NaroCnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. lUGOSLAvfk fv ~ Uredništvo: • 14, London ček 608—0, Ncwyork kabel 167.50 168.50, ček 165-167, Pariz 1315 1320, Praga 209—210, Švica 2810—2840. Valute: Dolarji 16.3.50—165, avstrijske krone 18-0, rublji 18- 20, 20’ kron v zlatu 560—565, napol eondor 562 568, nem. marke 210—212, romunski leji 0 -212, souvereign 640 -0, Italijanske lire 726 do 729. -H Mednarodni semenj vzorcev v Trstu. Da pride čim več tujcev na ta semenj, je vlada odredila, da naj_ dajo laški konzulati potrdila na potnih listih čimpreje. Od 1. do 25. septembra se plača vizum v papirnatih in n.€ v zlatih lirah. CeJdze o Rušili. Dopisnik nekega pražkega lista se je te dni razgovarjal s predsednikom gruzinjske narodne skupščine Cej-dzejcm, ki je znan po svojem delovanju za demokratiziranje Rusije in ustanovitvi socijalistične republike Georgije. O sedanjem položaju v Rusiji se je g. Cejdže izrazil: V sovjetski Rusiji ni razreda, na katerega bi se sovjetska vlada lahko’ opirala, niti na delavskega, še manj seveda na kmetskega. Sovjetska Rusija je popolnoma militaristična država in so edina vladna opora bajoneti. Boljševizem je razdirajoča sila, ki ni zmožna nikakr&nega razvoja. Vsi poizkusi, stopiti s to vlado v stike V svrho pozitivnega dela predstavljajo nesporazumi jen je, ker se vrše na podlagi nespoznanja resničnega stanja. (Vsa boljševiška gesla so se razblinila v nič fti od njih je ostalo edino ime. Boljševizem je razdirajoča sila, uničil v#e pogoje za socijalno in gospodarsko življenje. Sedaj je izbruhnila v Rusiji lakota, ki očevidno vede h katastrofi. Za pomoč Rusiji bi se morala organizirati pomožna1 akcija v inozemstvu in inozemstvo bi se moralo v celi Vr»ti vprašanj vmešati v notranje ruske zadeve« Sovjetska vlada pa s tako pomočjo inozemstva ne bo zadovoljna, ker bi pomenila njen konec in raje Žrtvovala lakoti tisoč in tisoč prebivalcev. Ni dvoma, da prihaja notranja kriza v Rusiji na višek tudi vsled in-ternacijonalnega položaja Rusije in to hitreje, kot kedaj. V razdiralnem rdelu boljševizma JcHje tudi njegov konec. S tega stališča moramo presojati trgovinske zveze zapada s Sovjetsko Rusijo, ki danes ne more ničesar izva-ižati, niti nuditi za uvoz kake protivrednosti; trgovinske razmere z Ru-•ijo so torej le samoprevara. Ruski monarhisti so sila, ki razpada. Vsi poizkusi monarhistov bodo ostali brez uspeha, kakor hitro bo boljševikom onemogočeno njih razdi-iralno delovanje, ki bi edino moglo prilesti monarhiste na vlado. Carizem je povsem diskreditiran in ne bo zase nikdar pridobil večine prebivalstva. Odločilno vlogo bode igral kmet, ka-iteremu so boljševiki sicer dali zemljo in polje, ne pa možnosti, da bi se »dejstvil producent. Kmet se bo priključil oni reformi, ki mu bo omogočila produkcijo. , Obmejne države, ki so se izkazale za zdrave tvorbe, bodo obdržale svojo samostojnost. Gruzija je organična > jcelota! tako geografična kot gospo-Idarska in kulturna. Pokazala je svojo 'iivljensko zmožnost, toda kot preje Srtev caristične. osvojalne politike, tako je danes žrtev boljševiškega im-perijalizma. Ne glede nato, da je sovjetske mogočneže vabil bogati plen v Gruziji, jim je bila tudi demokratična država, ki je izpeljala konsekventno ,vse socijalne reforme in dobro uspevala trn v peti, ker je s tem diskreditirala sovjetski režim, pod katerim se razmere v Rusiji'stalno slabšajo. V maju prošlega leta je sovjetska vlada formalno priznala našo samo? stojnost in nas zagotovila, da hoče z nami živeti v miru. V februarju tega leta pa so brez prejšnje vojne napovedi udrle sovjetske čete s štirih strani v Gruzijo in jo zasedle. Državo, ki je lepo uspevala tri leta svoje samostojnosti, so boljševiki tekom treh mesecev spravili na rob propada. Ljudstvo umira lakote, ker so boljševiki odnesli 'žito, stroje, vagone in lokomotive, premog in živino — z eno besedo vse, kar se je odnesti dalo. Vse politične svobodščine so p oklicali in uvedli najstrožjo vojaško diktaturo. Vkljub temu pa gruzinki narod ne bo počival, temveč se bo toliko časa boril, dokler ne bo dozorel svoje, osamosvojitve. Senzacija. Berlin. »Senzacija« z dne 22. novembra. Umor ravnatelja Valonija. Lastni sin osumljen umora in aretiran! 11 Zadeva umorjenega gledališkega ravnatelja Valonija postaja čedalje zagonetnejša. Predvčerajšnjim je zaslišala policija več oseb, ki so na večer umora videli mladega Valonija in govorite Ž njim. Naš poročevalec, gospod Kurt Harsfeld, podaja v sledečih vrsticah živahno sliko zaslišb, kakršno nudijo v svoji celoti. Gospodu Hars-feldu je to tem laglje, ker je bil sam zaslišan kot priča v tej tragediji In je osebno preživel nekatere njene odlomke. Kot prva priča je bil povabljen mladi Ernest Valonl. Visoki, sloki mladi lehkoživec, čigar zali obraz in ljubeznivo vedenje sta zagrenila že marsikateremu zakonskemu možu našega meta nočni pokoj — prigoda z gospo pl. l • .>rod dvema letoma nam je še v iV-, : v--mlinu. — ie bil nenavadno re- Eksploatacija Rusije po Angliji. Predsednik angleške gospodarske delegacije za Rusijo, R. Hudzon, se je na svojem potovanju v Moskvo ustavil v Rigi, kjer je o svoji misiji izpovedal sledeče: Naloga naše misije je realizacija rusko-angleške trgovske pogodbe. On da se bo osebno informiral o stanju razmer v Rusiji in potem skušal ustvariti stalne trgovske zveze. Predvsem računa Anglija z oddajo svojih strojev, predvsem poljedelskih, raznih aparatov in parnikov. Glede reparacije pokvarjenih lokomotiv se že vrše konkretna pogajanja, ki bodo najbrže ugodno končala. Poleg strojev namerava Anglija uvažati tudi tekstilno blago, čevlje, manufakturo, kemične produkte, kavčuk in kolonijsko blago. Glede koncesij moramo v prvi vrsti omeniti veliki projekt, za kat©-rega se je odločila ena največjih angleških trgovskih družb »Erkat. Ta družba namerava združiti v svojih rokah pravo dispozicijo glede koncesij v Uralu in to v vseh strokah', (premog, baker, zlato). Pogajanja sicet še niso zaključena, vendar pa se pričakuje uspešen konec. Nadalje se Anglija interesira za kavkaško nafto, Vrelci nafte v Baku tvorijo enega glavnih objektov, na katere reflektira Anglija. Poleg tega skuša Anglija dobiti v svoje roke tradicionalno rusko izvozno blago, kot lan, predivo, kožuhovino, les, surove kože, ščetine, azbest in različne rude. R. Hudzon se je dotaknil tudi pravnega stanja ruskega imetja in eksportiranega blaga v Angliji. Vsled pred nedavnim časom padle odločitve angleškega sodišča se mora smatrati, da je Anglija sovjetsko vlado de facto priznala in da s te strani ni pričakovati za medsebojne trgovske zveze nikakili težkoč. Boji v Haroku. Položaj v Maroku, (sev. zap. Afrika)1, kjer je pred kratkim izbruhnil upor domačinov proti španski posadki, postaja vedno resnejši. Vstaške čete se z vsakim dnevom množe in priključujejo se jim deloma prostovoljno, deloma vsled strahu pred represalijami tudi dosedaj Spancem naklonjeni rodovi. .Vstašem se je priključil sedaj tudi del rodu Beni Sikar, ki prebiva na me-lilskem polotoku. Vstaši, ki se pripravljajo za napad na