Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 1 Zdravstvo Ptuj  Konec določenih daril in višje nagrade vodstvu bolnišnice  Stran 11 Aktualno Ormož  Grozdje po ceni izpred dveh let  Stran 2 Kmetijstvo Slovenija  V štruci kruha je višji davek državi kot kmetovo plačilo  Stran 9 Ljudje in dogodki Podravje  Na ulicah in v zavetiščih vse preveč zapuščenih mačk  Strani 18 in 19 Šport Nogomet  Dobra igra šumarjev, Rozman rešil Celjane poraza  Stran 13 Ptuj, torek, 1. septembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 69  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Kidričevo  Obalo Zelenega jezera kazijo smeti obiskovalcev  Stran 2 Ptuj  Za nevzdržen smrad v mestu noče biti odgovoren nihče  Stran 3 V središču Kidričevo  Na obljubljeno obvoznico bodo čakali še lep čas  Stran 7 Podravje Podlehnik  Svetniki raje segli v občinsko blagajno kot v denarnice staršev  Stran 5 Podravje, Ptuj  Novo šolsko leto 2020/21 se je začelo s številnimi neznankami in težavami Rdeči alarm zaradi nevarnih šolskih poti Danes se v šolske klopi vračajo šolarji. Kljub nekoliko boljšemu stanju kot lani pa je nevarnosti na cesti za otroke še vedno pre- več. V mestni občini Ptuj je najhuje v četrtnih skupnostih Grajena, Rogoznica in Spuhlja. Skrb vzbujajoče pa je zlasti dejstvo, da marsikje rešitev za največje težave ni na vidiku. Strani 6 in 7. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  1. septembra 20202 Aktualno Ptuj  Festivalski poletni oder Ponudba je bila, ponudbe ni bilo Četudi naj bi se Ptujčani pri poletnem ali festivalskem odru zgledovali po podobnih odrih v tujini, dlje od zgledovanja ni prišlo. Po letih lesenih odrih smo lani končno dobili oder v kovinski izvedbi, a to je očitno bilo tudi vse. Ponovno torej nič, ker ne znamo sodelovati oz. si prizadevati za to, da bi ne- kaj, kar bi moralo biti dodana vrednost poletnega mestnega dogajanja, dobilo vsebino. Za to pa mora biti nekdo odgovo- ren. Če nihče drug, pač upravljavec, ki bo v sodelovanju z odgovornimi akterji v mestu in nastopov željnih tudi poskr- bel za njegovo življenje, za vsebino. Letos so ga, kot se je ponovno pokazalo, znali izkoristiti le organi- zatorji festivalov sodobne umetnosti Art Stays in glasbenega festivala Arsana. Ko so ga junija postavili, je bilo pričakovanje veliko, da bodo vsaj konci tedna do začetka septembra ali celo do konca devetega meseca zasedeni z vsebino. Tistih v mestu, ki komaj čakajo takšne ali drugačne nastope, predstave oz. dogodke pred občinstvom, je veliko, kljub koronakrizi, ki pa je, kot kaže, v tem času za nekatere več kot priporočen odgovor, da se nekaj ne da. Oder sameval že lani Če bi vsebino za leto 2020 začeli pripravljati že po sezoni 2019, ko tudi ni bil zaseden po pričakovanjih, verjetno letos ne bi bil tako pra- zen. Koronakriza bi kvečjemu nekoliko oklestila njegovo popolnitev ali pa tudi ne, kar dokazujejo vztrajni in trmasti organizatorji ptujskega poletnega festivalskega dogajanja. Tudi v gledališču se da vzdržati z maskami, le želja mora biti, kot smo se lahko prepričali ob najnovejši odlični premieri Lunapark Kuga. Za zdaj pa smo na svežem zraku še vedno lahko brez mask. Že lani ni bilo javnega poziva za koriščenje poletnega odra, kot tudi ni bila določena odgovorna oseba, ki bi skrbela za življenje odra. Na voljo je vsem, ki ga želijo „Oder smo kupili na željo ustvarjalcev poletnih festivalov in je na voljo do konca avgusta, glede na želje in potrebe pa seveda še dlje. Uporabljajo ga lahko vsi, ki ga potrebujejo pri izpeljavi svojih dogod- kov. Uporaba je bila ponujena tudi vsem drugim gostincem (tudi na skupnem sestanku z njimi v juniju) in društvom, vendar zaradi letoš- njega stanja, ki zahteva precejšnje varnostne ukrepe, ni bilo zanima- nja. Gostinci se bolj odločajo za dogodke v sklopu svojih teras. Oder je bil v času festivalov Art Stays in Arsana zelo dobro izkoriščen, dogodki pa glede na razmere zelo dobro obiskani,“ so v MO Ptuj odgovorili na naše vprašanje o tem, ali za koriščenje poletnega odra ni bilo zani- manja med drugimi potencialnimi uporabniki, razen obeh omenjenih festivalov, ter o morebitnem (javnem) razpisu za njegovo uporabo. Brez javnega poziva ali ponudbe bo oder še naprej sameval Gostinci so, kot kaže, ponudbo na junijskem sestanku „preslišali“. Njihova interpretacija ponudbe je sicer drugačna, pravijo celo, da je ni bilo, za ostale, ki bi ga lahko uporabljali, mladi glasbeniki, literati, pe- sniki, igralci itd., pa se ne ve, po katerem kanalu jim je bila ta ponudba dostavljena. Festivalski oder so tako ponovno znali izkoristiti le tisti, ki so ga tudi zasnovali. Upati je, da bomo kmalu le izvedeli, kdo ga bo v prihodnje upravljal in kreiral vsebino. Lahko bi ga uporabili za nov festival, festi- val ptujskih talentov. Možnosti in priložnosti je veliko, le sodelovati in poslušati se moramo. Foto: Črtomir Goznik Ptujski poletni oder sameva ..., za nastope na njem naj ne bi bilo zanimanja. Od 600 hektarjev lastnih vino- gradov grozdje letos raste na 530 hektarjih, od katerih si obetajo 4.000 ton pridelka. »Kot rečeno, je za nas najpomembnejša pridelava v naših vinogradih. Pričakujemo dobro kakovost, posebej pa nas ve- seli, da bomo trgatev začeli bistve- no kasneje kot v preteklih letih, in sicer 7. septembra z grozdjem za peneča vina, v drugi polovici me- seca pa še s pobiranjem grozdja za mirna vina. Zaradi poznejše trgat- ve je namreč aromatika izrazitejša in intenzivnejša, bolj živahna pa je tudi svežina in bolj elegantna mi- neralnost. Kaže dobro, zdaj se boji- mo le še morebitnih padavin, ki jih je bilo to poletje že tako preveč,« pravi glavni enolog in direktor Or- moške kleti Mitja Herga. Letos bodo v največji prleški kleti pridelali štiri milijone litrov vina, kar je pet odstotkov manj kot lansko leto. Herga dodaja, da pri odkupu grozdja letos ne bo bi- stvenih sprememb glede na lanske količine. »Načrtujemo odkup 1.700 ton, kar je okoli 10 odstotkov manj kot lani. Na splošno opažamo, da je v nasadih ljutomersko-ormoških goric rodnost v tem letu nekoliko bolj umirjena in količinsko manjša kot v letih 2018 in 2019. Odkup za nas predstavlja nekje 30 odstot- kov celotnih količin grozdja, cena pa bo primerna situaciji na trgu in zmanjšani prodaji vina, kar pome- ni, da se bodo cene vrnile na nivo leta 2018.« Ormož  Največji prleški kletar bo odkupil 10 odstotkov manj grozdja. Grozdje po ceni izpred dveh let Podjetje Puklavec Family Wines največ grozdja pridela v lastnih vinogradih, približno tretjino vseh količin pa kupijo od pogodbenih vinogradnikov. Po dveh letih intenzivnih vla- ganj gramoznica v Pleterjah počasi dobiva „morsko“ podobo. Kri- stalno zelena voda vsakodnevno vabi množice kopalcev. Del skoraj 40-hektarske vodne površine se počasi, a vztrajno spreminja v so- dobno urejen center. Najbrž bo potrebnih več let, da bodo uredili celotno območje, pa vendar obi- skovalcev to ne moti. Vsak si – gle- de na želje – najde svoj kotiček. Dolgoletna želja občine Kidričevo, ki se je za izvedbo tega projekta povezala z investitorji, se tako počasi uresničuje. Športno-rekrea- cijski center Zeleno jezero – Green Lake je edini tovrstni center v Slo- veniji, ki povezuje športno in kul- turno dogajanje na vodi in ob njej. V delu, ki postaja prava „kidri- čevska“ plaža, je kopališče ureje- no, kopalcev pa je povsod okrog jezera iz dneva v dan več. Posle- dično pa žal doslej neokrnjena narava postaja vedno bolj ogro- žena. Predvsem v neurejenih delih gramoznice, kjer ni veliko ljudi. Po- samezniki za seboj puščajo smeti, najpogosteje embalažo, ostanke hrane, celo oblačila in obutev. Po- nekod kar cele vreče. Tudi v oko- liških gozdovih se najde marsikaj. Kidričevo  Obalo Zelenega jezera kazijo smeti obiskovalcev Pločevinke, kondomi, gradbeni odpadki ... Gramoznica, iz katere so desetletja odvažali gramoz in so jo preuredili v Green lake ali Zeleno jezero Pleterje (znano tudi kot „šoder jama“), je v zadnjih letih postala priljubljena rekreacijska in kopalna destinacija. Tudi kopalcev vseh generacij je iz dneva v dan več. Sočasno z večjim številom obiskovalcev pa žal tudi več posameznikov, ki za seboj puš- čajo odpadke. Pločevinke, ostanki kurišč, celo obutev in embalaža pogosto končajo kar na obrežju. Tudi v sosednjih gozdovih se najde marsikaj, od kondomov do gradbenega materiala. Foto: DK Takšnih kupov smeti je žal veliko ... Foto: Sta/M24 Foto: Črtomir Goznik Letos naj bi bila za prazen poletni oder kriva korona. Zaradi nevarnih skokov z žičniške konstrukcije že posredovala policija V neokrnjeno naravo prihajajo domači, v zadnjem času pa tudi tuji gostje. Od junija naprej so namreč urejeni območje za kampiranje, gostinski lokal, igrišče z mivko in tribune, čez nekaj dni pa naj bi bila končno odprta tudi žičnica za smučanje in deskanje na vodi. Železna konstrukcija za smučanje in deskanje na vodi pa je prava vaba za adrenalinske navdušence, saj jo nekateri kopalci že uporabljajo za plezanje in skoke v vodo z velike višine. Očitno se ne zavedajo, da s tem ne ogrožajo le sebe, ampak tudi druge kopalce. Jasno je, da je vzpenjanje oz. uporaba konstrukcij strogo prepovedana, kar je na več mestih vidno označeno, a to očitno ne pomaga. Zato so upravljavci športno-rekreacijskega centra že poklicali tudi policijo in varnostne službe. Foto: ČG »Prav bi bilo, da ljudje za seboj počistijo« Da je neustrezno ravnanje z odpadki v jami problem, priznava tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Kot pravi, bi se morali vsi tisti, ki odlagajo smeti, zazreti sami vase: »S koncesionarji imamo jav- no-zasebno partnerstvo, tako da je odvoz odpadkov v njihovi domeni. Dejstvo je, da ljudje prinašajo vse možno v jamo in prav bi bilo, da za seboj tudi počistijo. Ne nazadnje vse lahko uporabljajo brezplačno, najmanj, kar lahko, je, da za seboj odnesejo smeti.« Čeprav samo kopališče še nima dovoljenja, je kopalcev iz dneva v dan več. A tudi ta segment naj bi uredili kmalu. Jeseni bodo zapro- sili za dovoljenje: „Res pa je, da bo potem tudi logistično ta zade- va še večji zalogaj. Treba bo imeti reševalce ipd. Ne nazadnje tudi Velenje in Murska Sobota nimata dovoljenja za kopanje, pa je kopal- cev ogromno. Pogoj, da nam uspe pridobiti dovoljenje, je kakovost vode. Vzorce jemljemo že tretje leto in voda v jami je odlične kako- vosti. Vsekakor upamo in si želimo, da bo naslednje leto dovoljenje za kopanje v našem žepu.“ Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 3 S septembrom se začne pouk tudi v glasbenih šolah, ki jih v povprečju obiskuje okrog 25.000 otrok. In medtem ko so osnovne šole v drugi polovici avgusta pre- jele vsaj splošna navodila glede iz- vajanja pouka, glasbene šole niso bile deležni niti teh. »Glasbene šole imamo svoje specifi ke in bro- šura nas ne zajema, ob tem rav- natelji glasbenih šol niti niso oz. nismo bili povabljeni k oblikovanju teh priporočil,« je začel ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefan Petek. Tako se na ptujski javni glasbeni šoli upravičeno sprašujejo, kako izvajati pouk orkestra, zborov, komorne igre, torej velikih sku- pin, kjer ni mogoče zagotavljati primerne razdalje. Ali je ena izmed rešitev za izvajanje teh obveznih vsebin najetje večjih dvoran? Pe- tek odgovarja: »Če bodo takšna navodila, bomo skušali poiska- ti večje prostore. Ampak kje na Ptuju pa jih imamo? Ne znam si pa predstavljati izvajanja pouka v športnih dvoranah ali v gasilskih domovih.« Nadalje meni, da tudi ni mogo- če, da bi ministrstvo začasno zaus- tavilo izvajanje obveznih predme- tov, kot so orkester, komorna igra …, saj da bi s tem bistveno posegli v predmetnik glasbenih šol. Sode- lovanje v šolskih orkestrih namreč pomembno dopolnjuje in nadgra- juje učenje solističnih instrumen- tov in spodbuja učence k med- sebojnemu sodelovanju, usklaje- nosti in natančnosti. Veliko dilem je tudi pri pouče- vanju inštrumentov, ki spadajo v kategorijo trobil in pihal, pa tudi pri petju, saj velja, da se pri teh aktivnosti aerosoli raznašajo zelo daleč. »To pomeni, da bi mora- li postaviti zaščitne panele, saj mask pri teh predmetih ni mogoče nositi. Vendar slab teden pred za- četkom pouka ne vemo, ali bomo panele potrebovali ali ne, niso pa majhen fi nančni zalogaj,« je dejal razočarani Petek. Na glasbeni šoli ne vedo niti, kakšne bodo omeji- tve glede izvajanja baleta. Ravnatelji glasbenih šol so za- radi številnih odprtih vprašanj pozvali šolsko ministrstvo, da skli- če sestanek. Na ministrstvu so za glasbene šole v petek poslali ena- ka navodila kot za osnovne šole. Smrad, ki se vsakodnevno širi po Ptuju, je to poletje izjemno intenzi- ven. Prebivalci se sprašujejo o raz- logih za takšno stanje, ki marsikje postaja neznosno. Kot pravijo, so tudi v vročih dneh, ko bi bilo zrače- nje nujno potrebno, morali zapirati okna. O razlogih se špekulira že dalj časa. Po mnenju prebivalcev pa so ključni »krivci« za to lahko trije: slabo delujoča čistilna napra- va, nepravilno ravnanje z odpadki na Gajkah in proizvodni procesi v Perutnini Ptuj. Večina prav sle- dnjo opcijo vidi kot najverjetnejši razlog, pri vseh treh podjetjih pa smo preverili morebitne vzroke na njihovi strani. Hodnik in Širec zavračata odgovornost Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, ki so zadolžene za ravnanje z odpadki in delova- nje odlagališča Gajke, kategorično zavrača možnost, da bi bila krivda za neprijetne vonjave na njihovi strani: »Mi nimamo nobenih težav. Odpadki se pri nas ne odlagajo, prav tako je brezhibno vse, pove- zano z izcednimi vodami. Če je kak- šen smrad na Ptuju, ni od nas.