM! 1,BOH|nj - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnic !iuninja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEI\ 'srmini v maju in juniju. ' ®LED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzio i 4 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do iet gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za si dinarsko delo. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogi sprostitveni in rekreacijski program za najzahtevnejše goste. 3' KRANJSKA GORA- PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dve 'tri-ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. •MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobi t-sne: nočitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzio 4i50SIT. Ponudbo priporočamol 5'POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnici kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brt tarica za 8 oseb, cena 135 DEM. . 1 RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzh na 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. 55 DEM*^ - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cen POHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TW( kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEh Možnost naročila obrokov. ' SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bur 99 oy za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v narav 10K°lni penzion 26 DEM. k “ATEŽ - kmečki turizem, štirje apartmaji z možnostjo uporab umnje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahr1-°io, veslanjem na Krki in kopanjem v Catežkih toplicah. Na “Partmaja za 4 osebe je 75 DEM. ^Popust.' -Zoisova plana - garsonjera za 4 osebe, opremljena kuhinja. v'ena najema 60 DEM na dan. ffilTNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih to-Gn.- “anovcih. Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski ori za vsa obdobja. B. DOPUST11996-POLETJE 1996 OD 22.6. DO 5.9. 1. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni, 75 DEM dnevno. 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 3. POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. PORTOROŽ- LUCIJA - dvosobno stanovanje - dve spalnici, kuhinja, kopalnica, za 4 - 5 oseb. Dnevni najem 110 DEM in turistična taksa. 6. MORAVSKE TOPLICE -dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 1.500 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT. 7. UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM. 8. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 9. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 69 DEM in turistična taksa. 10. NOVIGRAD-KASTANJA-izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo. Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje. Cene: - apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM - bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM - lesene hišice za 2,3 ali 4 osebe- nočitev 17 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno. 11. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM, do 26. 7. -371 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM - hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM' - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM —apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM -apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM. Za člane ZSSS so cene 5% nižje. 12. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 82 DEM na dan. Od 16.16. do 22.6., cena 60 DEM. 13. OTOK CRES - MIHOLAŠČICA - garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 76 DEM na dan. 14. OTOK PAG - mesto PAG - privatna hiša v središču mesta, dvo in triposteljne sobe s TWC ali 3 in 4 posteljni apartmaji, kuhinja, kopalnica. Cena ležišča 14 DEM/dnevno. - primestje PAGA - privatna hiša, apartma za 4 ali 6 oseb: vrt, terasa, balkon, roštilj, zunanji tuš, 300 metrov od peščene plaže -cena 16 DEM/osebo. - obrobje PAGA - dvosobni apartma za 4 osebe, kuhinja, kopalnica, balkon; garsonjera za 2 osebi, kuhinjska niša, kopalnica, balkon. Cena 16 DEM/osebo - 250 m od plaže. - DRUŽINSKI HOTELTONV - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon -pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. 15. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM. 16. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 493 DEM, za 4 osebe 747 DEM, za 6 oseb 921 DEM. 17. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 455 DEM - hotel MARKO POLO - polpenzion 375 DEM - apartmaji BON REPOS za 2 osebi 530 DEM, za 4 osebe 630 DEM, za 6 oseb 805 DEM. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 18. KRANJSKA GORA - Penzon Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 19. RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, objsk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri SKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo. 2. - KOČEVSKA REKA - Borovec - Trava - prijazen izlet na nekdaj za- prto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasi.ci Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot. 3. KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 4. DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 1 700 tolarjev. 5. PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avion-sjci prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM. 6. ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine. 7. MALTA-sedemdnevno bivanje na Malti in potovanja z landrove-rji po ostalih delih otoške države. Primerno za maturantske in absolventske skupine. Cena od 749 do 805 DEM na osebo. Možnost bivanja v hotelih s polpenzionsko uslugo ali najem apartmajev. 8. LONDON - EURO 96- polfinalna, finalna tekma evropskega prvenstva v nogometu, odhod 25.6., 7 dni, cena 1.490 DEM na osebo. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. F. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči. G. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC H. VELIKA POTOVANJA 1. NEW ¥ORK- šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo l^fashingtona, VVestPointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM. 2. ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM. G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40,30,30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze Avtor som KM DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI TRAVA ZVTUHMI HASKI aOVTNSKI PISATEU RESNIČNOST, REALNOST NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI NEMŠKO IMF ZA ZILJSKO DOLINO FILMSKI REŽISER LNELIES DELEŽ DRUŽABNIKA NORDIJSKA BOGINJA MORJA MOŠKO IME PAPIGA Z NOVE ZEIANDIJE NOGOMETNI KLUB PRAŠEK ZA BARVANJE LAS MORILSKI HT FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV PEVKA ABDULL FILMSKI REŽISER ANNAKIN DODATEK TESTU PRIPEKI KRUHA NEKDANJA MERA ZAŠILO FILMSKI REŽISER VARVA MESIO NAPOUSKEM KRVOSES ŠPORTNA NAPOVED DVORNA URADNICA IZLOŽBENO OKNO KDOR ŽVECl TOBAK VELIKA EPSKA PESNITEV AMERIŠKA TISKOVNA AGENCIJA POKRAJIN; V GRČIJI OTOK V ALEUTIH OKONČINA DUHOffllŠH STREŽNIK SLOVENSH PISATELJ (Igo) PESEM POSVEČENA APOLONU GRŠKA Črka GORSKI DNEVNI METUU IZBIRA BLAGA DETE NAJDALJŠA REKA V ALBANIJI JAPONSKI DROBIŽ PREDAJA VREDNOSTNI PAPIR ANGLEŠKO MOSKf DIME MESTO V ITALIJI EGIPČANSKI SVETI BIK TETOVO ZADNJICA KOLINSKA ORGANSKA SPOJINA, UPOID HUDA Črevesna BOLEZEN GRŠH JUN« laian SIOVENSKO IME DVEH MESECEV NAOCARKA MAJEVSKO MESTO