Melilo, tvorijo dobro organ, armado in preskrbljeno z vsemi modernimi bojnimi sredstvi. Razpolagajo z preko ioo'topovi z za^ dostno municijo in bogatimi živilskimi zalogami; precejšen kavalerijski oddelek zvišuje gibljivost in prožnost vsta-ake armade. Z druge strani se poroča, da se je oddelek španskega generala Silvestre, ki je, kakor znano iz strahu pred zajetjem izvršil samomor, moral pod poveljstvom njegovega naslednika generala Navarzo pri Naboru (10 km južno od Melile) vdati. Ti dogodki v španskem Maroku niso ostali brez odmeva na francoskem maročanskem ozemlju. Vesti o španskem porazu pri Melili so zbudili tudi med prebivalstvom na francoskem ozemlju precejšnjo razburjenje. Rod Beni Mistata je celo že poskusil nekaj napadov, toda bil povsod z velikimi izgubami odbit. Od strani francoskih oblasti so se odredile vse mogoče varnostne priprave, ki naj preprečijo, da bi se tudi Francozom ne prigodila podobna nesreča, kot je tako nepričakovano zadela Špance. lite Mil Še o naših letoviščih. Zadnji čas so se naša letovišča t sreči vendarle boljše napolnila, kar je pripisovati morda v precejšnji meri neznosni vročini, ki nas muči že ves mesec. Ker se je o tej zadevi in o vzrokih letošnjega primanjkovanja gostov razpletel zanimiv razgovor, n* bo odveč, ako spregovorimo ie dve, tri na ta račun. Lani, predno smo jo polomili pri koroškem plebiscitu, smo delali še račune, kako bomo lepo enotno uredili in prometno čim najboljše zvezali gorenjsko in koroško letoviščno ozemlje. Zato bi imeli tudi najboljše 'predpogoje. Kajti ne smemo misliti, da ne bi z gosti zalagali Gorenjske in Koroške povrhu. Lansko poletje so bila gorenjska letovišča popolnoma zavzeta in polna, kljub temu, da smo še gospodovali tja do sredine Vrbskega jezera, kjer tudi ni primanjkovalo gostov. Tako bi bilo tudi zanaprej, ko bi politična propaganda, s katero smo letoviščarje ailili onstran Karavank, prenehala. Vzroki premalega poseta so tedaj drugi. Iz trgovskih krogov čujemo, da je poleg ostalih vzrokov nesiguren gospodarski položaj v veliki meri kriv, da ni na letovišča onih, ki v največji meri razpolagajo z denarnimi sredstvi. Vsakdo se rad drži doma ali bližje doma, da lahko vsak trenutek ukrene potrebne gospodarske ukrepe, ki jih zahteva spreminjajoče se gospodarsko trgovsko stanje« Gostov iz Jugoslavije nam v bodoče ne bo manjkalo. Toda treba je preje, da se nele gospodarske in gmotne razmere posameznikov zboljšajo, marveč tudi da se urede prometne in občevalne neugodnosti, ki danes otežujejo potovanje iz bolj oddaljenih naših' pokrajin. Izven dvomov pa je, da bodo ostali Jugoslovani svojo jugoslovansko Švico posečali nadvse radi, in da se nam glede gostov ne bo bati, le če bo naša podjetnost nacijonalna in živahna. Poleg Bleda je za letovišče prvovrstno pripravnih še toliko lepih krajev v gorenjskih' planinah. Samo ob sebi je umljivo, da bomo gledali tudi po tujih gostih' in skušali privabiti k sebi. Pred vojno je imel Bled poleg Dunajčanov redno tudi italijanske Tržačane, Angleže, celo iz daljn# Rusije jih je bilo vsako leto znatno število. Za to bo treba seveda nove reklame. Ne bo, morda odveč, če v tej zvezi omenimo razgovor, ki smo ga imeli zadnjič z nekim nemškim turistom, ki je iz daljnega Bremena napravil izlet v naše Julijske Alpe. Mož je bil prepotoval že Švico in Tirolsko ter sploh nemško-avstrijske Alpe, je bil desetkrat na Snežki, bil na Etni in ob fjordih v Skandinaviji, zato je dvakrat zanimivo, kako se tak turist izrazi o naših prirodnih lepotah'. Dejal je, da se ne more načuditi, kako da je naš Bohinj breZ vil in hotelov in brez ti-sočev gostov. O Bledu je njegovo mnenje, da je z okoličo ta podoba raja resnično dragulj, ki je v stanu, da potegne nase tudi take tujce, ki so vajeni švicarskih jezer. Kajti nobeno od ostalih alpskih jezer nima tako ljubkega značaja, kakor ga delajo Bledu Grad z ostalimi kopami in pred vsem ljubki otoček s cerkvico in sij&jnimi^ stopnicami do nje. S takimi prijaznimi, domačimi posebnostmi se ponaša^ le naš Bled, kamor bi baje ne bilo težko privabiti tudi razvajene letoviščarje. In — ali smemo zapisati tudi to — nase cene so se mu zdele zelo zmerne« Bodočnost Bleda in ostalih gorenjskih sedanjih in bodočih letovišč je torej v prvi vrsti odvisna od naše organizacije in reklamne sposobnosti. Razvijmo jol Gospodarstvo. O konferenci radi naše valute v Beogradu. V našem včerajšnjem poročilu o konferenci radi naše valute, ki se je vršila 30. pr. m. v Beogradu na poziv beogradske trgovske zbornice in kateri je tudi prisostvoval finančni minister Kumanudi, smo navedli ugotovitve in predloge iste ter smo oblju-biji, da se bomo pečali z istimi podrobno. Prej, nego to storimo, nam je še spopolniti naše poročilo z nekoliko obširnejšimi obrazloženji. Na omenjeni konferenci se je ugotovilo pred vsem, da je slabo stanje naše valute pripisati v glavnem okolnosti, da več uvažamo, nego izvažamo ter da izkazuje naš državni proračun kroničen deficit, ki se ga pokriva z natiskan jem novih bankovcev. Naša plačilna bilanca nasproti inozemstvu, da je pasivna, ne le, ker je naš uvoz večji od izvoza, ampak tudi radi tega, ker nacionaliziramo številna posestva in podjetja tujih podanikov ter jim izplačujemo dotičng vrednost v tujem denarju. Naša uvozna trgovina da porablja skoraj vso množino razpoložljivih inozemskih deviz. Trgovci, da imajo velike blagovne zaloge, ki večji del še niso plačane. Posebno, da so se trgovci žurili z velikimi nakupovanji, ko so zvedeli, da se imajo zvišati vozne carine. Res je, da carine niso bile bistveno združene s carinsko tarifo od r6. julija, ali povpraševanje po tujih devizah je že bilo porastlo tako, da je vsled tega bila naša valuta še bolj potisnjena. Proti 'finančni politiki države je konferenca ugovarjala, da neposredni davki ne odgovarjajo razmeram, posebno zemljiški davek ne stoji v nikakem razmerju s sedanjo produktivnostjo zemlje. — Nadalje, da se natisne mesečno okroglo 600,000.000 novih bankovcev. Premalo, da se pospešuje' zunanja trgovina, k čemur prihajajo še transportne težave. — Tudi z vprašanjem vojne odškodnine, da se preveč površno ravna in da prihaja na ta račun nam dobavljen materijal z velikim za-kasnenjem in ogromnimi prevoznimi troški k nam ter da se razmeče brez kontrole. •— Končno, da so tudi politični dogodki zadnjih dni izzvali neko nervoznost, kar tudi vpliva slabo na našo valuto. —■ Kakor nadaljni vzrok padanju naše valute se je na konferenci naglašalo, da se za uvozno trgovino ne zahteva tolike množine deviz, kolikor za neke druge svrhe, ki se ne dajo objasniti. (Spekulacije; posebno beogradskih bančnih krogov? — Op. ur.). Bilo je tudi naglašano, da država neprestano kupuje devize za plačanje svojih dolgov inozemstvu in svojih naročil, ki se v zadnjem času vrše v velikih množinah. Neki govorniki so bili mišljenja, da bi se država morala bolj obračati do domačih proizvodni-kov ter da bi se glede nakupovanja v inozemstvu moralo omejevati samo na bne potrebščine, ki se jih ne more dobiti doma. Svetovalo se je, naj država skuša zaključiti v