« Tudi Janko Širec, direktor Komu- nalnega podjetja Ptuj, vztraja, da čistilna naprava ne more biti razlog za smrad, ki se širi po Ptuju in oko- lici: „Trenutno nimamo nobene večje zaloge blata. To se odvaža z normalnim tempom, torej približ- no en tovornjak dnevno, včasih morda na dva dni. Kar se tiče čis- tilne naprave, je le blato tisto, ki bi lahko povzročalo neprijetne vo- njave, sama čistilna namreč deluje brezhibno. To potrjujejo tudi redni inšpekcijski pregledi, ki jih imamo na dva- do trikrat na leto.“ Uporabno dovoljenje za ptu- jsko čistilo napravo je bilo izdano leta 2012, po izkušnjah Širca pa bi morala ob primernem vzdrževa- nju in v normalnih pogojih dobro delovati vsaj 20 let. Potemtakem bi trenutno morala biti še v odlični kondiciji. Je odgovornost na Perutnini Ptuj? Širec in Hodnik torej zavračata možnost, da bi bila odgovornost na njihovi strani. Tudi v največjem slovenskem perutninarskem pod- jetju zatrjujejo podobno, a prizna- vajo, da visoke temperature in ni- zek zračni pritisk lahko vplivajo na intenzivnejši vonj. Na vprašanje, kako odgovarjajo na očitke, da so prav njihovi delovni procesi ključni razlog neznosnega smradu v zad- njem času, odgovarjajo: »Znotraj naše družbe obratujeta tovarna proteinskih koncentratov in čis- tilna naprava, kjer s stalnim upo- števanjem predpisanih postopkov omejujemo emisije vonjav v okolje. V tovarni proteinskih koncentratov za zmanjšanje neprijetnih vonjav uporabljamo biofi lter za izstopni zrak. Mikroorganizmi na polnilu bi- ofi ltra biološko razgradijo spojine, ki so vir neprijetnih vonjav.« V Perutnini načrtujejo novo čistilno napravo Ob tem sicer priznavajo, da letni čas in dejstvo, da visoke tempe- rature ter nizek zračni tlak lahko vplivajo na intenzivnost vonjav, oziroma te ostanejo bolj pri tleh. Dodajajo, da niso spreminjali de- lovnih procesov. Perutnina Ptuj sicer planira na- ložbo v novo lastno čistilno napra- vo. Ta bo pomembno razbremenila centralno čistilno napravo, kjer delež blata, proizvedenega v PP, predstavlja kar 40 %. Kot so pojasni- li, je trenutno v teku priprava in pri- dobivanje dovoljenj. Višina investi- cije znaša okrog dva milijona evrov, zaključek pa je načrtovan v prvem kvartalu leta 2022. Če se bo takrat smrad zmanjšal, je precej jasno, kdo je krivec za sedanjo situacijo. torek  1. septembra 2020 3Aktualno Število učencev glasbenih šol v šolskem letu 2018/2019 Udeleženci SLOVENIJA Glasbene šole – SKUPAJ 24153 Javna glasbena šola 22630 Zasebna glasbena šola 1523 Podravska Glasbene šole – SKUPAJ 3146 Javna glasbena šola 2858 Zasebna glasbena šola 288 Vir: STAT Višje temperature in nizek zračni pritisk; več smradu Zanimalo nas je, ali se obetajo kakšne izboljšave in zakaj je neprijeten vonj zadnje čase tako izrazit, ali je razlog spremembe v načinu dela: »V Perutnini Ptuj v zadnjem obdobju nismo imeli nobenih izrednih dogodkov, ki bi lahko povzročili povečane emisije neprijetnih vonjav v okolici. Trenutno v tovarni proteinskih koncentratov poteka posodobitev tehnološke opreme, ki bo doprinesla k zmanjšanju vplivov na okolje. Na emisije vonjav v okolju vplivajo tudi vremenske razmere: kadar ni vetra in je nizek zračni pritisk, vonjave ostajajo pri tleh. Prav tako se v toplem vremenu vonjave bolj širijo kot v hladnem.« Ptuj  Perutnina Ptuj, Komunala in Javne službe (z Gajkami) se otepajo krivde Za nevzdržen smrad v mestu noče biti odgovoren nihče Ptujčani so neprijetnih vonjav bolj ali manj vajeni, predvsem v naseljih na desni strani reke Drave. A je v zadnjem času smrad vedno bolj neznosen, pogost in intenziven. V največjem živilskem podjetju Perutnina Ptuj, ki se ukvarja s proizvodnjo in konzerviranjem perutninskega mesa, smo preverili, ali je razlog na njihovi strani. Nekateri menijo, da so krivec Gajke, spet drugi, da težave povzroča slabo delujoča čistilna naprava. Slovenija, Podravje  Ministrstvo pozabilo na 25.000 otrok v glasbenih šolah Bodo učenci vadili v športnih dvoranah in gasilskih domovih?! Ministrstvo za šolstvo je nedavno objavilo 100 strani priporočil za izvajanje vzgoje in izobraževanja v novem šolskem letu 2020/2021. A prosti spis, ki so ga pripra- vili šolski uradniki, niti z besedo ne omenja načina izvajanja pouka v več kot 60 javnih in zasebnih glasbenih šolah, ki jih obiskuje skoraj 15 % vseh osnovnošolcev. Foto: ČG V programe glasbenega in plesnega izobraževanja je v zadnjih nekaj letih vpisanih okoli 25.000 otrok in mladostnikov. Vsak četrti se uči igrati klavir, vsak deseti pa kitaro ali violino. Fo to : Č G Drugo leto bi lahko smrdelo (še) odpadno blato Do pred kratkim je celotna Slovenija komunalno blato vo- zila na Madžarsko, ki pa tega ne sprejema več. Zdaj ima ptu- jsko Komunalno podjetje pogodbo s podjetjem CEP iz Celja. To redno odvaža blato, kaj z njim storijo, pa direktor Širec (ura- dno) ne ve. Pogodba z omenjenim podjetjem se izteče jeseni prihodnje leto, kaj bo potem, trenutno še ni jasno. Če primer- ne rešitve za odvoz blata, s katerimi se sicer ubada celotna država, ne bo, bo situacija še bistveno težja. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  1. septembra 20204 Politika Slovenija  Vlada podaljšala ukrep Čakanje na delo ostaja Vlada je s sklepom podaljšala ukrep subvencioniranja čaka- nja na delo doma do konca septembra, je sporočil minister za delo Janez Cigler Kralj. Kot je dodal, stanje na trgu dela kaže, da delodajalci in delavci ta ukrep še vedno potrebujejo. V septembru naj bi bilo za to potrebnih 16,5 milijona evrov. »Trenutno je na začasnem čakanju na delo še vedno veliko število delavcev, kar kaže na to, da v nekaterih panogah še vedno ni zaznati okrevanja ali pa to ni dovolj močno za zagotovitev polne izkorišče- nosti kadra,« so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuni- ciranje. Kot so poudarili, bo ukrep delnega povračila nadomestila plače de- lavcem na začasnem čakanju na delo po njihovi oceni tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja z upadom poslovanja odločala za odpuščanje delavcev. Učinki interventnih ukrepov na trg dela so po njihovih besedah po- zitivni, saj se je brezposelnost po strmi rasti v prvi polovici leta julija in avgusta začela zniževati. »Kljub temu število registriranih brezposelnih še vedno ostaja višje kot lani,« so opozorili in spomnili, da je bilo konec julija v evidenci brez- poselnih 89.397 oseb, kar medletno pomeni rast za 24,4 % Za september so potrebna sredstva za čakanje na delo ocenjena v višini 16,5 milijona evrov, so še potrdili in dodali, da ocena temelji na predpostavki, da bo prihodnji mesec v shemo predvidoma vključenih 30.000 delavcev. Skupaj je doslej zavod delodajalcem za povračila nadomestil plače zaradi čakanja nakazal 258,5 milijona evrov, nova tranša, ki bo znova zajela mesece marec, april, maj in junij, pa je napo- vedana za petek. Prva nakazila za čakanje na delo po zadnjem protiko- ronskem zakonu so predvidena 10. septembra. Ormož  ZRS Bistra z novim projektom Za razvoj poslovnih con Znanstveno-raziskovalni center Bistra je skupaj s partnerji projekta v Ormožu predstavil projekt Innovative Location, ki je namenjen razvoju poslovnih con in priložnosti za inve- stitorje. Projekt je sofi nanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu čezmejnega programa Sloveni- je in Avstrije. V projektu ob Bistri in Spiritu Slovenija sodelujejo Občina Ormož, Mrežni podjetniški inkubator Ormož, Mariborska razvojna agencija in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož. Kot je povedal or- moški župan Danijel Vrbnjak, so v projekt, ki poteka od julija 2018 do sredine naslednjega leta, vključeni tudi avstrijski partnerji. Direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Štefan Če- lan je pojasnil, da je bilo s terena zaznati, da občine in lastniki zemljišč v večini primerov še ne razumejo in dojemajo pomena privabljanja investitorjev, tako domačih kot tujih, ki jim morajo s pripravljenim ze- mljiščem in vso potrebno infrastrukturo ter dodatnimi fi nančnimi olaj- šavami ali subvencijami zagotavljati čim hitrejšo in čim lažjo naselitev podjetja na lokacijo poslovne cone. »Zato smo pristopili k temu čez- mejnemu projektu, ki ga izvajamo skupaj s slovenskim partnerjem BSC Kranj in dvema avstrijskima partnerjema. Naš cilj je podpirati mesta in občine na obeh straneh meje, da bi zgradili in vzpostavili strokovno upravljanje con po najnovejših standardih in tako pokazali državi, ka- teri načini bi bili najprimernejši za upravljanje lokacij,« je pojasnil Čelan. Kot ugotavljajo partnerji projekta, je kljub vse večji mednarodni konkurenci ta naloga vse težja, zlasti za občine in območja zunaj me- tropolitanskih območij. Tekoče strukturne spremembe in tehnološki razvoj pomenijo, da so se zahteve za sodobno upravljanje lokacij v zadnjih letih zelo spremenile. V sklopu projekta so pripravili priročnik za uspešno upravljanje loka- cije, ki je zasnovan kot usmeritev v prakso in podpora k vzpostavitvi ali upravljanju profesionalnega upravljanja lokacije. Med drugim vključu- je teoretične osnove, pa tudi praktične metode in postopke za razvoj, organizacijo in trženje lokacije. Foto: KG Besedilo zakona »daje občutek, da njegov namen ni urejanje tega področja, ampak kakšen manj pri- meren motiv«, je opozorila. »Stvar je postavljena na glavo« Zakon ni bil usklajen v koaliciji, očitno niti med posamičnimi mini- strstvi, pa tudi ne med socialnimi partnerji, je posvarila Jerkičeva. Pristojna pogajalska skupina Eko- nomsko-socialnega sveta (ESS) se bo sicer na to temo sestala prihod- nji teden, a »stvar je postavljena na glavo« – predlog bi najprej moral obravnavati ESS, šele nato naj bi šel v javno razpravo, je spomni- la. V ZSSS se bodo v pogajanjih o predlogu zakona osredotočili na pravice upravičencev do dolgotraj- ne oskrbe, »ki morajo biti univer- zalne ter zagotovljene vsem pre- bivalcem Slovenije v obliki javnega servisa«, je poudarila Jerkičeva. »Gre za področje, kjer je zelo veli- ka možnost ponovne privatizacije storitev, zaslužkarstva s starejšimi in ustanavljanja privatnih zavodov z velikimi dobički,« je posvarila. Nekatere rešitve so dobre Izvršna sekretarka Lučka Böhm je izpostavila več dobrih rešitev, ki jih predlaga zakon, na primer, da bi proračun pokrival primanjkljaje v obveznem zavarovanju za primer dolgotrajne oskrbe in zagotavljal likvidnost temu zavarovanju, prav tako naj bi država določenim soci- alno ogroženim kategorijam prebi- valstva krila prispevke. Če ljudje ne bodo imeli mesta v institucijah, ki naj bi zagotavljale dolgotrajno os- krbo, bi bili ob tem upravičeni do denarnih prejemkov. Pozitivno je ocenila tudi predla- gano določilo, da sme cena stan- dardne namestitve v instituciji za dolgotrajno oskrbo znašati največ 90 odstotkov minimalne zajamče- ne pokojnine za 40 let pokojninske dobe. Zasebnikom proste roke? So pa v zakonu tudi rešitve, »ki vzbujajo skrb in nasprotovanje,« je ocenila izvršna sekretarka. Predlog obljublja javno mrežo iz- vajalcev dolgotrajne oskrbe, stan- darde, izvajalca zavarovanja in tako naprej, »a na drugi strani ta tekst na široko odpira vrata čiste- mu zasebništvu«. Pri tem je edina predvidena regulacija zasebnih iz- vajalcev ta, da bodo morali prido- biti dovoljenje države, medtem ko cene, kakovost, nadzor in druga vprašanja niso urejeni, je med dru- gim opozorila Böhmova. Slovenija, Podravje  Zakon o dolgotrajni oskrbi z veliko odprtimi vprašanji »Rešitve vzbujajo skrb in nasprotovanje« V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so kritični do več delov predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Med dru- gim jih skrbi, da predlog »široko odpira vrata čistemu zasebništvu«. Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo nemu- doma. »A to ne pomeni, da potrebujemo kakršenkoli zakon,« se je predsednica sindikalne centrale ZSSS Lidija Jerkič odzvala na predlog zakona, ki je v javni razpravi. Foto: Sta/M24 V ZSSS zahtevajo, da se zakon oblikuje v dialogu s socialnimi partnerji. Prvi mož občine Podlehnik je na posvetu izpostavil, da je vesel za vse občine, ki so bile uspešne v obstoječi fi nančni perspektivi, pri čemer pa se je treba zavedati, da so bile manjše občine praktično odrezane od evropskih sredstev, čeprav so najbolj razvojno ogro- žene in bi torej moral evropski de- nar pripadati tudi ali pa predvsem njim. Ob tem je spomnil na ukrepe preteklih fi nančnih perspektiv, npr. perspektive 2007–2013, ko je bil denar predviden za obmejna območja, pa ureditev vaških jeder in spomenikov kulturne dediščine, ko so lahko tudi manjše občine prišle do denarja za ureditev kana- lizacijskega omrežja in drugih za občane pomembnih projektov. In vsaj možnosti za pridobitev evrop- skih sredstev si Toplak želi tudi v spremembah sedanje in prihodnje fi nančne perspektive. Na drugi strani pa priznava, da ob proraču- nih in zadolženosti številne občine ne bodo zmogle zagotoviti svoje- ga sofi nancerskega deleža. »Med temi je gotovo tudi naša, saj delež, ki ga mora zagotoviti občina, pra- viloma znaša okrog tretjine vred- nosti investicije.« Kljub temu pa ni pripravljen vreči puške v koruzo in že ima pripravljenih nekaj večjih projektov na območju občine, ki se skladajo tudi z usmeritvami države in Evropske unije. To so kolesarske povezave, ki bi bile ponekod na- menjene tudi mešanemu prometu za zagotavljanje dostopnosti (to- rej tudi voznikom avtomobilov), medgeneracijski center z domom upokojencev in nekaj projektov na področju turizma. Sicer pa so bili župani veseli posveta, saj so lahko izpostavili konkretne probleme, s katerimi se srečujejo. Ob tem so bili vese- li predvsem (že večkrat slišanih) obljub o debirokratizaciji, o po- enostavitvi postopkov za prido- bivanje gradbenih dovoljenj in o izboljšanju komuniciranja pri pripravi projektov ter odobritvi sofi nanciranja. Slovenija  Evropska sredstva naj zmanjšujejo razvojne razlike V Podlehniku bi gradili kolesarke in dom starejših Župani in predstavniki vlade so se minuli teden na Brdu pri Kranju sestali na temo črpanja evropskih sredstev. V ime- nu haloških županov se je oglasil Sebastian Toplak iz Podlehnika, ki si želi, da bi država denar namenila občinam čim bolj enakomerno, glede na njihovo razvojno ogroženost. »Zavedati se je treba, da so evropska sredstva prvenstveno namenjena zmanjševanju razvojnih razlik med posameznimi območji in ne obratno,« poudarja Toplak. Foto: Mojca Vtič V Podlehniku bi evropski denar porabili za izgradnjo kolesarskih povezav, medgeneracijskega centra z domom upokojencev in za projekte v turizmu. Foto: STA/M24 »Zahtevamo, da bodo storitve dolgotrajne nege in oskrbe dostopne vsem pod enakimi pogoji, da bo kakovost storitev takšna, da bo omogočala dostojno obravnavo starejših,« poudarja izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 5 Konec avgusta so svetniki tik pred zdajci na mizo prejeli gradivo za nove cene v novem vrtčevskem letu. Po prvotnih izra- čunih vrtca bi bila cena programa prvega starostnega obdobja za kar 128 evrov višja kot v minulem vrtčevskem letu, cene ostalih pro- gramov pa bi bile višje za okrog 40 evrov. Občina je sklenila, da v predlagano povišanje poseže tako, da sama primakne določen delež. Osrednje vprašanje na seji sveta pa je bilo, kolikšen delež naj prispeva občina in ali naj določen delež podražitve programov pre- nese tudi na starše. S tem vprašanjem se je začelo več kot polurno prosto govorje- nje svetnikov brez pravih argu- mentov, koliko oz. ali bi sploh po- višali ceno programov. Za starše okrog dva evra več mesečno »Vrtec smo zgradili, sedaj mora- mo kriti stroške. Morda pa bi os- tali na lanskih cenah, saj smo letos dobili višjo povprečnino,« je bilo mogoče slišati. »Pa saj dvoodsto- tna podražitev, ki je bila predla- gana, za starše pomeni manj kot strošek škatlice cigaret,« je dejal drugi glas. Ko je glasno razmišlja- nje posameznikov vendarle izzve- nelo, je župan Sebastian Toplak predlagal minimalno dvoodsto- tno podražitev programov, ostalo pa naj bi krila občina. To pomeni, da bo občina v 12 mesecih pred- šolsko vzgojo sofi nancirala v višini 238.308 evrov, to je 30.000 evrov več, kot je bilo sprva predvideno s proračunom. Starši pa bodo dvoodstotno podražitev v večini občutili v teži kovanca za dva evra, saj povpreč- no občina plača 70 % ekonomske cene, starši pa tretjino. Z novim kuharjem do kakovostnejši obrokov? Svetniki so imeli na mizi še nad- standard za področje šolske kuhi- nje. Kot je pojasnil ravnatelj Dejan Kopold, se je v OŠ Podlehnik in vrtcu povečalo število naročenih obrokov, kader pa je ostal enak; gre za dva kuharja. Župan Toplak je dodal, da sistematizacija delov- nih mest ne sledi obsegu dela v ku- hinji, zato so na občino prejeli pro- šnjo po sofi nanciranju manjšega dela plače novega kuharja. Predlo- gu so bili naklonjeni, saj naj bi to pomenilo kakovostnejše šolske in vrtčevske obroke. »To je tudi naš srednjeročni cilj. S kakovostno prehrano bomo skušali popraviti negativno zdravstveno statistiko za našo občino. Kot je znano, so naši najstniki glede povečane te- lesne teže krepko nad slovenskim povprečjem, pri telesni aktivnosti pa so podpovprečni.« Tako so svetniki potrdili sofi nan- ciranje plačila kuharja za polovični delovni čas, kar bo občinski prora- čun na mesečni ravni obremenilo za 240 evrov. torek  1. septembra 2020 5Podravje Podlehnik  Podražitev vrtca skoraj v celoti na plečih občinskega proračuna Svetniki raje segli v občinsko blagajno kot v denarnice staršev Občina Podlehnik letno za sofi nanciranje cen predšolskega varstva za 62 otrok namenja preko 200.000 evrov, kar je osem odstotkov proračuna. S tako zajetnim kupčkom denarja umetno znižuje ceno programov in pokriva razliko med ekonomsko ceno in ceno, ki jo v skladu z odločbo Centra za socialno delo plačujejo starši. Foto: Arhiv ŠT Starši vrtčevskih otrok v Podlehniku podražitve vrtca praktično ne bodo občutili, saj bo višje cene oskrbe skoraj v celoti plačala občina iz proračuna. Cene oskrbe otrok v podlehniškem vrtcu Starostno obdobje Cena 1. 9. 2019 Cena 1. 9. 2020 1. starostna skupina 497,62 evra 507,57 evra 2. starostna skupina 415,04 evra 423,34 evra Vir: Občina Podlehnik Svetniki so potrdili dvoodstotno povišanje cen, preostalo bo tako kot lani kril občinski proračun. Po pr- votnih izračunih vrtca bi bila sicer cena programa prvega starostnega obdobja za kar 128 evrov višja kot v minulem vrtčevskem letu, cene ostalih programov pa bi bile višje za okrog 40 evrov. Občina je sklenila, da v predlagano povišanje poseže tako, da sama primakne določen delež. Vse bo v redu. triglav.si Enostavna sklenitev na triglav.si 20 % popust za veliko zavarovalnine Zavarujte jih pri odkrivanju sveta. Kjer vi vidite drevesa, otroci vidijo pustolovski park. Nezgodno zavarovanje Pazi name Foto: Mojca Vtič Občina je sklenila, da v predlagano povišanje poseže tako, da sama primakne določen delež. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 Kot je na podlagi slišanega ugo- tavljala županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, so največji pro- blem državne ceste, na katerih pa občina posegov samostojno žal ne more in ne sme izvajati, tudi če bi za to imeli sredstva: „Nismo slepi ali zavrti, da ne bi videli sta- nja na terenu, še predobro nam je znano, ampak enostavno ni vse v naši pristojnosti. Še ta mesec si obetamo sestanek z ministrom za infrastrukturo in le upamo lahko na najboljše.“ V Grajeni gorijo vsi alarmi Gajškova je posebej izpostavila tri četrtne skupnosti – Grajeno, Rogoznico in Spuhljo – in dejala, da se zavedajo težav, a da je v vseh torek  1. septembra 20206 V središču Ptuj  Številne neurejene in nevarne šolske poti ob začetku šolskega leta 2020/2021 V Grajeni zaradi nevarnosti na cestah gorijo rdeči Danes se v šolske klopi vračajo šolarji, posledično se zanje povečuje tudi varnostno tveganje v cestnem prometu. Prav temu segmentu je ravnateljev, sveta za preventivo v cestnem prometu, predstavnikov občine ter drugih odgovornih za varnost otrok ob začetku šolskega leta, ki ga Ptuj. Kot so ugotovili, je kljub nekoliko boljšemu stanju kot lani nevarnosti na cesti za otroke še vedno preveč. Najhuje je v četrtnih skupnostih Spuhlja. Skrb vzbujajoče pa je zlasti dejstvo, da marsikje rešitev za največje težave ni na vidiku. Z otrokom v rokah po nevarnem krožišču Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja, je izpostavil nevarno Dravsko ulico. Kljub fizičnim oviram je na njej preveč hitrih voznikov. Obenem pa ob šoli ni znaka Otroci na cesti. Vodja redarjev Robert Brkič je predlagal, da se nujno vzpostavi omejena hitrost 30 km/h od Klepove do konca Sovretove. Enako bi hitrost omejili na Gaizerjevi cesti v delu, kjer ni pločnika. Kozel pa je opozoril, da še vedno nekateri starši z otroki na poti iz parka tečejo preko ceste pri minoritskem samostanu, kar je zelo nevarno. Spet drugi, ki iščejo bližnjico od avtobusne postaje do Qlandije, pa si pot utirajo preko železniške proge, kar je prav tako izjemno nevarno. Predlog je, da se postavi višja varovalna ograja. Hitrost vlaka na tej relaciji je lahko tudi 120 km/h. Foto: ČG Tudi letos je bilo izpostavljenih veliko problemov pri zagotavljanju varne poti do šol. Foto: ČG Težav je veliko, najnevarnejše pa so ceste v četrtni skupnosti Grajeni Do požara je prišlo prav v času, ko je bilo spravilo hmelja v največ- jem zagonu. Podjetje Hmelj Dor- nava, ki na hmeljiščih v Dornavi, Moškanjcih, Sobetincih, Vidmu in Borovcih goji hmelj na 150 hektar- jih površin, je spravilo letošnjega pridelka začelo 20. avgusta. A le dober teden dni po začetku dela so se na objektu sušilnice v Vidmu, ki je v središču kraja in občine, sre- čali s požarom. „Do požara je priš- lo zaradi tehnične napake na peči, čeprav redno skrbimo za servis in vsako leto pred zagonom op- ravimo vse potrebne strokovne preglede. Ogenj je v celoti uničil ostrešje in kritino na sušilnici, zgo- rel je hmelj, ki smo ga imeli tisti čas v sušilnici. To je zagorelo kot za stavo, saj je bil hmelj na dveh etažah sušilnice posušen. Po hitri in učinkoviti intervenciji gasilcev smo policijo zaprosili, da se čim prej opravi ogled požarišča, saj smo takoj naslednji dan po poža- ru začeli odstranjevati posledice, čiščenje in obnovo. Čez vikend smo začeli s sanacijo ostrešja, pa tudi popravljati peči – nekaj z lastnim kadrom, v nedeljo so prišli strokovnjaki iz Žalca, specializirani za tovrstne sušilne sisteme. Raču- namo, da bi ta teden, morda že v sredo ali četrtek, spravilo hmelja lahko nadaljevali. Predvidoma bomo zagnali tri od štirih peči,“ je pojasnil solastnik podjetja Hmelj Dornava in prokurist Franc Šegula ter se obenem zahvalil gasilcem za pomoč in dobro opravljeno delo. Gasilo 40 gasilcev iz treh društev Takoj, ko so minuli petek v objektu sušilnice v Vidmu zaznali dim, so iz stavbe evakuirali delav- ce, nemudoma so izklopili električ- no energijo. Potem je stekla ga- silska intervencija. Poveljnik PGD Videm Tomaž Muršek je dejal, da je sodelovalo 40 gasilcev z dese- timi vozili iz treh gasilskih društev (Videm, Tržec in Ptuj). „Zaradi spe- cifi ke objekta smo na pomoč pokli- cali PGD Ptuj, da so prišli pomagat z gasilsko avtolestvijo. Ob prihodu na požarišče smo izvedli en not- ranji napad in aktivno obrambo. S tem smo požar lokalizirali. Ptujčani so nato požar s pomočjo gasilske avtolestve dokončno pogasili. Gorelo je v zgornjem delu objek- ta. Ogenj smo hitro in učinkovito ukrotili, na straži smo ostali še do 18. ure, medtem so policisti in kri- minalisti opravljali tudi ogled kraja dogodka.“ Videm  Po požaru v sušilnici hmelja Ta teden bi že lahko nadaljevali spravilo pridelka V petek okoli poldneva je zagorelo v sušilnici hmelja v središču Vidma pri Ptuju. Poškodovanih ni bilo, na objektu in opremi je nastala materialna škoda. Foto: ČG Podjetje Hmelj Dornava, ki je v lasti družine Šegula iz Dornave, se s pridelavo hmelja ukvarja 17 let. Letošnja letina je po besedah Franca Šegule kazala na zelo dober pridelek, a zadnji avgustovski konec tedna se je marsikaj spremenilo. V petek je gorelo v sušilnici, v nedeljo je po nasadih hmelja tolkla toča, vihar jim je v bližini gramoznice v Tržcu v videmski občini del hmeljevega nasada tudi podrl. Foto: ČG Podjetje Hmelj Dornava je doslej v nasadih hmelja pobralo približno četrtino pridelka. Nedavni požar je spravilo ohromil vsaj za teden dni. Da poberejo ves pridelek, običajno potrebujejo mesec dni. Šegulovi na 150 hektarjih površin v enem letu pridelajo okoli 200 ton hmelja. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 DRSI bi delo zaupala najugodnej- šemu ponudniku, podjetju KIT-AK iz Rogaške Slatine v partnerstvu s slovenjebistriškim podjetjem MAP TRADE in radgonskim Energoin- vest, ki je pri ponudbi sodeloval kot podizvajalec. Navedena pod- jetja bi obvoznico in vzporedno infrastrukturo, ki je predvidena po projektu, zgradila za dobrih osem milijonov evrov, njihova ponud- ba je bila med sedmimi prispelimi tudi najnižja. Podjetje GP Krk je bilo s ponudbo v vrednosti 8,9 milijona evrov drugi najugodnejši ponudnik, z odločitvijo DRSI, da se delo odda družbi KIT-AK in par- tnerjem, se niso strinjali. Menili so, da izbrani ponudniki ne dosegajo z razpisom zahtevanih tehničnih standardov in kadrovskih virov ter nimajo ustreznih referenc. Pritožili so se na Državno revizijsko komisi- jo, ta pa je odločila, da je pritožba utemeljena. Revizijska komisija je na podlagi zbrane in pregledane dokumentacije odločitev DRSI o izbranem ponudniku razveljavila. Na DRSI ponovno ocenjujejo prispele ponudbe Novega razpisa za izbiro izvajal- ca del sicer ne bo, temveč bo DRSI prispele ponudbe še enkrat preg- ledala in med njimi izbrala takšno, ki ustreza pogojem razpisa. Za naš časopis so povedali, da trenutno ponovno opravljajo ocene prispe- lih ponudb. V kakšnem roku bodo sprejeli odločitev, niso povedali. Glede na to, da se bo obvoznica v aktualni fi nančni perspektivi gra- dila z evropskimi sredstvi in da se s projektom že tudi malo mudi, je možno pričakovati, da bi lahko bila odločitev sprejeta kmalu. »Po pravnomočnosti odločitve bomo z izbranim izvajalcem sklenili po- godbo za izvedbo del, skladno s katero bo treba gradbena dela iz- vesti v roku 18 mesecev, vsa dela pa v roku 21 mesecev od uvedbe v delo,« so za Štajerski tednik pove- dali na DRSI. Za lokalno skupnost pomemben projekt Kidričani gradnjo obvoznice, ki bo pomembno spremenila prome- tne tokove v občini, že nestrpno pričakujejo. Za lokalno skupnost in okolje bo to velika pridobitev, saj se bodo za gospodarsko de- javnost, predvsem velikih indu- strialcev, pa tudi drugih poslovnih subjektov, ki delujejo v občini, odprle nove logistične poti. Ob- voznica bo središče Kidričevega pa tudi sosednja naselja dejansko razbremenila tovornega prometa. Župan Anton Leskovar se nadeja, da bo DRSI uspela z izbiro izvajalca in da bi se gradnja obvoznice lahko kmalu tudi zuačela. torek  1. septembra 2020 7V središču Gradnja kidričevske obvoznice bi po oceni projektantov ve- ljala okoli 15 milijonov evrov. Vrednosti vseh na razpis prispe- lih ponudb so bile krepko nižje od projektantske ocene. Gibale so se od dobrih osem pa do nekaj čez 11 milijonov evrov. Naju- godnejšo ponudbo sta predložili podjetji KIT-AK iz Rogaške Slatine in slovenjebistriški MAP TRADE (8,2 mio evrov). Drugi najugodnejši je bil hrvaški ponudnik GP Krk v partnerstvu s podjetjem Trgograd (8,9 mio evrov). Cestno podjetje Ptuj se je za posel potegovalo skupaj s pomurskim gradbenim veli- kanom Pomgrad, vrednost njune ponudbe je bila 9,3 milijona evrov, bila sta tretja najugodnejša. Med sedmimi ponudniki so najdražjo ponudbo predložila podjetja v konzorciju okrog družbe Riko, ki velja za enega največjih gradbenih gigantov v Sloveniji in širše. ja. Tam nam gorijo vsi alarmi.“ Problem je v tem, da za Grajeno ni niti plana, velik problem je urejanje lastništva, že nekaj metrov pločni- ka se naredi z veliko težavo. A pri tem bo, kot pravi, neomajna, in če bo treba, bo občina šla tudi v raz- lastitve: „Če bomo dajali na kocko otroška življenja ali pa kos zemlje, to zame ni vprašanje. Z razlastit- venimi postopki bomo zagotovo nadaljevali.“ Tudi glede na poročila delovnih skupin, ki so si v zadnjih tednih ogledale stanje na terenu, je Gra- jena z vidika cestnega prometa ena bolj nevarnih ptujskih četrtnih skupnosti. „V PMČ Grajena je veči- na šolskih poti zelo nevarnih,“ je bil jasen Marjan Pšajd. Le v centru je nekaj metrov pločnika, vse osta- lo predstavlja nevarne šolske poti. Želijo si, da bi se zarisala dodatna avtobusna postajališča, dodatno označili najbolj nevarni odseki, ure- dile bankine, ki so marsikje slabe in uničene ... Breg-Turnišče: s kolesom po pločniku: da ali ne? Varnostno situacijo na desni strani reke Drave je predstavil Ja- nez Rožmarin, ki je opozoril, da ostajajo že znane težave povečini nerešene. Tako še vedno problem predstavlja semafor na Mariborski cesti, ki ga marsikateri voznik spre- gleda, pa tudi hitrosti, ki jih dose- gajo na tej relaciji, so bistveno višje od dovoljenih. Marsikje v ČS Breg- -Turnišče bi bilo treba obnoviti tudi talne označbe. Ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin je izpostavil problem, s katerim se soočajo, ker v bliži- ni šole nikjer ni kolesarskih poti. Otrokom so svetovali vožnjo po pločniku, a naj bi nekateri v zadnjih mesecih zaradi tega plačali globo. Zanimalo ga je, ali bi lahko sklenili „tihi“ dogovor, s katerim bi se to dovolilo, a odgovora ni dobil. Spuhlja: manjkajoči pločnik in ogromno nevarnosti Janez Strelec, ki je predstavil stanje v Spuhlji in Jezeru, je iz- postavil predvsem težave Ormoš- ke ceste. Ker še vedno ni pločnika od Spuhlje proti Ptuju, je predlagal vsaj razširitev bankine. Opozoril je še, da je talna označba za potek prednostne ceste na Žnidaričevem nabrežju v smeri proti VGP Drava napačno zarisana in predlagal, da se ponovno zarišejo tudi prehodi za pešce pri Puhovem mostu. Ljudski vrt – otroci so vidni šele, ko so na cesti O stanju v Ljudskem vrtu pa je alarmi posvečen vsakoletni posvet izvedejo na Mestni občini Grajena, Rogoznica in Foto: Črtomir Goznik spregovoril Luka Žižek, ki je pou- daril nujnost ureditve parkiranja v Kraigherjevi in na križišču 5. Pre- komorske. Neposredno ob križ- iščih so namreč vozila, ki ovirajo preglednost: „Šele ko je otrok na cesti, že na prehodu, vidi vozilo.“ Predlagal je še ureditev križišča s Peršonovo ulico in opozoril, da bi bilo treba obrezati živo mejo tik ob tej, ki je zrasla preko pločnika in zastira pogled voznikom, pešcem pa otežuje hojo. Opozoril je še na problematiko dveh avtobusnih postajališč, pri Mestnem Vrhu 1b in 'pri Črešniku', ki nista primerno označeni. Franc Kozel, že sedmi mandat predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, je z vsemi navedenimi težava- mi dobro seznanjen. V tem tednu bo še en sestanek SPVCP, vodij delovnih skupin in predstavnikov občine, na katerem naj bi določili prioritete. Za pravno pomoč pritožnika 27.000 evrov DRSI je pritožniku, hrvaškemu podjetju GP Krk, po nareku Državne revizijske komisije dolžna povrniti tudi stroške pravnega varstva (odvetnikov), ki jih je imel zaradi postopka. Gre za znesek v višini dobrih 27 tisočakov. Kidričevo, Spodnje Podravje  Revizijska komisija razveljavila odločitev DRSI Kidričani bodo na obljubljeno obvoznico čakali še lep čas Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je v začetku leta objavila razpis za izvajalca del za gradnjo kidričevske obvoznice. Razpisnega postopka niso pravno- močno končali, saj se je eden izmed neizbranih ponudnikov (GP Krk iz Hrvaške) pritožil na Državno revizijsko komisijo. Foto: MZ Odločitev, kateri izmed prijavljenih gradbincev bodo zagnali delovne stroje pri gradnji kidričevske obvoznice, je še vedno v zraku. Od Destrnika do Ptuja en sam nevaren prehod za pešce Zelo veliko pripomb glede varnostne situacije v ČS Rogoznica je imel ptujski podžupan Marjan Kolarič. Izpostavil je podatek, da je to ena največjih četrti v mestu, ki ima 60 kilometrov cest, na njih pa 25 avtobusnih postajališč. Predlagal je, da se na vseh odsekih, kjer so šolske poti, omeji hitrost na 30 km/h in postavi prometne znake Otroci na cesti. „Na celi relaciji od Krone do Destrnika je en sam prehod za pešce, pa še ta je zelo nevaren, to ni normalno,“ je vztrajal Kolarič. Izpostavil je še dejstvo, da v Žabjaku nastajajo nova naselja in da je vedno več otrok, kar pomeni, da bo treba urediti boljše pogoje. Ker bo tam kmalu tudi enota doma upokojencev, se je s tem treba začeti ukvarjati: „Tako več ne gre. Veliko se s tem ukvarjamo na občini, pa še vedno ostaja ogromno problemov.“ Foto: ČG treh ključni problem, ker se mo- rajo zanašati na posluh države. V Spuhlji cesta še vedno ni urejena, vse skupaj se je zamaknilo v priho- dnost. Kdaj se bo začela sanacija Slovenskogoriške ceste, še vedno ni dorečeno, Grajena pa je očitno poglavje zase. „Ne vem niti, ali državniki vedo, da Grajena obsta- Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 Gre za način kmetovanja, kot se mu danes strokovno reče ‚ekolo- ško seneno‘, v praksi pa pomeni, da z živino ravnajo tako, kot so to počeli naši predniki. Živali se večino leta pasejo na pašnikih, v zares mrzlih mesecih pa jih v hlevu hranijo s senom. »K prehrani jim dodajamo le doma pridelano ko- ruzo, ječmen, tritikalo,« je naštel gospodar kmetije Matej Zadravec. Kar živali pojedo, naj bi se odraža- lo v kakovosti mesa, kar se najprej čuti v vonju in okusu. »Ne poslužujemo se krmil ali drugih dodatkov, verjamemo na- mreč, da dobijo dovolj s tem, kar jim daje narava,« je bil prepričan Zadravec, ob tem pa je priznal tudi, da veliko energije vlagajo v kakovost trav tako za pašo kot za seno. Trenutno upravljajo s kar 26 ha travniških površin, od tega je kar 14 ha ograjenih pašnikov. Na 4 ha njivskih površin pa prav tako na ekološki način vzgojijo kulture. Vse te površine zadoščajo za potrebe njihove kmetije, kjer je po navadi 50 glav živine. »Skrb za travnike in pašnike pa se kaže v dnevnem prirastu pri živalih« Tako je navedel Zadravec, ki je prepričan, da je za dobro kakovost in raznovrstnost trav na pašnikih treba neprestano skrbeti. Razno- vrstnost je namreč opustošena, ži- vali pa prav to potrebujejo. »Povr- šine smo začeli preoravati, ripati in dosejevati z novimi travami. Sam uporabljam ekološko travilo, ki je mešanica osnovnih avtohtonih trav z dodatkom metuljnic. Metuljnice namreč pomenijo pomemben vir beljakovin, ki jih goveda potrebujejo za rast. Pašniki so posledično bolj obremenjeni, zato jih je treba redno „mulčiti“, travo pa občasno tudi dosejati,« je dejal Zadravec. Ob tem pa je opozoril tudi na kakovost vode, ki jo je treba upo- števati: »V našem okolju smo imeli veliko težavo z večjimi količinami deževja in potoki niso bili redno čiščeni. V njih se je razvijal metljaj. Veliko energije smo vložili v čišče- nje potokov in moram reči, da se nam danes to obrestuje, saj so ži- vali zdrave.« Vračajo se k naravi Živali, tako kot včasih, večino leta preživijo na prostem. »Sledimo načelom narave. Pomembno je, da je žival v naravi, da ima dostop do vode in do sence. Vsi naši pašniki tako tudi vsaj v določenem delu vodijo skozi gozd, kjer si lahko poiščejo tudi zavetje,« je pojasnil Zadravec. V zares mrzlih mesecih pa Zadravčevi govedo odpeljejo v hlev, kjer pa se prav tako lahko premikajo, saj jih ne privezujejo. Za ta način kmetovanja so se odločili kmalu po tem, ko je Matej Zadravec od svojih staršev prevzel vodenje kmetije. »Starša sta zgod- bo peljala v obliki ekološkega kme- tovanja. Živali sta gojila do starosti desetih mesecev in jih nato proda- la v nadaljnjo rejo. V letu 2009 sem se odločil, da način dela zapeljemo še nekoliko drugače in danes sem prepričan, da smo se prav odloči- li,« je ocenil Zadravec. torek  1. septembra 20208 Kmetijstvo Ormož  Na kmetiji Zadravec je dan odprtih vrat velik praznik Vračanje k naravi kot velik korak naprej O tem so prepričani pri Zadravčevih v Miklavžu pri Ormožu, kjer so sredi avgusta pripravili dan odprtih vrat kmetije. Dan, ko so vse zainteresirane popeljali na ogled po kmetiji, je minil v znamenju spoznavanja skrbi za živali, kot so jo poznali naši stari starši. Foto: KG Živali se večino leta pasejo na pašnikih, v zares mrzlih mesecih pa jih v hlevu hranijo s senom. »K prehrani jim dodajamo le doma pridelano koru- zo, ječmen, tritikalo,« je povedal gospodar kmetije Matej Zadravec Vabljeni na 31. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ v MINORITSKI SAMOSTAN NA PTUJ v soboto, 5. septembra 2020, med 8. in 18. uro. VSTOP JE PROST! PROGRAM 8:00-12.00 KULTURNI PROGRAM 12:00-12:30 SLAVNO 12:30-XXXX R XXXX-18:00 KULTURNI PROGRAM MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ (Minoritski trg 1, Ptuj) MESTNI TRG PTUJ (Gostitelja: Tura Ptuj & Visit Ptuj) www.dobroteslovenskihkmetij.si VABLJENI NA SLOVENSKE KMETIJE. KUPUJTE SLOVENSKO. Obiskovalce prosimo, da med obiskom dogodka upoštevajo priporočila NIJZ glede epidemije koronavirusa COVID-19. PROGRAM: MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ (Minoritski trg 1, Ptuj) 8:00-18:00 PONUDBA DOB 12:00-12:30 SLAVNO SITE FÜRSTOVA HIŠA (Krempljeva ulica 1, Ptuj) 11:00-19:00 “KUHNA NA D Sploh prvič je bila v okviru pi- lotnega projekta, ki sta ga ome- njeni inštituciji izvedli med letoma 2018 in 2020, na nacionalni ravni izdelana bilanca glavnih vrst olj- nic: oljne ogrščice, oljne repice, sončnice in soje. Kot kažejo pridobljene številke, smo v letu 2018 v Sloveniji med olj- nicami pridelali največ, približno 7.000 ton, semen oljne ogrščice in repice. S 5.000 tonami ji je sledila soja, medtem ko je proizvodnja sončničnega semena znašala le 800 ton. Če podatke primerjamo z letom poprej, ugotovimo, da se je proizvodnja oljnic zmanjšala, in sicer soje za kar 31 odstotkov, olj- ne ogrščice in oljne repice pa za 15 odstotkov. Malce se je povečala le pridelava sončnic, ki pa kljub temu še vedno ostaja zelo nizka, čeprav smo v Sloveniji potrošili največ prav sončničnega semena. Domača potrošnja oljnic je na splošno pri nas skromna. Leta 2018 smo porabili malo manj kot 3.000 ton sončničnega semena pa tudi dobrih 1.000 ton soje in le 300 ton oljne repice in ogrščice. V primerjavi z letom 2017 se je po- trošnja slednjih, torej oljne repice in ogrščice, zmanjšala za 39 %, po drugi strani pa se je v tem času povečala poraba ostalih dveh vrst oljnic, in sicer soje za kar 100 %, sončničnega semena pa za 33 %. Je pa soja tista oljnica, ki največ- krat »prečka« državno mejo, saj sta tako uvoz kot izvoz soje naj- večja med oljnicami. Lani smo je v Slovenijo uvozili za 13.600 ton, kar je približno 87 % več soje kot v letu poprej, izvozili pa 14.400 oziroma 22 % manj, kar je logično glede na manjšo pridelavo. Oljne ogrščice in repice smo v letu 2018 uvozili dobrih 4.000 ton, izvozili pa 12.000 ton. Slovenija  SURS in KIS s skupnim pilotnim projektom Skromna domača potrošnja oljnic V skladu z evropsko metodologijo sta slovenski statistični urad (SURS) in Kmetijski in- štitut Slovenije (KIS) oblikovala statistično spremljanje proizvodnje in potrošnje glavnih vrst žit in oljnic. Foto: profiemdia/M24 Proizvodnja sončničnega semena v državi je znašala le 800 ton. »Vse živali, ki se telijo pri nas, odpeljemo v klavnico v Račah. Na našem naslovu v razsekovalnici, hladilnici, zorilnici in pakirnici nato meso pripravimo za naše stranke, ki jih je danes več kot 600, prav tako pa zalagamo kar 12 javnih zavodov. Količine, ki ostanejo, porabimo za salame in pečenice. Določeni, najprestižnejši del mesa pa zorimo za naše gostilničarje,« je ponosno omenil Matej Zadravec. Foto: KG Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 9 Do izpada dohodkov je prišlo za- radi zmanjšanega odkupa ovčjega in kozjega mesa ter motenj na trgu, povezanih s prekinitvijo odkupnih poti, še posebej v gostinstvu. Poleg tega so se rejci soočili z zmanjša- njem neposredne prodaje v času iz- rednih razmer, posledično pa s po- večanjem stroškov reje. Kmetom, ki redijo drobnico in so izpolnjevali predpisane pogoje, je bilo po po- datkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja izdanih 1.685 od- ločb v skupni višini 576.000 evrov, kar preračunano čez palec pomeni, da bodo rejci v povprečju prejeli po 340 evrov nadomestila. »Žal nimam podatka, koliko ha- loških rejcev se je prijavilo, saj tudi niso vsi naši člani,« pravi Ivan He- metek, predsednik Društva rejcev drobnice Haloze. »A do nadome- stila niso bili upravičeni vsi rejci, ampak le tisti, ki vlagajo subvencije in ki redijo plemenske, torej rodov- niške ovce. To obenem pomeni, da pomoč ne bo dosegla malih rejcev. Sam sem se prijavil, a odločbe še nisem prejel. Kolikor mi je znano, naj bi nadomestilo znašalo nekje 11 evrov po glavi živali. Ni ne vem koli- ko, nekaj pa le je.« V Halozah porast reje drobnice Da se je med epidemijo promet ovčjega in kozjega mesa tako rekoč ustavil, priznava Hemetek, zato je bila stiska rejcev velika. »Mnogo živali je najprej ostajalo pri rejcih, nato pa so nekateri, še posebej manjši rejci, prodali kar cele čre- de. Zdaj ko se je trg ustalil, zato že primanjkuje jagnjet, nova gnezda bodo na voljo šele oktobra. Več- je povpraševanje po jagnjetini je zaznano tudi zato, ker se številni balkanski zdomci zaradi situacije le- tos niso mogli vračati domov in so ostajali v Sloveniji, oni pa veljajo za velike potrošnike ovčjega mesa.« Po podatkih slovenskega cen- tralnega registra drobnice je bilo v haloških občinah lani 166 rejcev, ki so redili skupno 3.068 ovac, in 70 rejcev koz, ki so imeli 632 živali. Pri- merjava zadnjih desetih let kaže na povečanje tako števila rejcev kot števila glav drobnice, saj je bilo po podatkih slovenskega statistične- ga urada leta 2010 tam 194 kmetij, ki so skupno redile dobrih 2.800 ovac in koz. Padanju odkupnih cen so slo- venski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, je na novinarski konferenci dejal pred- sednik sindikata Anton Medved. Pri nekaterih pridelkih oz. proizvo- dih je cena padla pod raven, enako skupnim stroškom pridelave oz. proizvodnje. »V ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšeni- ce,« je ponazoril. V sindikatu od vlade zahtevajo uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov tako na notranjem trgu kot iz tretjih držav, ponovno spremljanje maloprodaj- nih cen živil na trgovskih policah in vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca. Konec z oglaševanjem »slovenskih« izdelkih, ki to niso Zahtevajo tudi »takojšnje pre- nehanje oglaševanja izdelkov kot domačih oziroma slovenskih in nostalgičnih prikazov kmetovanja s strani trgovcev«. Kot je opozoril podpredsednik sindikata Roman Žveglič, potrošniki namreč menijo, da s kupovanjem slovenskih izdel- kov podpirajo domače kmete, ki pa v resnici komaj preživijo. Kot primer je navedel krompir, za katerega kmet dobi okoli 15 centov na kilogram, medtem ko ga pridelava stane okoli 5000 evrov na hektar, kokošja jajca, za katera dobi od 40 do 50 odstotkov ma- loprodajne cene, in goveje meso, za katerega rejec dobi manj kot tri evre za kilogram. Epidemija koronavirusa zbila cene do 30 odstotkov »Od izbruha novega koronavi- rusa so odkupne cene upadle za 15 do 30 odstotkov. Dolgoročno to pomeni propad,« je poudaril. Razlog za upad cen po njegovem mnenju morda sploh ni izbruh ko- ronavirusa, temveč nekdo izkori- šča trenutne razmere. Na vprašanje, kdo ima največ ko- risti od višjih cen hrane, Medved in Žveglič neposredno nista odgovo- rila, sta pa poudarila, da defi nitivno ne kmetje. Slovenski kmetje zele- njave nikoli ne bodo mogli pridela- ti tako poceni kot njihovi italijanski ali španski kolegi, saj v slovenskem kmetijstvu »sužnjelastniških raz- merij« ni, sta izpostavila. Mladi kmetje si znajo izračunati, da se jim kmetovanje ne splača V sindikatu se bojijo, da trenu- tne razmere v Sloveniji vodijo v opuščanje kmetovanja. »Mlajši kmetje vnaprej preračunajo, ali se jim kmetovanje izplača. Ko bodo videli, da se jim ne, ne bodo več kmetovali,« je opozoril Medved. Tako bodo vse razprave o poveča- nju samooskrbe brezpredmetne, je dodal. Z Žvegličem sta poudarila, da se kmetje ob vsem tem dobro zave- dajo, da so na trgu, zato ne priča- kujejo nikakršne posebej ugodne obravnave. »Vse, kar zahtevamo, je pošteno plačilo za svoje pridel- ke,« je še dejal Žveglič. Ministrstvo: »Država ne more določati trgovcam, kaj in od kje bodo uvažali« Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pouda- rili, da se problematike nepoštenih odnosov vzdolž verige preskrbe s hrano zavedajo in si jih že od leta 2011 prizadevajo urejati. V predlo- gu novele zakona o kmetijstvu, ki je v postopku, so tako po njihovih navedbah med drugim na novo de- fi nirani plačilni roki za hitro pokvar- ljive ter druge kmetijske in živilske proizvode. V celoti so na novo opredeljena nedovoljena ravnanja trgovcev. »Vendar pa so nabave surovin in živil stvar samostojnih poslov- nih odločitev in poslovnih pogodb med partnerji, torej država nanje ne sme in ne more vplivati, saj smo del enotnega trga, kjer velja prost pretok blaga in storitev in morajo biti zagotovljeni pogoji konkurenč- nosti. Pomembno pa je, da na spre- membe poslovnih odločitev lahko vplivamo potrošniki, ki s svojimi na- kupnimi odločitvami ne posegamo po uvoženi hrani,« so poudarili. Pomembno pa je po njihovih besedah tudi zavedanje deležni- kov, ki se morajo združevati tako v skupine kot organizacije proizva- jalcev, graditi bolj trdne odnose z zadrugami in stremeti k sklepanju dolgoročnejših zavezujočih med- sebojnih pogodb. »Le na tak način bo lahko zagotovljena količinska, kakovostna in časovno določena ponudba, kar pomeni tudi bolj določno načrtovanje proizvodnje kmetijskih pridelkov,« so zapisali. torek  1. septembra 2020 9 Medtem ko se v Halozah pa tudi Slovenskih goricah, kjer se z drobnico ukvarjajo predvsem mladi kmetje, reja ovac in koz povečuje, pa v Sloveniji na splošno upada, težava pa je tudi v premajhnem številu predelovalnih obratov. V zadnjih osmih letih je število živali s 167.000 padlo na 133.000. Rejo opuščajo predvsem starejši rejci, vzroke za upad zanimanja pa je treba iskati še v prenizkih cenah, težavah z zvermi in neustrezni kmetijski politiki. Foto: DRDH Kmetijstvo Podravje, Slovenija  Kmetom je prekipelo – odkupne cene so prenizke V štruci kruha je višji davek državi kot kmetovo plačilo Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so vse nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje le še stežka zaslužijo dovolj za pre- živetje, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije. Od vlade zato med drugim zahtevajo uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov tako na notranjem trgu kot iz tretjih držav. Foto: Dreamstime/M24 Foto: Zarja /M24Foto: Dolenjski list/M24 Slovenija, Haloze  Rejci drobnice z 20-odstotnim izpadom dohodka Domače jagnjetine zdaj že primanjkuje Država je rejcem plemenske drobnice z dobrega pol milijona evrov sklenila namestiti izpad dohodka, ki ga je povzročila epidemija covida-19. Odobrena sredstva naj bi bila nakazana na račune upravičencev do konca avgusta. Foto: SD Za izpad dohodka med epidemijo bodo rejci plemenske drobnice v povpre- čju prejeli 340 evrov nadomestila. Celje  Pomoč kmetom Kupili sejalnico Celjska občina je predstavila sejalnico za izboljšanje travne ruše. Kot je povedala celjska podžupanja Breda Arnšek, so sejalnico kupili na pobudo občinske komisije za kmetijstvo, saj so želeli prisluhniti potrebam kmetijstva. Za sejalnico so odšteli slabih 30.000 evrov. Po besedah Arnškove je upo- raba sejalnice za celjske kmete brezplačna, treba pa je plačati delovno uro traktorista, ki stane 40 evrov. Upravljanje s sejalnico je v pristojnosti javnega gospo- darskega zavoda Zelenice za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin v celjski občini. Arnškova je postregla tudi s podatkom, da je v celjski občini okoli 390 kmetij, predvsem gre za manjše kmetije, velikosti od tri do pet hektarjev. To je manj- še od slovenskega povprečja, ki znaša šest hektarjev. Od približ- no 390 kmetij je 220 kmetij z do- polnilno dejavnostjo, 100 kmetij je mešanih, 20 je čistih kmetij, ostarelih pa 45 kmetij. »V celjski občini imamo posluh za kmete, saj je za nas kmetijstvo pomembna panoga. V zadnjih dveh letih smo za raz- lične razpise s področja kmetij- stva namenili 100.000 evrov,« je še dejala Arnškova. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  1. septembra 202010 Podravje V osnovne šole je bilo v šolskem letu 1970/71 vpisanih 217.974 učen- cev, od teh 28.826 v 1. razred. Za zvezek je bilo tedaj treba odšteti 1,15 dinarja (sedanjih 0,75 evra), če ste ga kupili v Ljubljani ali Mariboru; v Kopru in Novem mestu pa nekaj več (0,80 evra). Kdor pa se je moral pred začetkom pouka tudi ostri- či, ga je to stalo 6,32 dinarja (4,12 evra). Na začetku šolskega leta 2019/20 je bilo v osnovno šolo vklju- čenih 190.156 učencev, kar je skoraj 4.000 učencev več kot v preteklem šolskem letu in skoraj 28.000 manj kot pred 50 leti. Od tega je bilo prvošolčkov nekaj več kot 21.000. Učenci s posebnimi potrebami v rednih programih OŠ V šolskem letu 2019/20 je bilo med vsemi osnovnošolci sedem odstotkov osnovnošolskih otrok s posebnimi potrebami. Od 13.302 otrok s posebnimi potrebami je bilo 81 % takšnih, ki so bili vključeni v redne programe osnovne šole (med njimi največ otrok s primanj- kljaji na posameznih področjih in z več motnjami – skoraj 4.300 ot- rok), 19 % pa jih je bilo v prilagoje- nih programih. Gledano drugače: najmanjši delež med vključenimi v prilagojene programe so sestav- ljali otroci s primanjkljaji na po- sameznih področjih učenja (1 %), največjega pa otroci z motnjami v duševnem razvoju (80 %). Več gimnazijcev in tehnikov Sicer pa se je v pol stoletja moč- no spremenil tudi delež vpisanih na posamezne ravni srednješol- skega izobraževanja. Od 27.617 učencev, ki so v šolskem letu 1969/70 končali obvezno osem- letno šolanje, se jih je v šolskem letu 1970/71 mnogo (22.895 učen- cev oziroma 83 %) vpisalo v pro- grame srednješolskega izobraže- vanja. Več kot polovica v nižje in srednje poklicne šole, danes je teh le četrtina. Za gimnazije se je pred 50 leti odločila slaba petina osnovnošolcev, v lan- skem šolskem letu dobra tretji- na, skoraj podvojil pa se je delež vpisanih v srednje tehniške in dru- ge strokovne štiriletne programe. Na področju srednješolskega iz- obraževanja programov tehnike, proizvodnje tehnologije, gradbe- ništva (89 % fantov) ter informacij- ske in komunikacijske tehnologije (95 % fantov) prevladujejo dijaki. Izrazito »ženski« področji pa sta izobraževalne znanosti in torej iz- obraževanje učiteljev (90 % deklet) ter zdravstvo in socialne varnosti (76 % deklet). Ženske so bile v večji meri zastopane tudi na preostalih področjih, a razlike med spoloma niso bile tako izrazite, so podatke zbrali na statističnem uradu. Slovenija  Pol stoletja od petdnevnega urnika do pouka na daljavo Nekoč manj učiteljev in več učencev Tako kot pred pol stoletja se tudi letos novo šolsko leto začenja na torek. Šolsko leto 1970/71 bo ostalo v spominu, ker od tedaj dalje učenci in dijaki niso več hodili v šolo ob sobotah. Uveden je bil petdnevni šolski teden. Tudi letošnje je posebno, saj se bo začelo z vrsto omejitev v povezavi s covidom-19, torej povsem drugače kot septembra lani. Odgovoren za najdbe na Donač- ki gori je torej magister sociologije in profesor likovne pedagogike Matej Gabrielle Dasko, ki se je že leta 2004 začel intenzivno ukvarja- ti s preučevanjem gore in njenega okrožja. Med obiski Donačke gore je naletel na številne terase, za ka- tere ni dvomil, da so delo človeških rok. Njegov raziskovalni trud je bil poplačan z najdbo prazgodo- vinske keramike, ki jo je odkril ob spuščanju po robu Kozjega hrbta pod koreninami podrtega dreve- sa. »Presenečenje je predstavljalo dejstvo, da sem tam pričakoval poznoantično postojanko, a sem naletel na prazgodovino. Najdbe sem že leta 2007 predal dr. Boštja- nu Odarju, še istega leta pa njemu in predstavniku arheološkega inšti- tuta predstavil najdišče keramike in območje Dvora.« Leta 2016 so se začela izkopavanja pod vodstvom arheologa Boštjana Odarja. Najdbe naj bi bile presenetljive zaradi sta- rosti, saj so stare približno 2.800 let z možnostjo odstopanja 50 let, pa tudi zaradi same lokacije, saj gre za izjemno strmo pobočje. Odar je takrat napovedal, da bodo strokov- ne in poljudnoznanstvene članke pripravili v roku enega leta in da bo nato sledila predstavitev izsledkov javnosti ter postavitev zbirke. Odmevne napovedi se še niso uresničile, prav tako Odar še ne želi deliti izsledkov raziskave, saj da ta še ni zaključena. »V tej fazi raziskave so znanstveni sklepi in posledično historično pojasnjeva- nje lahko zavajajoči. Šele takrat, ko bo ta del zaključen, je smiselno imeti pogovor. Pričakujem, da bo to nekje ob koncu letošnjega leta,« je pojasnil. Rogatec  Kmalu več znanega o lončenini na Donački gori Odmevne najdbe v arheoloških kabinetih Štiri leta mineva od prelomnega izkopa več sto odlomkov več kot 2.000 let stare lončenine na Donački gori. Najdbe je že pred dobrim desetletjem zasledil Matej Gabrielle Dasko iz Bistrice ob Dravi, leta 2016 so jih soncu izpostavili arheologi, vse od takrat pa so izkopanine v kabinetih raziskovalcev. Foto: Wikipedia Foto: Rogatec.si Več kot 2000 let stara lončenina. »Osredotočite se na cilj, ne na ovire!« Challe Salle, idol mlade generacije in trenutno eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov, ob začetku novega šolskega leta sporoča: »Vsak dan imamo vsi na voljo istih 24 ur. Kar najbolj šteje, je to, kako jih izkoristiš. Osredotoči se na cilj, ne na ovire. Jaz verjamem vate in vem, da zmoreš. Na poti do uspeha bližnjica ne obstaja, a težja, kot je pot, lepši je pogled z vrha. Bodi najboljša verzija sebe.« Sicer pa je slovenski raper zaupal, da so najlepši spomini iz šole povezani z druženjem in zabavo s prijatelji. Dodal je:»Rad sem hodil v šolo, vsa leta sem bil tudi odličen učenec in edini predmet, kjer nisem imel odlične ocene, je bila matematika.« Sicer pa je imel najraje športno vzgojo in slovenščino. Največji izziv mu je v osnovni šoli predstavljal čas. »V osnovni šoli sem bil zelo aktiven. Po koncu pouka sem obiskoval glasbeno šolo, kjer sem igral klavir, potem pa sem se vozil še na treninge košarke z Vrhnike v Ljubljano.« Foto: Domen Jančič Ujemi svoje sanje Priljubljena slovenska pevka Nina Pušlar, ki je na slovenski glasbeni sceni že vse od leta 2005, je priznala, da je vsa- ko šolsko leto težko pričakovala: »To pri- čakovanje in veselje, ko se spet srečamo s sošolci, pa novi zvezki, nova puščica, barvi- ce ...« Sicer pa vsem prvošolčkom in osnovno- šolcem ter srednješolcem želi lep začetek šolskega leta. »Upam, da se kmalu srečamo na kakšnem nastopu ali koncertu. Do takrat pa vam skozi napisane besede od doma pojem: „Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje, najdi svojo pot in z njo ... Svet je tvoj.“« Foto: osebni arhiv Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  1. septembra 2020 11Zdravstvo › › › Po besedah Anice Užmah, di- rektorice Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je rezultat, ki so dosegli v prvi polovici leta, kljub epidemiji boljši od načrtovanega. Ali to pomeni, da bo tudi ob koncu leta tako, je nemogoče napove- dati, kot pravi Užmahova, bo to odvisno od številnih kriterijev. A 65.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki pri 16 milijonov evrih predstavlja spodbuden rezultat, saj jim je kljub izrednim razmeram uspelo obdržati pozitiven trend poslovanja. Imeli so osem odstot- kov več prihodkov kot v prvi po- lovici lanskega leta. »Dejstvo pa je, da je poslovanje zaznamovala epidemija, katere vpliv se kaže tudi na izpadu realizacije nekaterih de- lovnih programov. Predvsem smo morali z razglasitvijo epidemije ustaviti izvajanje nenujnih zdra- vstvenih storitev. Ob koncu junija po sprostitvi ukrepov realizacija programa sicer še vedno ni na na- črtovani ravni, a se postopno po- večuje,“ pravi Užmahova. Epidemija je vplivala tudi na do- datno poslabšanje že tako velikih likvidnostnih težav. »Te se vlečejo že kar nekaj let. Skupne obveznosti so že ob polletju za 250.000 evrov višje kot ob koncu lanskega leta. Skrbi nas razmerje med zapadlimi in nezapadlimi obveznostmi. Za- padle so v primerjavi z lanskim le- tom porastle za kar 600.000 evrov. Velik delež je na račun več pora- bljene zaščitne opreme zaradi co- vida,« je dejala direktorica ptujske bolnišnice. Upajo, da bodo čim prej dobili obljubljena državna sredstva za pokritje teh stroškov, s čimer bi se precej izboljšalo stanje neporav- nanih obveznosti v SB Ptuj. V naložbe pol milijona evrov, kar je tretjino manj od plana Kljub vsem znanim težavam pa so v ptujski bolnišnici zelo veseli, da jim je v prvih šestih mesecih leta 2020 uspelo realizirati investicije, vredne 481.000 evrov. Velika veči- na tega denarja je bila namenjena nabavi nujno potrebne medicinske opreme. V planu je sicer bilo še več investicij, zdaj so šele na tretjini plana, zato upajo, da jih bodo do konca leta uspeli uresničiti. Med pomembne investicijske cilje še vedno pada tudi izgradnja urgen- tnega centra, a kot pravi direkto- rica, ostajajo pri tem projektu brez jasnih in konkretnih odgovorov mi- nistrstva za zdravje, tako okrog fi - nančne konstrukcije kot časovnice . Ptuj, Podravje  Kljub epidemiji bolnišnica poslovala pozitivno Poslovanje sicer pozitivno, velik problem pa je dolg bolnišnice do dobaviteljev Čeprav je ptujska bolnišnica v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 65.000 evrov presežka prihod- kov nad odhodki, pa se še vedno ukvarjajo z likvidnostnimi težavami. Dolg do dobaviteljev je v zadnjih mesecih narastel na 2,6 milijona evrov, od tega so zapadle obveznosti v primerjavi z lanskim letom za kar 600 tisočakov višje. Veliko je neporavnanih stroškov iz naslova obvladovanja epidemije in nabave zaščitnih sredstev, kjer bolnišnice še vedno pričakujejo povračilo države. Določene zdravstvene dejav- nosti imajo zasebno zdravstveno dejavnost še vedno prepovedano. Recimo pridobitev in presaditev človeških organov, postopki oplo- ditve z biomedicinsko pomočjo s spolnimi celicami darovalcev, de- javnost preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ... Po podatkih, ki smo jih pridobili na Gvinu, v Sloveniji trenutno de- luje več kot štiri tisoč delujočih de- javnosti znotraj zdravstva, od tega je kar 1.155 zasebnih zdravstvenih ustanov oziroma družb z omejeno odgovornostjo. Ministrstvo nima podatkov o zasebnih ambulantah Podobna je tudi ocena Ministr- stva za zdravje, ki sicer nima točnih podatkov o tem, koliko zasebnih ambulant je v Sloveniji dejansko registriranih. »Izvajalci zdravstve- ne dejavnosti opravljajo tiste de- javnosti, ki so določene skladno s pravilnikom, ki ureja vrste zdra- vstvene dejavnosti. Zdravstvo kot tako pa spada v kvartarni sektor,« so pojasnili. Po drugi strani v zdravstveni dejavnosti trenutno deluje več kot 2.100 zasebnih zdravstvenih delav- cev kot samostojnih podjetnikov, kar pa ne pomeni, da imajo tudi lastno ambulanto, saj lahko delu- jejo znotraj že obstoječe klinike ali ambulante. »Glede na ostale evropske drža- ve je trg zasebnih izvajalcev zdra- vstvene dejavnosti primerljiv,« še pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje. Slovenija  Koliko zasebnih ambulant je v državi Bogata ponudba zasebnega zdravstva Stanje privatizacije slovenskega zdravstva je močno odvisno od trenutnega političnega stanja v državi, največje omejitve pa so še vedno na področju privatizacije bolnišničnih storitev. Foto: Dreamstime/M24 Foto: ČG Ker so seje sveta zavoda zaradi koronavirusa zaprte za javnost, sta pred- sednik sveta Žarko Markovič in direktorica SB Ptuj Anica Užmah po za- ključku seje sprejete sklepe predstavila javnosti. Konec določenih daril in višje nagrade vodstvu Svet zavoda se je seznanil tudi z mnenjem in priporočili Komisije za preprečevanje korupcije ter revizijskim poročilom računskega sodišča, ki so ga podali vsem bolnišnicam. »Seznanili smo se s preprečevanjem korupcijskih tveganj v primeru podarjene opreme bolnišnicam. Prepove- dano je prejemati opremo, če je potem treba pri dobaviteljih nujno zagotoviti reprodukcijski material,« je bil jasen predsednika sveta zavoda Marko Žarkovič. Tudi zato so spremenili Pra- vilnik o naročanju blaga in storitev. Sprejet pa je bil še en sklep, in sicer o nagradah vodstvu, ki so po mnenju Žarkoviča žaljivo nizke. Direktorica je za delo v izrednih razmerah zaradi epidemije prejela 600, strokovni vodja in vodja zdravstvene nege pa po 300 evrov bruto. Foto: ČG Katerih programov ne bo možno realizirati po planu Nekaterih dejavnosti zaradi epidemioloških omejitev v prvih šestih mesecih ni bilo možno realizirati in obstaja možnost, da jih tudi do konca leta ne bo. Marsikje so sicer zelo blizu plana. Direktorica je opozorila, da je tveganje za izpolnitev plana programov tako rekoč vsakodnevno. Največji izpad zaradi načina dela pa je trenutno na oftal- mologiji in ORL: »To sta dejavnosti, kjer je nemogoče doseči obseg zaradi omejitev. Pri vseh ostalih, kjer so bile že doslej dolge čakalne dobe, so se te še podaljšale. Tu govorimo o gastro področju, predvsem za ultrazvoke, pa ortopedija, fizi- oterapija … Ni pa pri nas tako zelo drastično kot v nekaterih drugih zavodih. Naši zaposleni so pripravljeni delati tudi po- poldan, tako da zadeve obvladujemo.