V GVATEMALI RAZTELEŠEVALEC JUŽNO- AMERIŠKA kaCa VELIKANKA KAJLEL ŠTREKEU CESTNI ZAVOJ BLOMDAHL ELEKTRON. OPERA REKA V GRŠKEM PODZEMLJU LONČNICA S PISANIMI USTI CIGAN VRSTA KALCEDONA PTIČJA SAMICA PISATELJICA NIN BARVA pan IZVORNI KRAK REKE MENAM PISNA OPOMBA SIEGFRIED PALM NACE ŠUMI TUNIZIJA ZIMBABVEJSKI POUTIK (Jošta) LEPOTNA KRAUICA LJUDJE ROJENI ISTEGA LETA GOROVJE NA KRIMU STOLETJE. VEK Nagradila križanko MEHIŠKI HTA-RISE (CoHos) IGRA Z ŽOGO NAZORJEVA PESNIŠKA ZBIRtt DEL FOTOAPARATA KAREL ERBEN SEL Zahodne INDIJE MED. BEGUNSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKI SLIKAR -(Anion) BALZACOV JUNAK LJUBIMEC SVEČENICE HERO GRELEC REKA V ŠVICI GLAVNO MESIO EGIPTA ŠVEDSKA FILMSKA IGRAČKA (leno) OLIVERA KATARINA AMERIŠKA SLIKAR (Wyatt) PREPIR GRŠKI PLES ALFI NIPIČ ZADETEK PRI TOMBOLI VARNOSTNO RAZSTRELIVO ŠIRJAVA REKA NA SEVERU NEMČIJE ZAPREGA MENIČNO PLAČILO NAUK, PO KATEREM JE UM TEMEU SVETA 1AFDNSKI DENAR SPODNJI DEL POSOD! ŽIDOVSKI KRALJ VRSLA AMERIŠKE SMOKVE SLADKOTOONA RIBA PRH««0 iuffl' INDIJSKI KRALJ ARGON RAZSTAVNA PLOŠČA RDEO KRIŽ VRTNA LOPA SMUCARSH KLUB DANSKI OTOK ITALIJANSKI SMUČAR (Ivano) PONOS, OST RUSA, TRATA MOŠKO IME KENIJSKI PREDSEDNIK (Daniel Arap J JAKOVA SAMICA OKORELOST ZBIRKA PODATKOV POIUKSOV BRAT NOBELU CERKVENI ZBOR Živali, ki LEZEJO JAJCA TEKOČINA V ŽILAH SRBSKI VOJNI ZLOONEC MEDICA IVO MOJZER DOLENJSKA REKA Zelo Šale bikov GLAS NEKDANJI IZRAELSKI POLITIK (Aba) POVRŠINA, OBMOČJE FILOZOF MARK Čelada KNJIGA ZEMUE-VIDOV, ATLAS GRSKAMATI BOGOV STEBLO PRI KROMPIRJU PODOBA AMERIŠKI PEVEC (Fronkie) Škotski pisa- TEU (VValter) SREDOZEMSKI OKRASNI GRM MOČVIRSKA PTICA TULU ZADNJA IN PRVA ČRKA NIZOZEMSKI SLIKAR (Frons) GLAVNO MESTO JORDANIJE SLOVENSKI PISATEU (Jakob) PEVKA ZADORA POROKA, SVATBA HRVAŠKI IGRALEC (Antun) RASTLINSKO SOCVETJE PERJE PRI REPI INOSLAV VRHNJA HALJA muslimankah POLITIČNO ZATOČIŠČE KITAJSKO IME ZA MACAO PLEMIŠKI NASLOV RAZLIČNA VOKALA ZNAMKA FRANCOSKIH AVTOMOBILOV DRAG KAMEN RENU VARSTVENA ZAPORA NAPADALEC NAPOUTICNO OSEBNOST Nagradna križanka št. 23/24 Rešeno križanko nam pošljite do. 4.junija 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 23. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000, (5.) - knjižna nagrada. Rešitev nagradne križanke št. 21: ANDREAS, GOLDBERGER, NAREKOVALNI APARAT, ACETON, Gl, NIPPON, SINAN, BAVČAR, ABEL, TO, ROMARIO, DK, ASA, ANI, MARINKA, ORR, SJ, SARA, LAN, OGABA, STOKLASA, MLINČEK, SLAVOLOK, STALIN, INANA, AZIATI, NRAVI, RINA, KANADA, VEDA, PIK, OPAS, TK, OP, PALMIRA, BEN, ALBI, BES, JOJO, IONA, KANAAN, ANKETA, AKOLADA, LEALI, VAU, IRIG, NORINA, KERR, SOL, ACER, KO, JASA, KROGLA, MATS, TIMOR, GN, FAZAN, SLA, REM, GANA, LISTON, SEKTANT, EROTI, ANTARES, AA, KARP, LINGAM, SAONA, UGANDA, STEBER, OMO, DRAGO, LS, ATEK, PLAN, ŠČERNJAVIČ, LUKA, Križanko pripravil TD, ITO, OBED, PILASTER, NANA, ATAVIZEM, ARI, NOVA MEHIKA, RINKA, OMETALO, AR, ALKAN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 21: 1. Vili Novak, Prušnikova 44, 2000 Maribor 2. Anica Žgajnar, Kramplje 7, 1385 Nova vas 3. Dragica Ravlik, Na jami 5,1000 Ljubljana 4. Iztok Maučec, Ravenska 3, 9231 Beltinci 5. Franc Zakrajšek, Opekarna 2a, 1420 Trbovlje Nagrade bomo poslali po pošti. UGANKAR NAGRADNI SKLAD Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje ii za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmo-’ va 53, 61000 Ljubljana-tel.: 061/301-787; Trgovina: Hala Tivoli, Celovška 25, tel.: 061/ 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. Pletene izdelke - Pletilstvo Fbčič, Ljubljana, Pot na Hreše 25. POZOR.’ K sodelovanju vabimo \se (podjetja in trgovine). Li bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.