inozemstvu jvečje posojilo, tudi če bi morala plačevati visoke obresti. Eden govornikov je bil mišljenja, da bi se moralo pospeševati prihod tujega kapitala v našo državo ter da je pogrešna gospodarska politika, ako hočemo, komaj da smo se osvobodili političnega robstva, postati naenkrat tudi ekonomsko popolnoma svobodni. Obče mišljenje na konferenci je pa bilo, da se kurz naše valute, vzlic današnji nizki vrednosti našega denarja, mora popraviti v rvij-bližnji bodočnosti; najprej radi tega, ker se naš izvoz sta|no povečava, do-čim se uvoz manjša, a potem, ker se vse ovire tako politične, kakor pro- metne in finančne naravi dosledno urejajo. Potrebno naj je, da ima riaš svet na prvem mestu trdno vero v bodočnost naše države in v vrednost našega denarja, ker je to eden od glavnih’ faktorjev, ki vplivajo na dviganje vrednosti domače valute. Kavno tako naj je potrebno, da se la vera razširi pri naših poslovnih prijateljih in v vsem inozemstvu, ter bi bila dolžnost naših merodajnih činiteljev, da se z raznimi primernimi sredstvi obvešča inozemske finančne in gospodarske kroge o naših prilikah. — Smatrali smo za potrebno, da k prvemu poročilu o ugotovitvah' in zaključkih valutne konference v Beogradu, podamo obširnejša poročila članov konferen-cije, ker je v istih neizmerno več resnice in misli, izrečenih tekom treh' ur (toliko časa je trajala konferenca). Op. ur.) nego jih je bilo čuti v naši skupščini tekom dveh in pol let njenega obstanka, ki so ga izpolnjevale skoraj izključno politične in strankar* ske debate in katera skupščina 'ima vsled tega mnogo na vesti, da so se naše gospodarske razmere in posebno valutno vprašanje razvile v taki smeri« Prihodnjič bomo objaviti odgovor finančnega ministra na gornje izjave člano(v konference ter dodali nekaj svojih opazk. H~’ Skladišča tobaka. Ministrstvo financ je sporazumno z upravo državnih monopolov odredilo, da se zgradi v Macedoniji nekaj skladišč za tobak letošnje žetve, ’+ Nakup sena. Komanda dravske divizijske oblasti razglaša, da potrebuje za Ljubljano, i ,000.000 kg, z* Maribor 900.000 kg, za Ptuj 50 tisoč kg, za Celje 30 tisoč kg in za Slovensko Bistrico 30 tisoč kg sena. Seno mora biti v balah po 50 do največ 60 kg. Ponudbe se sprejema vsak dan in sicer pri divizijski intendanturi v Ljubljani. pri komandi vojnega okrožja v) Celju in pri komandi inesta v Sl. Bistrici do 12. avgusta opoldne. Pogoji so razvidni pri označenih vojaškili urndih. -|- Češkoslovaška iznajdba v strojni Industriji. V Pragi se nahaja te dni Iznajditelj Albert Seitz, fegar nova iznajdba bo naravnost prevrgla veliki del sedanje strojne tehnike, posebno a ozirom na stroje z indirektnim pogonom. S to Iznajdbo izginejo razne transmisije. To novost se z lahkot® prenese na vsak stroj ter zviša potenco stroja za dve tretjini in zmanjša gonil, troske za 80 odstotkov. Iznajdba je v vsakem oziru epohalna, ker tehnik ne stavi občinstvo pred veliko reklamo, temveč pred gola dejstva. Patent pride v nekolikih dnevih v promet, Iznajditelju je bilo že prej podaniti več patentov za,iznajdbe v strojni industriji. -j Izvoz italijanskih vin. Italija silno trpi, ker je po vojni silno padel izvoz laških vin. Potom pogodb skuša sedaj Italija, da si pribori zunanji trg. Tako je sklenila s Češko pogodbo, da sine letno uvoziti 100.000 hi navadnega vina, 1500 hi maršala, tooo h) mar-zala, 1000 hektolitrov vermuta in milijon butilk raznega vina. Tudi s Švico (e sklenila Italija dogovor, da ji je dovoljen omejen uvoz vin. Vendar pa vse to še dolgo ne zadostuje. Zato se trudi vlada, da si pribori avstrijski in poljski trg. Ne bilo bi napačno, če bi tudi naša vlada krepko skrbela za izvoz naših vin. r_|_ Svetovna produkcija airove »vile. Glasom francoskih statističnih podatkov znaša svetovna produkcija surove svile v letu 1920 skupno 19.2 milijonov ton proti 27.3 milijonom v letu l9T9- sen in bled, ko je stopil v zasliševal-nlco. Komisar: Gospod Valonl —-povabil sem vas, da bi mi povedali, kaj ste videli in slišali na večer umora.« Valonl: »Gospod komisar, o tej stvari vam ne morem povedati dosti več ko nič.« Komisar (začuden): »Kako da ne?... Valonl: »Zato, ker sem odšel iz gledališča že ob poldesetih.« Komisar: »In kje ste bili potem?« Valonl: »Peljal sem se k svoji ljubici.« Komisar: »Kdo je vaša ljubica?« V a 1 o n i: »Gospodična M. z .Mestnega gledališča’.« Komisar: »Aha potemtakem ste bili ves ta čas pri svoji ljubici; ali more gospodična priseči, da Je resnica?« Valonl (obotavljaje): »Ne...« Komisar: »Kar priznajte, da nU Saj je ne bi bili dobili doma, ker je tisti večer od osmih do enajstih igrala v mestnem gledališču In ni medtem niti za minuto ostavlla gledališkega poslopja. KaJ odgovorit« na to?« je.«. Gospo- že Valonl: »Resnica dične ni bilo doma.« Komisar: »Mari niste vedeli naprej, da bo tisti večer igrala?« V a 1 o n i: »Da, vedel sem. Toda... iz posebnih razlogov sem mislil, da je odpovedala nastop.« Komisar: »Ali je morda gospodična M. izrazila takšen namen?« Valonl: »Ne!« Komisar (smehljaje): »Potem pač ne pojde drugače, nego da mi poveste razloge, zakaj ste mislili, da gospodična M. tisti večer ne bo igrala.« • Valoni (v zadregi): »Ce res moram povedati... naj bo. Mislil sem, da imam povod za ljubosumnost. Opazoval sem vilo gospodične M.« Komisar: »Hm... Ali je gospodična M. kedaj opravičila valo sum-njo? Valoni: »Tega ne, a...« Komisar : »Kal a..i?« . Valoni: »Tisti večer me Je nekdo poklical po telefonu in me obvestil, da pričakuje gospodična M. v svoji vili nekega gospoda.« Komisar: »Kdo vam le telefoniral?« Valoni: »Sam ne vem. Glas je bil moški, a poznal ga nisem.« Komisar: »In kedaj ste bili poklicani k telefonu?* Valoni: »Kmalu po devetih.« — Komisar : »V gledališki pisarni?« — V a lo n i: »Da!« — Komisar: »Hm... Nekaj se ujema v teh vaših navedbah: resnica je, da ste odšli ob poldesetih iz gledališča. Gospod Harsfeld, poročevalec »Senzacije«, vas je videl. Poiskal vas je v gledališki pisarni ter govoril z vami nekaj besed. Nato je gospod Harsfeld v vaši navzočnosti intervieval dunajskega gosta. Nekako ob poldesetih pa ste izjavili, da ne utegnete več. Gospod Harsfeld vas je spremil nato pred vrata, kjer ste sedli v svoj avto In se odpeljali proti zapadu.« Valoni: »Da. To le točna resnica.« Komisar: »Kje stoji vila vaše ljubice?« Valoni* »V Crešnjevera drevoredu.« Komisar: »ftli more vaš šofer potrditi, da ste se res peljali tja?« Valonl: »Vozil sem sam.* Komisar: »Hm. Peliall »te se po- temtakem v CreŠnjev dre,vored. Kaj se Je zgodilo nadalje?« Valoni »Pustil sem avto v malem gozdičku za črešnjevlm drevoredom ln prehodil ostanek peš; razdalja ni velika. Postavil sem se v senco hiš, ki stoje nasproti hiše moje ljubice. Tam sem čakal blizu dve uri.« Komisar: »Ali ste kaj opazili, kar bi bilo potrdilo vašo sumnjo?« V a 1 o u i: »Ne. Niti najmanjše stva-rice.« Komisar: »Pravite, da ste stali dve uri na straži. Kaj ste ukrenili poceni?« Valonl: »Potem sem sc vrnil k avtomobilu In se odpeljal dornov.« Komisar: »Avtomobil Je stal tedaj celi dve url na cesti. Čudno, da ni nihče videl tega vašega avtomobila!