« Foto: Arhiv ŠT Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  1. septembra 2020Kultura12 Poezija je ljudi nagovorila direk- tno, kakor tudi pesniki, glasbeniki in drugi umetniki, da se je ohra- nila humana nota medsebojnega druženja in izmenjevanja glede na okoliščine. Poezija je delila pozitiven human virus na več kot 60 dogodkih letoš- njega festivala, skupaj z drugimi, navdihnila z novo močjo in sporo- čilnostjo, da je jutri nov dan, dru- gačen od tega, kakršnega živimo danes. Ptuj je v času festivala po- novno živel kot evropska prestolni- ca poezije, kot del evropske mreže Versopolis. Ta povezuje že čez 30 mednarodnih pesniških festivalov, kar festivalu in mestu odpira še do- datne priložnosti in izzive. Na otvoritvenem dogodku le- tošnjega festivala je Odprto pismo Evropi prebrala madžarska pesnica in pisateljica Krisztina To'th. Vsako leto ga napiše evropsko prepo- znavna pesnica ali pesnik, ki s tem dobi enkratno možnost, da politič- no, družbeno angažirano, kritično nagovori neko temo, ki se ji zdi ključna za prihodnost naše skupne Evrope. Vsako leto ga tudi prevede- jo v deset in več jezikov in objavijo v publikaciji. „Globoko vdihnimo pod svojimi maskami, takole, vsi hkrati. Nekaj šklepeta tukaj, okoli srca. Ne- kaj je narobe z Evropo. Verjemite nam. Morda sodobne slikovne pre- iskave tega še ne pokažejo, toda sliši se. In pesem pokaže. Utihni- mo, prisluhnimo! Berimo pesmi,“ je v sklepnem delu 4. Odprtega pisma Evropi zapisala njegova avtorica Krisztina To'th. Organizatorjem je za letošnji fe- stival čestitala tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Pohvalila je njihov pogum in drznost za to, da so pre- segli ta miselni okvir, ki nas v tem času na novo ukaluplja, kaj smemo in česa ne. Številno občinstvo je skupaj z organizatorji dokazalo, da smo tega željni in da to potre- bujemo. Danes takih dogodkov v svetu ni veliko, zato si jih moramo privoščiti z veliko žlico. S poezijo in vinom bomo pregnali te nevidne sovražnike ter se ponovno vrnili v čas pred korono, je prepričana ptu- jska županja. Ptuj  24. festival Dnevi poezije in vina 2020 Poezija je delila pozitiven human virus »Dogodki v živo, kakršnim smo bile priče v preteklih dneh ob še enem ptujskem festivalu, 24. Dnevih po- ezije in vina, ki ga korona ni pregnala na splet, so nekaj, kar nas vse bogati,« je poudaril umetniški vodja festivala Aleš Šteger. Foto: Črtomir Goznik Slovenski nacionalni mladinski orkester, ki so se mu pridružili Balladero, Jadranka Juras in Emkej ter pesniki, je pod dirigentskim vodstvom Žive Ploj Peršuh navdušil občinstvo na ptujski tržnici. Na skupnem Vrtiljaku so se zavrteli glasbeniki, pesniki in občinstvo. Deni Kragelj je avtorica zbirk te- rapevtskih pravljic Življenje v gozdu in Življenje v morju, ki sta namenje- ni predšolskim otrokom, gre pa za posebni zbirki pravljic, ki otroku pomagata predelati občutke in situacije, v katerih se še ne znajde sam. »Med študijem sem se navdu- šila nad idejo poučnih pravljic in se urila v pripovedovanju. Delala sem kot varuška v številnih družinah, or- ganizirala animacije, izvajala različ- ne delavnice in projekte za otroke z avtizmom, s težavami vedenja in osebnosti, za gluhe, slepe, mlado- letne prestopnike, mlade odvisnike in tako naprej,« je povedala avtori- ca, ki je izdala samostojna albuma terapevtskih pravljic iz omenjenih zbirk v slovenščini ter poskrbela za distribucijo po vsem svetu. Tako so njene pravljice sprejeli tudi na priljubljenih omrežjih Tik- Tok, Instagram, Spotify in drugih, za letošnje leto pa napoveduje še kar nekaj izidov pravljic v različnih formatih izdaj. Slovenija  Prva Slovenka s pravljicami na platformi TikTok S pravljicami na družbena omrežja Slovenski avtorici in ustvarjalki terapevtskih pravljic je uspel veliki met na svetovnih družbenih omrežjih. Foto: osebni Arhiv Foto: osebni Arhiv Osebni poklon izjemnemu pesniku in izjemnemu človeku Posebej pa vse nagovarja knjiga V besedah, ki sta jo uredila Jerneja Katona Zajc in Aleš Šteger. V njej so zbrani teksti, pesmi, odlomki iz dram, esejev, spominov, pisem izjemnega ustvarjalca in človeka Daneta Zajca. Lani je minilo 90 let od njegovega rojstva in 15 let od njegove smrti. S knjigo sta želela čim bolj zajeti njegov neverjetni ustvarjalni opus in globoko sporočilnost njegovega dela, da bi to v besedah živelo še naprej. Pesmi so ga preganjale, zasledovale, na nek način je preklet s temi spomini, s tragično življenjsko zgodbo že v otroštvu. Pesnik je v tej knjigi na nek način vstopil v dialog s samim seboj, je povedala njegova življenjska sopotnica Jerneja Katona Zajc. Literarna zgodovina ga šteje za najizrazitejšega pesnika življenjske groze, obupa, mračne obsedenosti s trpljenjem človeka nasploh. Foto: Črtomir Goznik V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj sta urednika Jerneja Katona Zajc in Aleš Šte- ger predstavila knjigo Dane Zajc: V besedah, posvečeno 90-letnici njegovega rojstva in 15. obletnici smrti. Do 18. septembra je v knjižnici na ogled tudi razstava o pesniku, dramatiku, mladinskem pisatelju in esejistu Danetu Zajcu, ki jo je ob festivalu Dnevi poezije in vina pripravila Darja Plajnšek. Foto: Črtomir Goznik Z otvoritvenega velikega pesniškega branja na Vrazovem trgu. Na 24. fe- stivalu Dnevi poezije in vina, ki je potekal v 12 mestih oz. krajih, so se predstavili pesniki iz 12 držav. Foto: Črtomir Goznik Tudi letošnji festival Dnevi poezije in vina so spremljali koncerti. Na foto- grafi ji mlada glasbena skupina iz Zasavja Koala Voice. Foto: Črtomir Goznik Festival Dnevi poezije in vino ima zvesto občinstvo, ki je tudi letos napolnilo glavno prizorišče Vrazov trg, kot tudi vsa druga, ob upoštevanju priporočil in navodil NIJZ. Mnogi so žal ostali zunaj prireditvenega prostora. Foto: Črtomir Goznik Letošnje Odprto pismo Evropi je napisala ena najbolj priljubljenih in branih avtoric na Madžarskem Krisztina To'th, ki se sprašuje, ali nam tolikokrat omenjena beseda Evropa sploh še kaj pomeni. „Evro- pa je z zvezdami okrašena modra zastava, ki jo izobesijo ob določenih dogodkih. Je zemljepisni pojem, ni pa zgodovinsko in duhovno polje,“ pove. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 13 Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali prvo uradno tekmo v sezoni. Trener Slobodan Grubor je na igrišče poslal zanimivo začetno enajsterico, v kateri so bili štirje aduti iz domače šole, Janžekovič, Ploj, G. Pečnik in Flakus Bosilj, izmed novincev pa je začel Emir Azemović na mestu centralnega branilca. Pustil je zelo dober vtis … Zanimivo mesto v ekipi je imel Čermak, ki je igral veliko bližje tekmečevemu golu, kot smo bili vajeni doslej. »Vloga 'polšpice' mi zelo ustre- za. Tako lahko izvajam pritisk na tekmece, obenem pa imam več prostora, da žogo sprejmem in oddal soigralcem t. i. zadnji pas. To zame ni povsem nova vloga, na tem mestu sem npr. igral že v mladinski konkurenci pri Slaviji. Praktično sem v dosedanji karieri igral že na vseh mestih na sredini igrišča,« je dejal 21-letni Čeh. Na drugi strani so Celjani doslej odigrali že tri tekme, dve evropski in prvenstveno z Muro. V Kidriče- vem je trener Dušan Kosič na igri- šče poslal najmočnejšo zasedbo, vključno z Matjažem Rozmanom in Maticem Vrbancem. Tekma se je začela z dobrim tempom in kar nekaj polprilo- žnostmi na obeh straneh. Tisto pravo je imel aktivni Klepač v 24. minuti, ko je fantastično sprejel podajo iz ozadja, stekel sam proti golu, a streljal mimo cilja. To je bila prva od vsaj petih podobnih situa- cij, v katerih so se znašli šumarji do konca tekme … Rdeče-beli so bili posebej dobri v zaključku prvega polčasa, ko je najprej Flakus Bosilj v 42. minuti močno streljal preko gola, v 44. mi- nuti pa se je po njegovem dobrem strelu z zunanjim delom kopačke zatresla celo prečka! T. Pečnik na dveh metrih, Flakus in Kukuličić sama pred Rozmanom ... V drugem polčasu je bilo pri- ložnosti še več, večina jih je bila vpisanih na konto Aluminija. V 52. minuti je v zunanji del mreže stre- ljal Klepač, v 64. minuti podaje Fla- kusa s strani ni uspelo iz dveh me- trov v mrežo potisniti T. Pečniku, v 75. minuti je sam proti golu stekel Flakus, Rozman pa je njegov strel izjemno ubranil, v 88. minuti se je rezervist Kukuličić znašel sam pred Rozmanom, slednji pa je bil znova uspešnejši … Nekaj nevarnih poskusov so v zelo odprti in dinamični tekmi upri- zorili tudi gostje. Pungaršek je tako v 62. minuti streljal tik mimo gola, v sodnikovem podaljšku pa je rezer- vist Dangubić natančno poskusil z glavo, Janžekoviču pa je žogo uspelo odbiti v stičišče prečnika in vratnice … V sredo čaka Kidričane pokalna preizkušnja z ekipo Adria Miren (3. liga – zahod), nato pa bodo konec tedna imeli prvoligaši že prvi letoš- nji reprezentančni premor. Slobodan Grubor, trener Alumi- nija: »Ocena tekme bi bila z vidika naše ekipe visoka. Kar smo se do- govorili, to so fantje na igrišču tudi izvedli, za najvišjo oceno je manjkal le kakšen doseženi zadetek. Prilož- nosti nisem štel, a jih je bilo več kot dovolj. Veseli me, da smo si proti državnim prvakom pripravili toliko REZULTATI 2. KROGA: Aluminij – Celje 0:0; Domžale – Maribor 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Repas (24.), 1:1 Kolobarić (62.); Bravo – Gorica 4:1 (1:0); strelci: 1:0 Ogrinec (33.), 2:0 Brekalo (57.), 2:1 Hodžić (61.), 3:1 Hodžić (63., ag.), 4:1 Kancilija (81.); Mura – CB 24 Tabor Sežana 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Filipović (29.), 2:0 Kou- ter (46.), 3:0 Filipović (69.); Koper – Olimpija 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Žužek (16.), 1:1 Čekiči (26., z 11 m). 1. MURA 2 2 0 0 5:0 6 2. BRAVO 2 2 0 0 6:2 6 3. CB24 TABOR SEŽANA 2 1 0 1 1:3 3 4. MARIBOR 1 0 1 0 1:1 1 5. OLIMPIJA LJUBLJANA 1 0 1 0 1:1 1 6. ALUMINIJ 1 0 1 0 0:0 1 7. DOMŽALE 2 0 1 1 2:3 1 8. KOPER 2 0 1 1 1:2 1 9. CELJE 2 0 1 1 0:2 1 10. GORICA 1 0 0 1 1:4 0 Aluminij – Celje 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, G. Pečnik, Ploj, Azemović, Panta- lon, Horvat, Grajfoner, T. Peč- nik (od 87. Matjašič), Klepač, Čermak (od 81. Marinšek), Bosilj (od 81. Kukuličić). Tre- ner: Slobodan Grubor CELJE: Rozman, Kadušić, Zaletel, Ćalušić, Marandici, Štravs (od 58. R. Štraus, od 81. Novak), Vrbanec, Božić, Lotrič, Kerin (od 58. Pungar- šek), Vizinger (od 90. Dangu- bić). Trener: Dušan Kosič Minuta molka za Ervina Jusa Pred začetkom tekme so se igralci obeh ekip postavili v krogu na sredini igrišča in op- ravili minuto molka v spomin na preminulega Ervina Jusa. Ta je nogometaše Aluminija zadnja leta s svojim avtobu- som, obarvanim v klubske barve Aluminija, vozil na veči- no tekem. V pričakovanju novega imena trenerja Maribora Drugi krog 1. lige je zaznamoval izpad Maribora iz evropskih tek- movanj, ki se je po bolečem porazu proti polprofesionalcem iz Se- verne Irske za sodelovanje zahvalil trenerju Sergeju Jakiroviću. Nje- govega naslednika bo športni direktor Oliver Bogatinov predvido- ma sporočil v reprezentančni pavzi, med zanimivejšimi kandidati pa se omenjajo Slaviša Stojanovič, Dejan Grabič, Ante Šimundža, Igor Jovičević … Trenerska klop Maribora je vedno vroča, novi trener pa bo imel v vsakem primeru na voljo za slovenske razmere močno zasedbo, pred katero bo postavljen le en sam cilj: osvojitev naslova državnega prvaka. In nič manj! Tekmo v Domžalah je vodil dosedanji pomočnik glavnega trenerja Saša Gajser, ki je na igrišče poslal skoraj povsem spremenjeno eki- po glede na četrtkovo blamažo (razen Mitroviča in Juga). Prvenec v vijoličastem dresu je dosegel Jan Repas, ki je nekdaj igral prav za Domžale. »Zakon bivšega« še kako velja … S točko je bil zagotovo zadovoljen tudi nekdanji igralec Maribora in sedanji trener Domžal Dejan Djuranović, saj bi bila druga zaporedna ničla še kako boleča in bi že lahko nakazovala na podobno krizo, kot jo je klub doživljal v lanski sezoni. Boja za obstanek pa si v Domžalah še zdaleč ne želijo več … V »normalnih časih«, brez koronavirusa, bi tokratni krog zagotovo zaznamovalo gostovanje Olimpije v Kopru, saj je bila po treh letih to prva tekma Kopra v prvoligaški konkurenci. A brez gledalcev na tri- bunah je bil dogodek bistveno manj slovesen, »prijateljski« remi pa obema moštvoma v tem trenutku tudi ustreza: Kopru zaradi vknji- žene prve točke po porazu v Sežani, Olimpiji pa zaradi pomanjkanja treningov po karanteni in težki evropski tekmi proti Islandcem, ki so jo dobili šele po podaljških. Najboljšo podobo na začetku sezone kažeta Mura in Bravo, obe ekipi sta zmagali drugič zapored. Ante Šimundža in Dejan Grabič sta vsak v svoji sredini zastavila igro, ki prinaša uspeh: vsak igralec pozna svojo vlogo v ekipi in se temu podreja, nedvomno pa imata na voljo tudi kakovostni zasedbi. Pomembna je tudi uigranost, pri čemer je Mura v dosedanjem pres- topnem roku doživela le eno omembe vredno spremembo (odšel je Šušnjara), Bravo bistveno več (odšli so Matko, Kramarič, Baturina, prišli Kidrič, Žugelj, Maher). Mura po dveh tekmah še brez prejetega zadetka, Bravo jih je zabil kar šest, nazadnje štiri Gorici. Jože Mohorič Nogomet Brekalo vstopil s klopi in odločil tekmo Stran 14 Rokomet Na generalki poraz Vinarjev proti Celju Stran 14 Nogomet Cirkulane in Videm uspešna, še drugi poraz Podvincev Stran 15 Nogomet V reprezentanci še en nekdanji član Aluminija Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, 2. krog Dobra igra šumarjev, Rozman rešil Celjane poraza Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (v ospredju G. Pečnik in Pantalon, v ozadju Horvat in Azemović) so v prvi odigrani tekmi v sezoni osvojili točko, proti državnim prvakom bi si glede na prikazano zaslužili vse tri. priložnosti. Nekaj sprememb gle- de postavitve moštva smo izvedli, nekaj je bilo prilagoditev glede na stil igre – zadovoljen sem s prika- zanim, sploh glede na okrnjene priprave.