« Valonl: »Ob gozdičku, v čigar senco sem obrnil avto, stoli samo dvoje vil, ena takraj, druga onkraj njega. Da me niso videli, ni potemtakem nikako čudo; saj sem hotel ostati neopažen. Zato sem tudi utrnil svetilki« (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. Ponovna volitev ljubljanskega župana? Kakor poročajo demokratski listi, se b° ponovna volitev ljubljanskega župana •vršila tekom prihodnjega tedna. Če odgovarja ta vest resnici, ue vemo, uradnega obvestila dosedaj še ni. Popolnoma neresnična pa je vest, da je namreč odpotoval Posl. Deržič v Beograd, da dobi od ministra notranjih del Prlblčeviča informacije o 'Vzrokih, zakaj da ni bil g. Pesek predložen v potrditev, in da bo od teh informacij odvisno nadaljno zadržanje NSS. Konstati-famo, da se nahaja posl. Deržič v Ljubljani, *ier ostane še prihodnje dni. Ne vemo, zakaj “» demokratsko časopisje tako neumno razširja vesti, ki se v svoj) tendencljoznostl Same zanikujejo. — Begunci o NSS. O. poslanec Mer-toolja Je v zadnjem »Kmetijskem listu« napisal o NSS uničujočo sodbo. Ker smo vedeli, da ta sodba NSS ne bo uničila, nismo 'Smatrali za potrebno, da bi jo registrirali, Pač pa jo je »Jutro« smatralo za vredno, da Jo ponatisne. Ne mislimo polemizirati Oltl sedaj z g. posl. Mermoljo o potrebi In koristi NSS za naš narod — vedno bolj številne njene vrste so za njen obstoj dovolj Jasen dokaz. Naš slovenski kmet bo pa že *am presodil, ali je delo g. Mermolje zanj koristno, posebno če bo šlo po onih potih, kot na Goriškem, ko Je razbil narodno - napredne vrste. Ali pa jo uničujoča sodba o NSS le rezultat strahu pred razširjenjem narodno * socijaiistične misli med našim kmečkim prebivalstvom. Kar brez strahu *— razvoj se ne da ustaviti. — Kako nam skušajo škodovati. Iz Obrenovaca v Srbiji nam poroča naročnik, d* Je dobil št 181. našega lista na prvi 'strani vso zamazano s človeškim blatom. [J® pač Ime »Jugoslavija« razbesnelo kakega »državotvorca« do poživlnjenja. — Kongres trgovskih akademikov. Prv| konvrm- Itiposlovanskih trgovskih akademikov ge bo vršil v Ljubljani 5., 6. In 7. *eptembra t. 1. Vsi absolventi in diplomi* r*nl akademiki, ki žele prisostvovati kongresu, naj se javijo na naslov: »Odbor za jongres ju^oslovenskih trgovskih visoko-solcev,« Ljubljana, Bleiweisova cesta *t 32. — Za Jugosloveiisko Matico Je darovalo uradnišlvo okrajnega sodišča v Radovljici K 350 mesto venca umrlemu sodnemu ofici';iiu Jožetu Brovču. Iskrena Uva-Ul Posnemajte! — Kalto se obvaruješ tifusa In griže? Bodi vedno snažen in umit; pred vsako Jedjo in kadar prideš iz‘stranišča, si umij z iVodo in milom roke: ne primi nikdar jedi z (Umazano roko. Sadjs moraš vedno dobro flmiti In olupiti predno zaužiješ, istotako ttoraš salato zelo dobro umiti. Pazi stro-80 na snago v hiši in okolu hiše: stranišča la gnojišča je treba večkrat na teden dobro Posuti z živim apnom. Ne hodi v hiše, kjer lleži bolnik bolan za tifusom ali grižo, dokler M ozdravljen in ni hiša razkužena. Bolnik ^jora ležati vedno sam v svoji lastni sobi. *° sol)0 n0 sme stopiti nihče drugi kakor r.JP° oseba, katera streže bolniku. V bol-•Lcndt I001-3 biti vedno pripravljena: a) Sum i:,„u odstotno lizolovo raztopino (2 £ nKS "V 'iter V0de)- V kateri Se m°- £oke kadar ™ *treže bolnika, vselej umiti «<■ nn?np ie dotaknila bolnika, poste- Ennom kateri® ,td- b> P^oda z živim »dDadkom bolnika® £r,nieša eno dobro Pest Snhnla nTiveč1 kaiti v blatu in vodi se ^ prebivalci oku^nT hll" tMuSa, F'*« L,«,,; L-nHnna i morajo uživati Eodo. Pokončava« se t^Lsa™'°h pr,eku,llano Kčes katera P/ena.4 Talf b^n "od^ ne- Isnage na človeka In jedi. <-~T Zdrav0t,v"i, Osek za Slovenijo in Istro. MravslvenJ _ Vabimo vse Korošice In .... , a ,n znanke na Važen sestanek v nedeljo 14. avgusta ob a popoldne v društveno sobo Kola jugosl sester, Šolski drevored št. 2.-1I. Udeležite se 'Polnoštevilno In pripeljite vse prijateljice s seboj! — Kolo jugosl. sester. — Prostovoljno gasilno društvo »Smlednik« vabi k veselici, ki se vrši v nedeljo, dne 14. avgusta 1921 v senčnatem grajskem Parku. Spored: Od 1. do 2. ure sprejem gasilnih društev In gostov. Ob pol 3. uri začetek veselice. Med veselico svlra znana Mengeška godba. Vstopnina 4 K. Za gasilce v kroju 2 K. Veselica se vrši ob vsakem temenu. Odbor. — Vabimo vse sokolski misli naklonje-1občinstvo iz vzhodne Ljubljane, da izvoli v dneh svečane otvoritve našega sokolskega telovadišča na trgu i abpr razobesiti zastave In okrasiti okna. Potrebujemo Vaše moralne opore, pozdravite naše sokolske goste, veselite se z nami vred z Vašo pomočjo In z našim trdim delom doseženih uspehov. — Sokolstvo In sokolska Vzgoia je danes državna zadeva. Sokolstvo Vr5I od svojega pričetka pred 60 let! zve-sto in udano svoje zvišeno poslanstvo: zbll-žanje, uledinjenje. konsolidiranje moči slovanskih plemen, odklanjajoč vsako Inter-nacljonalo, ki bi slabila kulturne in gospodarske koristi našega ljudstva. V tej »meri koraka Sokol krepko naprej. Njegova pot Je danes vsporedna s potjo koder hodi ln »e razvija naš najvlšji Ideal- naša mlada svobodna država. — Pokažite 14. in 15. avgusta. kdo ste prijatelji sokolstva In naših teženj, da vidimo one, ki sovražijo nas ta naše Ideale. - V Ljubljani, 8. avgusta »? d8 d .01, !• J. Ažman, taj- nik; dr. P. Pestotnlk, starosta. — Avtomobilnl promet na progi Ljubljana * Celje se bo otvoril v nedeljo dne 14. 1 m. z dveml avtobmsi, ki bosta vozila po starem voznem redu t. J. odhod lz Ljubljane oH fi.30 /j. in ob 15.30 pop. odhod Iz Celja ob 6.30 zf. In ob 13.30 pop. Vožnja bo trajala vsakokrat pripllžno tri ure. Cena: za vsak km K 2. V soboto 13. t. m. bo odhajal prvi voz Iz Ljubljane v Celje ob * 13.30 pop. v Izpred »Figovca« na Dunajski cesti. — Kopalci — kadilci, pazite na cigaretne ogorke 1 Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico opozarja kopalce, naj strogo pazijo na ogorke od cigar in cigaret. Mnogi Imajo namreč to slabo navado, da žive ogorke mečejo kar brezbrižno v posušeno travo, ki seveda kaj lahko začne goreti In nastane lahko Iz tega ogromna škoda. — Razstreljena delavca v Clevelandu Slovenca. Cleveland. O .— Pred kratkim ie usmrtil dinamit pri delu dva Slovenca. Prvi je doma nekje od Vipave, drue ni bila povišana. = Bodimo l/udlel Vsi stremimo. Iščemo in zahtevamo sedanjim razmeram primerne plače alj doklad, ki nam nudijo vsaj toliko, da se začasno obdržimo na površju, da se dostojno odenemo, oblečemo ln vsaj skromno preživimo Pri tem bi pa vendar človek mislil, da bo oni, ki sam želi večje plače, ki toži in tarna, priznal tudi primernemu delu primeren dostojen zaslužek drugim. Toda uvideli smo. da je dosti takih, ki v dolgih Je-remijadah prosijo zase povišek, sami bi pa radi izkoristili delavne moči do skrajnosti. To na grel Poznamo slučaj, ko ie obetal nekdo strokovno izobraženi bolniški strežnici za dnevno delo od 6. zjutraj pa do večera in v slučaju potrebe tudi do pozne ure 100 kron na teden in skromno meščansko brano s kavo za večerjo. Vrhutega bi morala ta strežnica opravljati poleg predpisanih poslov bolniške strežnice še navadna dela služkinje, kuharice in dekle. To Je skrajno umazano izkoriščanje strpkovno izobraženih delavnih moči In radovedni smo. kaj bi napravil tak gospod, če bi se mu ponudila za njegovo strokovno delo tudi njegovim ponudbam primerna plača. Bodimo ljudje ln pošteni! Ce sami uvidevamo. kako se danes živi, priznajmo tudi drugim za naporno in pošteno delo primerno pošteno plačilo, ker drugače pljuvamo sami v svojo skledo I = Naznanjate nočevalcel Gospa A. N. je dovolila večkrat po 4 do 5 delavcem, da so pri njej nočevali. ker niso mogli dobiti nikoder prenočišča. Žena pa je pri tem pozabila nočevalce prijaviti na policiji. Pri današnji obravnavi prizna in pravi, da sama ni mislila na to, uslužbenke pa, ki bi na to pazila. nima. Obsojena Je bila Izjemoma V denarno kazen 200 kron. = Beg iz zavodov in tatvina. Iz deškega slrotinskega zavoda v Ljubljani, v Bohoričevi ulici 29 je pobegnila 8. t. m. šele 15 letna Cecilija Pukl, hči vdove Marije Pukl Iz Maribora. Dekle so prepeljali v zavod komaj 2 dni preje. Ker Cecilija ni Imela denarja za vožnjo — peljala se je namreč bržkotne nazaj k materi — Je vzela Frančiški Obol-narjevl njeno denarnico in 180. kron denarja. = Prepoden tat. Trgovski sotrudnict Kristini Novak pri Jelačinu na Ollncah, odnosno trg. vajencu Ferdo Jerovniku, kateremu je posodila Kristina svoje kolo. Je ukradel to kolo neznan okoli 14 let star dečko Izpred Ceškove trgovine v Stritarjevi ulici, Jerovnik pa je dečka slučajno zasačil na kolesu že pred tobačno tovarno. Tat je hitro skočil s kolesa in pobegnil proti kopa-llšSu v Kolezljl. = Nove čepice ljubljanskih komisijo-narjev takozv. ta »rdečih« so nekomu tako všeč, da jim je v »Slovencu* posvetil nekaj vrstic. S temi vrsticami pa ta »rdeči« oči-vidno niso bili zadovoljni in so v neki drugi notici v »Slovenskem Narodu« obdolžili »ta Plave«, da so z notico v »Slovencu« v zvezi in st še domišljali, da Jim ta »plavi« njihovo modo zavidajo. Ni pa res ne eno ne drugo. Ce jim nese si lahko to privoščijo, to je popolnoma njihova stvar, škoda le, da so pod novimi čepicami še vedno nekateri start komlsljonarll. Kar se pa tiče »Korlna« dvomimo, da bi ta »rdeči« katerega od ta plavih k »sprejemu« pustili, posebno, č* bi kak tak Koscod imel seboj mnogo prtljage. Saj bi imel mnogo posla, da bi se rešil ta »rdečih«. Več I. lj. postreščkov. Solidna gospodična išče sobo v sredini mesta po možnosti s popolno oskrbo (hrano, perilom itd.) in klavirjem. Cenjene ponudbe pod »Solidnost« na uredništvo lista. Maribor. Zdravstveni teden v Mariboru kaže sijajne uspehe. Pri vsakem predavanju prisostvuje ogromna množina ljudstva, ki mora vsled pomanjkanja prostora deloma celo odhajatL Posebno zanimanje so vzbudila predavanja primarija dr. Hugona Robiča o spolnih boleznih, kakor tudi predavanja docenta dr. Matka o tuberkulozi. — Ta torek je priredil primarij dr. Robič v delavnici Južne železnice tudi predavanje za delavce o spolnih boleznih, v četrtek dopoldne pa docent dr. Matko istotam predavanje o tuberkulozi. Delavstvo je z napeto pozornostjo sledilo predavanjem govornikov ter jima Izrazilo svojo zahvalo obenem s prošnjo, da bi se taka poučna predavanja zanje še večkrat prirejala. Na željo delavstva predava docent dr. Matko prihodnji teden fta dalavitvo, Id no obvlada dovolj sloven- skega jezika, v nemškem Jeziku o tuberkulozi ter o prvf priliki tudi primarij dr. Robič o spolnih boleznih. — Jutri v petek priredi specijalist za otroške bolezni dr. M. Ambrožiča z Dunaja predavanje o zaščiti In negovanju dojenčkov v poletju. V soboto popoldne sledi o Istem predmetu posvetovanje imenovanega predavatelja z materami. — V zvezi z zdravstvenim tednom je tudi zdravstvena razstava, kjer so dnevno posameznim posestnikom predavali in razlagali razstavljene predmete in tvarine gg. mediclnpi Prebeg, Pušenjak Pohar in Lipnjak ln abs. Jurist Rošlč. Razstava Je bila nocoj zaključena in se prepelje v Zagreb, kjer prirede člani akad. društva »Ja-nušič« enak zdravstveni teden. Temu slede enake prireditve tudi po raznih drugih mestih Jugoslavije. Mariborski amaterski lotograil prirede v nedeljo 14. t. m. skupen Izlet k mariborski koči na Pohorju, kjer bo tekmovanje za osnutke In izdajo novih razglednic. Tatvina. Od 9. na 10. t. m. je s tukajšnjega sejmišča, kjer Je stalo 112 za izvoz v Italijo pripravljenih volov, odvedel neznan tat enega vola, vrednega 12000 kron. Požar. V stanovanju ge. Vodopivec na Dravski ulici 10. je v torek zvečer nastal požar, ker se je podrl štedilnik ter so se vnele poleg zložena drva. Ogenj ie bil sicer pravočasno pogašen, vendar je povzročil za približno 500 kron škode. Celie. Veselica celjskega olepševalnega društva. katera bi se imela vršiti na praznik dne 15. avgusta v mestnem parku ln za katero so se vršile že predpriprave, se vsled nenadno nastalih ovir v pondeljek 15. avg. ne vrši. Hmeljskim obiralcem bodo posestniki letos plačevali po 3 krone od škafa In jim dajali tudi hrano. Brez hrane pa 4 krone. Tako so sklenili savinjski hmeljarji. Še švabčarenje! Poroča se nam iz Celja: V soboto so imeli v hotelu »Evropa« koncert salezijanci iz Rakovnika pri Ljubljani, ki je bil res lep glasbeni užitek. »Nova Doba« poroča, da je škandal, da so napolnili obširen hotelski vri pri koncertu narodni Celjani, ker Je bila to neka klerikalna prireditev. Ml pa pravimo to, da so se udeležili koncerta narodni Celjani, bi še ne bil neodpustljiv škandal. Ampak neodpustljiv škandal je, da ti narodni Celjani s hotelskim osobjem dosledno švabčarijo. Slišal Je udeleženec koncerta, ko je neki narodni gospod doktor naročeval »gerostete Kartoffeln und was haben sic noch anderes« itd. To. gospodje ie škandal. Ni torei čuda. da se v omenjenem hotelu med natakarji in občinstvom dosledno švabčari Id da to osobje menda sploh, kakor po tem soditi, ne zna slovensko, če se mu od raznih narodnih ljudi dale take »dobre« zglede. — Pisali smo že parkrat glede tega hotela, vendar je vse bob ob steno. Ce se pa rte poboljšalo razni »narodni« Celjani v tem oziru, bomo pa v prihodnje priobčili imena. Celjska policija. Preiell smo: Vaš list t dne 31. julija prinaša članek, v katerem se napada ves oddelek tukajšnje policije in to brez povoda. V njem se navaja, da »je država vzela pod svoje okrilje prehrano in oskrbo«. Pripominjam, da je v našem oddelku precej domačinov, ki smo preje bili v . državni službi v Trstu, kjer se nam ni ravno trosilo cvetja na trnjevi poti..-. Mnogo nas ie tudi. ki smo ostali do zadnjega pod italijansko vlado v Trstu, dokler nas ni Izgnala radi našega mišlienia... Še to naj omenim, da smo bili Primorci poklicani v Jugoslavijo od narodne vlade v Ljubljani. Moštvo še hrani tozadevne dokumente. Zdi se, da je poročevalec osebni sovražnik policijskih organov. Pišem to Iz pravico-ljubja, ker nisem nasproten napadom, ki naj Imajo konkretno podlago. — I. P. Sladkor se ie v Celju zopet podražil za 2 kroni pri kilogramu in sicer stane sedaj kilogram sladkorja v kockah 50 K. zdrobljeni sladkor pa 4fi K. Ce le podraženje upravičeno, ne vemo. Vročina minule dni zopet neznosno pritiska. S tem v zvezi, pa nastaja tudi vedno hujša suša. Pridelki zaostajajo, škoduje posebno koruzi In fižolu ter travnikom. Koruzo pri nas nekaterr posestniki sekalo In jo po-kladajo živini, ker tudi, če bi prišel dež. ni upanja, da bi sl opomogla. isKa m\\i v Glavni dobitek60.000H. Srečka 1 dinar. Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921 Sokolstvo. Sokol I. sporoča, cja so do sedaj prl-iavili svole sodelovanje pri telovadbi gotovo v pondeljek 15. avg. ljubljanski Sokol (več točk pod vodstvom savez. načel. dr. Murnika), Kamnik. Litija izvaja s 50 dečki proste vaje »mladi vojaki«, poleg teh več drugih društev, tudi Zagreb, brez bližje označbe. — Med najpomembnejše točke pa spada nastop vojaštva na sokolskem telovadišču. Naj manifestira najožja zveza na-cionalno-obrambnih idej, ki vežejo sokolstvo z narodnČKarmado. Znaki In razglednice Sokola L so ravnokar, izšli in pridejo, v splošno prodajo 13., 14. in 15. avgusta. Znak Je simboličen, v sredini lipov cvet, ob straneh primeren napis za otvoritev telovadišča. Kovina je. pločevina v bakru. Lepo Izdelane razglednice na finem kartonu v 12 različnih motivih — spomini sok. dela na trgu Taboru — bodo vzljubili člani in nečlani. Najlepše pa bodo razglednice v 3 barvah. Prva predočuje bodoči pogled na trg Tabor, kadar bo stal sokolsl i dom, druga pa kaže dom sam. OriKinal na razglednici Je napravil g. prol. Zmitek. Sprevod Sokola 1. odide s trga Tabora v pondeljek ob 11 ln en četrt in gre skozi Vidovdansko cesto — Komenskega-, Sodno, Dunajsko — Selenburgovo — Kongresni trg — Wolfovo — Stritarlevo — Poljansko — Škofovo na telovadišče. Sokol I. prosi za sodelovanje pri deko-racljskem delu vse, ki ste obljubili Zelenje bo od četrtka zvečer na razpolago. Vstop na telovadišče Imajo zadnje večere samo člani In vpeljani gostje. Župni zlet NovomeSke Sokolske Zupe v Karlovcu. Dne 14. avgusta 1921. priredi Novomeška Sokolska župa svoj letošnji župni zlet v Karlovec. Na predvečer dne 13. avgusta 1921 se vrši velika sokolska akademija, 14. avgusta zjutraj pa javna tekma novomeške sokolske župe. Popoldne ob 3. javna telovadb, ro telovadbi pa velika ljudska veselica. Istega dne' oS 10'. url dopoldne se vrši tudi plavalna tekma Jugoslovanskega Olimpijskega odbora v Korani Za ta zlet vlada v Karlovcu veliko zanimanje. Ta zlet Ima tudi svoj historičen in političen pomen, ker se je priklopilo več hrvatskih društev novomeški sokolski župl, s čemur so izginile stare od tujcev postavljene mele In jo dobilo ujedinjenje tudi na zunaj viden znak. Zato Je želeti, da se zleta udeleže tudi sosedne sokolske žur2 po de-putaciji. Za prenočišča je preskrbljeno. Župni zlet v Središče. Kratek čas le nas loči od zleta. Pripravljalna deia so končana, odseki so v polni meri storili svojo dolžnost in v par dneh bomo dokončali težko delo, ki nam ga nalaga zlet. Telovadišče za 700 telovadcev Je zravnano ln pripravljeno, telovadnica dozidana ln pokrita, sedeži ln tribune postavljene, zadostno rmiužino jedil in dobro ter mrzlo pijačo Je skrbljeno. In ni nam treba posebej povdar-jati, da polagamo največjo važnost na tofi-no postrežbo in zmerne cene, tako da bo v vsakem oziru ustreženo občinstvu, ki se v ogromnem številu pripravlja na zlet. Odkrito Mrrnovnnle vseh Središčanov, da ugodijo željam gostov In jim napravijo bivanje v Središču kar najprijetneje, ter zdrav duh, ki veje vedno v naprednem in narodnem trgu, vse to veže tisočera srca na Središče, In radujemo se, da bomo imeli zopet priliko pozdraviti vse znance in prijatelje, ki bodo od blizu ln daleč prihiteli v našo sredo. V nedeljo se bo Središče odelo v praznično obleko in z odprtim srcem sprejelo vse, ki lih veže z nami sokolska misel ter ljubezeir do naroda in države. Zdravo! Efektna loterija v korist Sokolskega doma v Novem mestu. Upravni svet Je dal jeden del dobitkov razstaviti v trgovini g. 1. *o?tariča v Mariboru na Aleksandrovi c. Zanimanje za to loterijo je veliko, ker nudi razen dobitkov v gotovini po 60.000 K, 30 tisoč K iu 20 tisoč K tudi krasne efekte v, zlatu in srebru. — Ker ima upravni svet Ie še nekaj tisoč srečk v zalogi In ker se žrebanje vrši dne 20. avgusta t. I., se narodno občinstvo kakor tudi vsa bratska sokolska društva opozarja, da se srečke v večji množini naroči edino le pri Upravnem svetu efektne loterlie v Novem mestu, na drobno pa v raznih narodnh trgovinah In bankah. Srečka stane 1 dinar. AU ste že kupili srečke sokolske efektne loterije v Novem mestu? Žrebanje 20. avgusta t. 1. —- Glavni dobitek 60.000 K. Srečka 1 dinar. Sokolsko društvo v Radovljici priredi 4. septembra t L proslavo dograditve »Sokolskega doma« z javno telovadbo ln drugim, jako bogatim sporedom. Vsa sokolski in druga narodna drultva že danea opozarjamo na to slnvlje. V. kratkem se oblavi natančni spored. ... ^_____________________-______________ 1 • 7 Primorje. Oorica le »praznovala« peto obletnic* zavzetja mesta po Italiji. Ob tej priliki M bili na dnevnem redu razni govori. VrSll se je tudi kongres furlanskih »eks-bojevnlkov«. Razne športne prireditve, bakijade in otvoritev novega mostu čez Sočo so dopolnile program tega važnega dneva. Toliko prinašajo italijanski listi. Čudno, da ne kriče več o »Gorizia Italianissima«! »Boche« in »sciavo«. Tržaška »Edinost« priporoča z ozirom na korak nemškega ve« leindustrijalca Stinnesa, ki ie krstil svojd ladjo za »Le boche« (francoska psovka za Nemce), da naj enako tudi Slovenci imenujejo sebe kot ščave. da vzamejo tako te) besedi vso učinkovitost. Kakor si nadevajo Nemci ime »boš« kot slavno Ime, tako naj store tudi Slovenci in ščavo nal označuje odslei Slovane, ki le prvovrsten delavefc in ki vsled njegove izborne kvalitete spoštuje vse. Ne more se reči. da ne bi mogel nasvet »Edinosti« prinesti uspeh, ker iakt ie, da ni nobena stvar nam v Trstu tako zelo škodovala, ko psovka ščavo. Ce Jo pa rabimo sami. pa gotovo Izgubi efekt. *L’agonia del comunismo jugoslavo«. Pod tem naslovom piše neki U. Urbani V, fašistovskem glasilu »II Popolo dl Trleste«, da je v Jugoslaviji komunizem, toliko kakor mrtev. In to ie edina resnica, ki le v vsem dolgem članku. Ker vse drugo pa prevladuje zelja, da pokaže Jugoslavijo v najslabši lufit In pri tem se ne ustraši niti takih gorostas-nosti, da pravi, da ie ves zakon proti komunistom poroien samo Iz maščevalnosti Pri-bičevjča, ki se hoče maščevati nad Hrvati In Slovenci, ker so glasovali proti ustavL Dasi neradi, mormo vendarle pripomniti kot opomin slovenskim listom, da opira Urbani svole trditve na citate slovenskih listov. Kdo so ti slovenski listi, ki so voda na fašistov* ski mlin, nal pogledalo prizadeti uredniki sami. »II Popolo di Trleste« od 6. avgusta Ima vsa ta Imena. - Poslano.* Gospodu Ivanu Hribarju, kr. po krajnskemu namestnika za Slovenijo SE Ljubljani, Opozarjamo Vas, 'da so razni Časopisi n. pr. Straža, Slov. Gospodar, Nova Pravda Itd. že opetovano očitali vodji okrajnega glavarstva v Ptuju g. dr. Otmarju Plrkmalerfn razne težke pregreške: poneverbe, nedovoljene manipulacije z demoblllza« cijskim blagom, nepravilno zaračunavanje uradnih potnih stroškov itd. itd. Na vse ogromne očitke g. dr. Pirkmajer dosedaj ni niti najmanje reagiral ali jih dementiral in se ni niti skusil braniti. Upravičeno je tedaj mnenje, da so očitki resnični. V Interesu državne uprave In da ne zgubi ljudstvo zaupanja do nje, Vas prosimo, da uvedete takoj proti g. dr. Pirtonaierju disciplinarno preiskavo. Potrebno je, da se pri tej zaslišijo uradniki vseh obiastev v Ptuju in zastopniki vseh političnih strank, kakm tudi priče, ki se bodo priglasile. Ptujčani-Sledi petnajst podpisov, * ?.:i >Poslano« odgovarja urednlStvp le X tol: l ! ! o* r, i’oloča zakon. Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." ,V tem smrtnem obupu je Nostradamus besno porinil telo na-In glej. tesnoba pred njim se je mahoma razširila. Krik mogočnega veselja se je oglasil v njegovem srcu. Toda ugriznil se je v ust-nice do krvi, da je zadržal ta vzkJik, ker bi* bU izdal njegov obup in njegovo grozo tistim, ki so ga nedvomno poslušali in morda tudi skrivaj opa-»pvali. \ Lezel je dalje. Rov se je širil čedalje bolj; čez nekaj minut je postal spdt hodnik, ki pa se je spuščal strmo navzdol. Strmina se je končala mahoma ob robu širokega vodnjaka s svetlimi stenami. Ali je bil tu konec peklenskega potovanja v globine pod vefiko piramido? Nel... Nostradamus je zagledal železno lestvico, ki Je visela na steni dozdevnega vodnjaka. Jel je plezati po nji navzdol. Naštel je oseminsedemdeset klinov. Z sadnjega pa je pogledal podse in je videl, da visi lestvica nad brezdanjo globočino. Polujasno je pomnil, da mu je pravil oče otroku o strašnih preizkušnjah, namenjenih predrznežu, ki se drzne iskati v osrčju velike piramide tstega znanja, s katerim zadobi človek oblast, bogastvo In življenje v mHteloveškem zmlslu besede. Večkrat Je slišal očeta reči, da mimo enega, ki se mu posreči veliki namen, pogine tisoč drugih v kazen za svoje blazno hlepenje. Ali se je dal tudi on svdbiti v past, kjer ga čaka usoda gotovega pogina? •Poginiti?!« je kriknil. »Poginiti 8r0z. tebe. Marija? . . . Ločen od tebe na vekomaj, naj vekomaj trpim vse muke neutešenega sovraštva? Nikdar! Bogastvo! Znanje! Oblast! Hočem vas doseč! Hočem te okusiti, Nadkost maščevanja! ... ! Besno je stresel glavo in plezal pfer klinov više. Vihar obupa se je polegel v njegovem srcu. In spet ga je pretresla silna radost: tik pred lij im je zazijala v navpični steni vojiina. \ Nostradamus je potlačil v sebi fcadost. kakor je prej potlačil obup. Kdo je odprl votlino, ki je poprej še ni bilo? Ni se vpraševal. Naglo je krenil po nji ter prišel do znožja stopnic, ki so se vile navzgor. Dospel je v bogato okrašeno dvorano, kjer je sedel tuj mož v marmornem naslanjaču. Zdelo se je, da je čakal nanj... »Kdo si?« je kriknil Nostradamus, razmršen, bled in ves žareč od smelega poguma- »Si 11 tisti, ki čuva Uganko?« »Čuvar sem posvečenih simbolov,« je odgovoril tujec. »Ni mi dovoljeno, da bi ti odgrnil tisto, s čimer si oborožiš srce in dušo. Toda ker nisi poginil v prepadu, ti moram odpreti pot k Skrivnosti.« To rekši je mož vstal in mu otvo-ril kovana vrata. Nostradamus je stopil v galerijo, ki jo je krasilo na vsaki strani po dvanajst porfimih sfing. Na stenah je bilo vpodobljenih sedmero planetnih genijev, oseminštirideset genijev leta in tristoinšest-deset genijev dni. Na koncu galerije mu je mahoma ugasnila luč. Tema je postala spet gosra in neprodirna. Nato se je umeknila somraku, v katerem se je jedva videla pot. Nostradamus se je znašel pred štirimi kipi; prvi je predstavljal žensko, drugi bika, tretji leva. četrti orla *. Nostradamus je začutil v udih trepet neznane groze. Tesnoba ga je stisnila na srce. Zakaj marmorni kipi so zpregovorili! . . . »Brate,« le rekla ženska, »koliko je ura?« In skrivnosten glas je odgovoril: »Ura znanja je!« »Brate,« je dejal bik, »koliko je ura?« •, »Ura dela je!« »Brate,« je vprašal lev, »koliko je ura?« »Ura borbe je!« »Brate,« je rekel orel. »koliko je ura?« »Ura volje je!« * 2enska — simbol človeškega razuma, ki bodi pred dejanjem: bik — simbol dela. ki gradi človeku pot do uspeha: lev — simbol trdnosti, ki je poleg volle potrebna v dosego cilja; orel pomeni, da 41 mora s smelo drznostjo vzpeti v višave, kdor hoče. da se mu posreči namen. »Ura volje!« je vzkliknil Nostradamus. »Volja je moč, ki gospoduje vesoljstvu! Volja je sila, ki odpira vrata zmage! Volja prinese palmo tistemu, ki je žejen pravice in osvete! Naprej tedaj! Raje naj mi poči srce, nego da bi opešala volja, ki me je privedla v to dvorano!« Njegove misli so se gibale izven vsakdanjih mej. Sanjal je čudne, bajne sanje. Polujasno je čutil, da ne sme oslabeti, ker ga čaka smrt na slehernem ovinku njegove poti. V krčeviti napetosti mišic in živcev je korakal dalje, pred njim pa je plavala zračna in neprijemljiva prikazen Marije ... A zdajci se je zasvetila za njim silna luč. Ozrl se je in zagledal galerijo, ki jo je bil pravkar ostavil, vso v ognju in plamenih. Požar mu je rohnel tik pred petami. »Brate,« je kriknil glas, »koliko je ura?« In drugi glas je zatulil: »Ura smrti je!« »Ura smrti je!« so zaorili krog-inkrog neznosni odmevi. Nostradamus je premagal trepet, ki se ga je hotel polastiti, in ni zbežal pred požarom: srčno je korakal dalje, ne plašeč se plamenov, ki so divjali za njim. Dvajset korakov odon-dod je obstal pred bajerjem z gnusno, črno in smradno vodo . . . Zgrozil se je in se umeknil pred to molčečo, zloveščo vodo smrti ... Na njeni površini so pokali strupeni mehurji, za hrbtom se je bližal požar, in krog-inkrog je klical glas, pošastnejši od ječanja mrtvaških zvonov: »Ura smrti je! . . .« In spet se je premagal Nostradamus. Stopil je v vodo. Kmalu mu je segala do kolen, nato do prsi, nazadnje do ust . . . Z obupno voljo se je pognal naprej. In v tretje ga je presunila radost do najgloblje globine njegovega bitja; dno bajarja-se je dvigalo! Smradljiva, smrtonosna voda ni omogočila njegovih ust! . : . Se par minut, in bil je na onem bregu! r—» t-9 — —. • —* I—* ita^ »-» ►— (Dalje prih.) Razširjajte Jugoslavijo*. Proda se: MALA KMETIJA s.hlšo In gospodarskim poslopjem ležeča ob dobri občinski cesti v Novivasi pri Konjicah se takoj proda. Poleg tega se tudi proda 1 breja telica, 2 svinji, kokoši In krma za 2 kravi. — Posestvo leži četrt ure gd želez, postaje Dražavas. Cena je 50.000 K-Več se izve pri g. obč. tajniku obč. trg Konjice. 1076 FOTOGRAFICNI APARAT 6X9 za filme z vsemi potrebščinami. Na ogled v pisarni anončne družbe Aloma Company. Ljubljana. Kongresni trg 3. 1675 VEČ HIŠNE OPRAVE IN MIZARSKI SKOBELNIK. Poizve se I. Jamnik, mizar, Škofja loka. 1657 ' LEP, POPOLNOMA NOV LESTENEC za 12 sveč, oz. petrolej, po primerni ceni. Naslov * upravi lista. 1659 Kupi se: 1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */* PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnlštvo lista. 1613 PISALNA MIZA AMER. SISTEMA kakor tudi navadna pis. miza. Ponudbe pod »Mizo., na upr. lista- 1656 NOVO PODJETJE ROŽENIH IZDELKOV kupi vsako množino rogov. Kopač in drug. Zg. Slika pri Ljubljani. 1653 Službe: RUDNIŠKI URADNIK išče službo v obratu ali pisarni. Prosi se samostojne službe. Ponudbe pod »Na srečo« na upravo lista v Mariboru. 1694 POMOČNIKA IN VAJENCA sprejme takoj A. Medvešček, krojač. Loke št 20. Trbovlje. 1671 ENERGIČEN EKONOM absolvent gospodarske šole v Mariboru z 2 letno prakso želi vstopiti tako) v primerno službo. Ponudbe na upravo lista pod »samostojna moč«. 1634 POSLOVODKINJE IN PRODA-JALKE za trgovine (podružnice) z mešanim blagom, popolnoma izurjene moči, z večletno prakso, katere Imajo veselje za na deželo in znajo tudi same kubati. se Iščelo. Prane Dolenc, Kranj. 1651 TRGOVSKI POMOČNIK priden in znesljiv se takoj sprejme kot prva moč. Naslov v upravi »Jugoslavije« V Ptuju. Prešernova ulica. 1650 KLEPARSKE POMOČNIKE sprejme proti dobri plači tvrdka Bocak, Tržič. 165? KONTORISTINJA samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, ter zmožna stenografije in strojepisja se takoj sprejme. — Golob et Ko. tovarna kem izdelkov Ljubljana - Vič. 1638 Razno: IŠČE SE DRUŽABNIK za otvoritev doblčkanosnega podletja, edinega te vrste v Sloveniji. Potrebna glavnica 50.000 K pod zelo ugodnimi izgledL Ponudbe na upravo lista. 1639 VELIK PROSTOR. pripraven za skladišče ali delavnico se odda. — Slomškova ulica 11. 1640 ZAMENJAM SVOJE STANOVANJE na Elizabetnl cesti št. 3. obstoječe iz 3 sob, kopalne sobe. poselske sobe in 2 kleti ter vsemi drugimi pritiklinami za enako stanovanje v sredini mesta (Stari ali Mestni trg) če mogoče v novi hiši ter z električno lučjo. Cenjene ponudbe prosim pod št. 1670 na upravo lista. 1697 TRGOVSKI LOKAL . (cestna soba 28 kvadratnih m, notranja 10 kvadratnih m) v sredini mesta se odda. Pismene ponudbe z navedbo odškodnino pod »v bližini pošte« na anončno družbo Aloma Comnany. Ljubljana. Kongresni trg 3. NAGRADE 1000 K dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje X mestu ali v bližini: rabim samo eno sobo in kuhinio. Naslov pove upravnlštvo »Jugoslavije« v Mariboru. 1645 GOSPODIČNA išče meblovano sobo s kompletno dobro oskrbo v hiši. Ponudbe pod »stan« no upravo lista. 1672 IZGUBLJENO. Pri nedeljskem sokolskem zletu na Bled se le izgubilo v vlaku na progi Javomlk-Bled telovadna obleka v modrem zavitku. Najditelj se prosi, da lo odda Sokolu Koroška Bela—Javornik. 1674 V NAJEM SE IŠČE gostilna na prometnem kraju za takoj alf pozneje. — Dopise pod »Najem« ooštnolt-žeče Rečica na Paki. 1673 Ne pozabite v svobodi na brate v robstvu. h SANDRIN LJUBLJANA. 'K •; ‘vV/ i p Velika zaloga ; vsakovrstnega 11 C fl 1 C| kož’ P°dPlatov’ *onll‘ Ll O 11 I d nih jermenov in boksa na debelo. MESTNI TRG 6. Promet tehn. In Industrijsko ppdjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče štev. 9. jako poceni zaradi premenjene dispozicije proda rr Radioaktivno termalno kopališče toplice pri Novem mestu | L zdravi rheumatismus, protin, neuralgijo, posledice zlom-—^r=*==B=s Ijenih kosti, ran in eksadate. i .... Sezona od 1. maja do 30. septembra. • Zel. post: Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo. ■ ■ 1 električni motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Bovveri z reostatem in drugimi pripadki. I električni motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost. Ia. Trapist sir kg D. 14 —, „ Grouer *ir ,, „ 15 50 Čajno m»»lo uleuhano po dnevno) oljeni, eve poitom poureče 5 kg najmanje. Prodajalko sprejme takoj modna trgovina Kette, Ljubljana. „SRNA MILA“ Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom GJavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Gonilni jermeni Ml ttMrtitafflafl. za tovarne, mline, žage in poljedeljske stroje v vsaki širini, takoj dobavni pri Podgane, miši, stenice in drugi mrčes! foVoaS&va * novimi povsem zanesljivimi »redstvi td popolnim uspehom Oblastv. konceš. BMOdzapotačaranjeiMesa Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/III Spričevala na razpolago. ^ p------ Telefon štev. 508. Tapetniška in dekoracijska delavnica Miroslav Zor Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. priporoža se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva. na prodaj, štirinadstropno (1904 zidano) 4. stranskimi poslopji ter 4 orali zemlje, pripravno za pivovarno ali zganjamo, na brezkonkurenčnem prostoru, s tremi parnimi kotli, enim parnim strojem, z večjimi rezervarjl različne velikosti, 3 brezhibne filtrirstiskalnice, nekaj sto cevi U Utega železa, ter različne druge 'železne sestavine, katere se končno tudi brez tovarne prodajo. Tovarna stoji tik ob postaji v Gornji Sav dolini, eno uro od Celja. Vprašanja naj se naslovijo na upravo lista pod št 942. „Philligrafit„ siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ tehn. tndustr. podjetje, Ljubljana. Spretno prodajalko slovenščine in nemščine zmožna se tako! sprejme Luka Putan, Celje trgovina ■ drobnarijo, pleteninami in modna trgovina. Obvestilo. Imam v zalogi vse sokolske potrebščin«, kroja, telovadne obleke, čevlje, ovratnik« gumbe za člane in čUnica. Ceniki na razpolago! PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J S. S. I i! * Stari lig B Trgovina s manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča po znižanih cenah. Spital Ivan Albrebt Cena 16 kron. Izdala in zalotila im" i Večja množina odpadkov se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. JANČIGAJ & GAGEL LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. priporoča bombaž za pletenje nogavic v vseh barvah in debelosti, n^jelegantftejše športne čepice od 40^ K naprej, 835 kakor tudi različne čevlje in gamaše po najnižjih cenah. Viktor Horvat pletarski mojster Radovljica - Gorenjsko. Priporočam svoje pletarske izdelke kakor potne kovčege, košare, vseh vrst mize, stole, cvetlične košare, mizice za ročna dela, kakor tudi vsakovrstne izdelke iz rafije. Moji izdelki se dobivajo v Radovljici Št. 24, v Ljubljani Stari trg št. 21, kjer se tudi vsa naročila sprejemajo. Trgovd na debelo znaten popust. Za obilna naročila se priporoča Viktor Horvat« MOElPMHaPONlIlillM Radi razpustitve moje zaloge ur pošiljam tekom 20 dni vsakemu pošiljatelju tega iz časopisa izrezanega oglasa eno krasno remontolr- uro (za gospode), dobre kakovosti, dobro idočo 30 ur brez navijanja, ' efoc ‘ ošlie franko i . . takoj priporočeno ter8trilei Denar se pošlje o pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 mesto 85 dinarjev, pošlje franko naprej v priporočenem pismu. Uro se pošlje Povzetne pošiljatve le tedaj, če se pošlje 10 din. napre|. Skladišče ur ADOLF MiTH, Zagreb, Samostanska ulica štev. i m Prvovrstni m stev. pošt. čekov, urada SHS 12.051. Vloge na knjižice tekoči račun obrestuje Obrtna banka v Ljubljani Kongresni trg štev. 4. daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. 4 od dne vloge do dne dviga. čevljarski klej po K 24'— v pločevinastih škatljnh razpošija najmanj 5 kg po povzetju IJ/pko,. Ivornica kemičnih . rveoer iZdeikov ^ ' Tacen pri Ljubljani, [Slovenija) Pri večjem odvzemu popust Odgovorni urednik: Dominik Čebin, Izdaja konzorcij dnevnika sjpgosiiaijg* Tiska »Zvezna, tiskarna« v Ljubljani,