« Dušan Kosič, trener Celja: »Tok- rat enostavno nismo bili dovolj raz- položeni. Aluminij je do priložnosti prihajal po naših napakah, ki so bile povsem nerazumljive. Z osvo- jeno točko moramo biti glede na prikazano kar zadovoljni. Nabralo se nam je nekaj stvari, razočarani smo zaradi sredinega poraza, zato je bila tokratna podoba takšna, kot je pač bila. Moramo se resetirati, reprezentančna pavza je za nas kot božji dar.« Marcel Čermak, Aluminij: »Za začetek je bila to za nas super tek- ma, oddelali smo jo tako, kot smo si želeli. Če bomo tudi v nadaljeva- nju prikazovali takšne igre, bodo prišle tudi zmage. Proti Celju smo imeli pet ali šest lepih priložnosti, enostavno bi morali izkoristiti vsaj eno.« Matic Vrbanec, Celje: »Točka je kar dober rezultat, saj si je Aluminij iz protinapadov ustvaril kar nekaj priložnosti. Tekmujemo na dveh ti- rih, evropske tekme so zame nekaj novega, tako kot za večino ekipe. Smo močno motivirani, tudi proti Moldeju smo bili zelo blizu zmagi. Na takšnih tekmah so pomembne podrobnosti, nam tokrat niso šle v prid. Še pa vedno ostajamo v igri, kar je pomembno. Osebno sem ve- sel, da sem se znašel v prvi postavi, kar je bil eden izmed mojih prvih ciljev po prestopu v Celje. V pripra- vah sem delal 'na polno' in trener je to opazil, sedaj pa si tudi na vsaki naslednji tekmi želim izboriti mes- to med začetno enajsterico.« Matjaž Rozman, Celje: »Vede- li smo, da je Aluminij zelo dobra ekipa, ob tem so igralci na zele- nici pokazali, da so se zelo dobro pripravili na nas. Tako so nam vsilili svoj način igre, kjer so nas čakali v obrambi in prežali na protinapade. Imeli smo precej težav, a nam je na koncu vendarle uspelo osvojiti vsaj točko. Priložnosti je bilo na obeh straneh kar nekaj, vesel sem, da sem ohranil mrežo nedotaknjeno. Po slabem dnevu proti Moldeju sem si nekaj takega želel in vesel sem, da mi je to uspelo. Tudi trener mi je takrat izrazil javno podporo in sem se mu želel oddolžiti. Je pa obremenitev igranja tekem na dveh frontah – v evropskih kvali- fi kacijah in prvenstvu - velika, a to vsi skupaj jemljemo kot nov izziv. Smo še vedno v igri tudi za Ligo Evropa, zaenkrat čakamo na žreb. Če bi imeli nekoliko sreče, lahko gremo tudi neposredno v zadnji krog, sicer nas čaka še ena tekma. Sedaj je bilo treba zdržati zgoščen tempo tekem do reprezentančnega premora, kjer si bomo poskušali kar najbolj obnoviti moči. Moj poziv v reprezentanco jemljem kot krono kariere, kot veliko čast in se že zelo veselim zbora. V živo spoznati Jana Oblaka in trenirati z njim je seveda nekaj, kar je želja vsakega vratarja.« Jože Mohorič Nogomet  Pokal NZS RAZPORED TEKEM 1. KROGA, V SREDO, 2. 9., OB 16.00: Kety Emmi Bistrica – CB24 Tabor Sežana, Adria – Aluminij, Koroška Dra- vograd – Drava Ptuj, Bohinj – Koper, Mons Claudius – Kalcer Ra- domlje, Fužinar Vzajemci – Brda, Tinex Šenčur – Nafta 1903, Čarda Martjanci – Rudar Velenje; OB 16.30: Odranci – Triglav Kranj; OB 19.00: Brežice Terme Čatež – Jadran Dekani. Tekmi Ilirija 1911 – Domžale in Beltinci Klima Tratnjek – Bravo bosta odigrani 16. 9., oz. 23. 9.. JM Športni napovednik Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 Drava – Krka 0:2 (0:0) STRELEC: 0:1 M. Brekalo (65.), 0:2 M. Brekalo (72.). DRAVA: Milić, Kryeziu, Gassmann, Lukić-Grančić, Piras, Ninkovic Quintana, A. Rogina, Dodlek (od 60. Kahrimanović), Tur- ković (od 33. Aganović), Marcius, Bah (od 77. S. Rogina). Trener: Vik- tor Trenevski. KRKA: Pintol, Bedek, Filipčič, Du- šak, Vrandečič, Vidmar (od 62. No- vak), Huč (od 79. Hrka), Kambič, Parris (od 87. I. Brekalo), Vešner Tičić (od 87. Bubnjević), Kastrevec (od 62. M. Brekalo). Trener: Zoran Zeljkovič. Po zmagah v Beltincih in Bistrici so dravaši optimistično pričakovali tekmo proti Krki, ki pa se je izka- zala za prezahtevnega tekmeca. Dolenjci so v Zavrču potrdili vlogo enega zmed favoritov za visoka mesta tudi na koncu sezone. Tekmo v Zavrču je v živo spre- mljala kakšna stotnija gledalcev, ki je na začetku videla enakovredno predstavo. S svojimi akcijami je v domači ekipi izstopal 21-letni Gam- bijec Malik Bah, ki se je ekipi prid- ružil šele pred kratkim in je v ekipi zamenjal poškodovanega Montie- ja. V konici napada je veliko poizku- šal, a mu je v zaključkih akcij zmanj- kalo moči, saj na Ptuj še zdaleč ni prišel optimalno pripravljen. Že po dobre pol ure igre je moral domači trener Trenevski zaradi poškodbe Turkovića opraviti prvo menjavo. V ekipi gostov je izstopal Ja- majčan Kaheem Parris, ki je prvič nevarno poskusil v 17. minuti, a je Milič odlično posredoval. Drugi del so bolje začeli dravaši in nanizali nekaj obetavnih akcij. V 50. minuti je Aganović dobil lepo podajo v prazen prostor, a je bil za trenutek prepozen. V naslednjih desetih minutah je brez zaključka ostalo še nekaj podobnih akcij … Gostje so v 62. minuti opravili dve menjavi in domala hipoma Jeruzalem Ormož – Celje PL 24:29 (14:14) JERUZALEM: Balent, Zemljič, Skledar; Ciglar 3, Čudič 1, Žuran 5, Kocbek 3, Kosi 4, T. Hebar 3, Šulek 1, Niedorfer 3, Krasnič 1, Krabonja, Šoštarič, Bogadi, Mesarić. Trener: Saša Prapotnik Z generalko proti Celju so Or- možani zaključili s pripravljalnimi tekmami pred začetkom nove se- zone v 1. A državni ligi. Tekmo so bolje pričeli aktualni državni prva- ki, kateri so na Hardek prispeli brez Ivića, Šarca, Grebenca, Grošlja in Marguča. V 12. minuti je Celje vodi- lo za štiri (4:8). V nadaljevanju so se prebudili Vinarji, katerim je uspelo v 25. minuti izid izenačiti (11:11). V 1. polčasu se je kar osem Jeruza- lemčkov vpisalo med strelce, na- juspešnejši je bil s štirimi zadetki Žuran. V zadnji minuti je najprej Kosi iz sedemmetrovke zamudil priložnost za prvo vodstvo Jeruza- lema na tekmi, a je kasneje to le us- pelo Hebarju za minimalno vodst- vo (14:13). Žal je to trajalo le kratek čas, saj je Načinović po hitro izve- denem centru v zadnjih trenutkih 1. polčasa rezultat izenačil (14:14). V 2. polčasu so na parketu trdn- jave Hardek zagospodarili Celjani in v 40. minuti ušli že na +5 (16:21). ke, v določenih pa tudi bolj kvali- tetne rešitve. Zanimivo je, da se skorajda niso odločali za strele od daleč, čeprav je med vratnicami Krke stal 20-letnik … V sredo čaka dravaše preiz- kušnja v Pokalu Slovenije z Dra- vogradom v gosteh, v soboto pa prvenstvena tekma z Biljami – prav tako v gosteh … Jože Mohorič so veliko več odločnosti v eni izmed naslednjih akcij pokazali Novome- ščani: Brekalo je prejel žogo v pra- zen prostor, kjer si je s svojo telesno močjo izboril žogo in nato s strelom po tleh zadel v polno - 0:2. Po le 10 minutah na zelenici je tako Marko Brekalo že odločil srečanje … Jeruzalem bo svojo 19. zapored- no sezono v elitni druščini pričel v petek, 4. septembra, ob 18.45, ko na Hardek prihaja zmeraj neu- godna Dobova. Ogled tekme v Or- možu bo možen za 150 gledalcev, prednost pri vstopu v dvorano bodo imeli lastniki sezonskih vsto- pnic. Tilen Kosi (Jeruzalem): „Lahko smo zadovoljni z igro v 1. polčasu, kjer smo pokazali pravi obraz. Žal nam v 2. polčasu ni uspelo zajeziti hitre igre tekmecev, ob tem smo zapravili kar nekaj lepih strelov iz ugodnih položajev. Za zmago proti Dobovi bo potrebno sestaviti dva kvalitetna polčasa.“ Saša Prapotnik (trener Jeruza- lema): „Podobno kot Celjani smo tudi mi zaigrali v okrnjeni zasedbi, zato so več minut na igrišču do- bili igralci s sicer nekoliko manjšo minutažo. Ponujeno priložnost je odlično izkoristil Ciglar, ki bi lahko bil pomembna osvežitev za ekipo v novi sezoni. Z določenimi segmen- ti igre sem zadovoljen, bo pa še kar nekaj stvari, katere bo potreb- no spraviti na višji nivo. Za nami je kar sedem pripravljalnih tekem, kjer smo igrali po sistemu top- lo-hladno, za zmago proti Dobovi pa bomo morali biti enostavno ‘vroči’.“ Uroš Krstič prevzeli pobudo. V 64. minuti se je Paris znašel sam pred Miličem, ta pa je s fantastičnim posredova- njem ohranil mrežo nedotaknjeno. Minuto kasneje je bil nemočen … Na levi strani obrambe je naivno iz igre izpadel Gassman, sledila je podaja v sredino, kjer je Marko V več primerih so se gostitelji prib- ližali na tri zadetke zaostanka, a bližje ni šlo, saj je v golu Pivovarjev blestel vratar Vujović (15 obramb). V 47. minuti je zadel Niedorfer (20:23), a mu je kasneje nesrečno spodrsnilo, pri tem pa si je huje poškodoval prst na roki. Pred Brekalo brez oklevanja udaril po žogi in zadel v polno – 0:1. 27-letni Zagrebčan je tako zadel le slabe tri minute po vstopu v igro … Drava si je takoj priigrala prilož- nost za izenačenje, a je po pobegu po boku in podaji Marciusa v sredini znova zamudil Aganović … Zato pa 21-letnim Ormožanom je zagotovo vsaj enomesečni premor. V zad- njih deset minut tekme so gostje vstopili s petimi goli prednosti (20:25) in suvereno tekmo pripel- jali do zaslužene zmage (24:29). Največ zadetkov za Pivovarje (10) je prispeval Cvetko. Do konca tekme so dravaši poskušali uloviti priključek s tek- meci, a jim to nikakor ni uspelo. Krka je v tem srečanju enostav- no pokazala več kvalitete, pred- vsem pa je bila v napadu bolj konkretna. Dravaši so imeli svoje (pol)priložnosti, ki so bile dokaj številne, a so vse po vrsti ostane neizkoriščene: v določenih delih so zmanjkali centimetri oz. stotin- torek  1. septembra 2020Šport14 Nogomet  2. SNL, 4. krog Brekalo vstopil s klopi in odločil tekmo Rokomet  Pripravljalna tekma Na generalki poraz Ormoža proti Celju Le še tri neporažene ekipe Četrti krog v 2. ligi je zaznamovalo nekaj lokalnih derbijev, med katere lahko prištevamo obračune v Radomljah, Lendavi in Vipolžah. Največ gledalcev se je (pričako- vano) zbralo v Prekmurju, v vsem sijaju pa je tam zablestel Meshack Ubochioma. Gre za šele 18-letnega mladeniča iz Nigerije, ki je k Nafti prišel iz Madžarske. Na dosedanjih štirih tekmah je dosegel že pet za- detkov in je ob Tadeju Trdini prvi strelec lige. V derbiju osrednje Slovenije sta se merila Radomlje in Dob, ki ju vo- dita Oslar Drobne in Simon Sešlar. Daljšo je tokrat potegnil Drobne, saj so njegovi varovanci že v prvem polčasu prišli do neulovljive pred- nosti treh zadetkov. V Vipolžah domača ekipa Brd letos nikakor ne najde prave igre in je za zdaj statistično gledano daleč najslabša ekipa lige: v štirih tekmah je namreč prejela kar 15 za- detkov, dosegla ni še nobenega … Varovanci Vlada Badžima tudi proti najbližjim sosedom iz le 15 km od- daljenih Bilj niso našli pravega re- cepta za kakšno presenečenje. Še naprej v popolni temi tavajo tudi Velenjčani. Dolgoletni prvoli- gaši so tokrat poraz doživeli proti Brežičanom in ostajajo v spodnjem delu lestvice. Za Brežičane je to bila prva zmaga v sezoni. Eden od derbijev kroga je bil od- igran v Ajdovščini, kjer so gostovali Korošci iz Raven. Ti so zadnjih 20 minut tekme odigrali z igralcem več na igrišču, a v rezultatskem smislu tega jim tega ni uspelo unovčiti za tri točke. Kljub temu os- tajajo ena izmed le treh ekip, ki še ne pozna poraza, drugi dve sta še Krka in Nafta. REZULTATI 4. KROGA: Drava – Krka 0:2 (0:0); Krško – Jadran Dekani 0:0; Kalcer Radomlje – Roltek Dob 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Jazbec (3.), 2:0 Cerar (34.), 3:0 Nuhanović (36.), 3:1 Petrovič (64.); Triglav – Šmartno 1928 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Kumer (60.), 2:0 Hasa- naj (77.), 3:0 Ahmetaj (90.); Primorje Emundia – Fužinar Vzajemci 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Prša (49.), 1:1 J. Kodermac (61.). Rdeči karton: Curk (70., Primorje); Nafta 1903 – Beltinci Klima Tra- tnjek 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Ubochio- ma (3.), 2:0 Vinko (6., z 11 m), 3:0 Ubochioma (49.), 3:1 Mauko (60.), 4:1 Ubochioma 80.); Brda – Vitanest Bilje 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Matić (40.), 0:2 Štrukelj (42.), 0:3 Marc (48.). Rdeča karto- na: Matič (27.), Bužinel (80., oba Brda); Rudar Velenje – Brežice Terme Čatež 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Sokler (8.). Rdeči karton: Felja (88., Bre- žice). 1. KRKA 4 3 1 0 11:3 10 2. NAFTA 1903 4 3 1 0 9:2 10 3. KALCER RADOMLJE 4 3 0 1 10:3 9 4. VITANEST BILJE 4 3 0 1 6:5 9 5. FUŽINAR VZAJEMCI 4 2 2 0 11:4 8 6. PRIMORJE EMUNDIA 4 2 1 1 5:3 7 7. ROLTEK DOB 4 2 0 2 11:8 6 8. TRIGLAV KRANJ 4 2 0 2 5:4 6 9. JADRAN DEKANI 4 1 2 1 6:4 5 10. RUDAR VELENJE 4 1 1 2 5:6 4 11. KRŠKO 4 1 1 2 3:6 4 12. BREŽICE ČATEŽ 4 1 1 2 3:7 4 13. BELTINCI TRATNJEK 4 1 0 3 5:8 3 14. DRAVA PTUJ 4 1 0 3 5:9 3 15. ŠMARTNO 1928 4 1 0 3 2:10 3 16. BRDA 4 0 0 4 0:15 0 JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Krke so ostali neporaženi tudi v četrti tekmi letošnje sezone, Drava je na drugi strani doži- vela tretji poraz. Matej Niedorfer je skupil težjo poškodba prsta na roki Marko Brekalo, Krka: »Že od samega začetka tekme smo pokazali, da smo boljša ekipa. Že v prvem polčasu smo si ustvarili nekaj lepih prilož- nosti, ob polčasu pa smo se dogovorili, da v dru- gem delu odigramo še močneje. Na srečo smo zabili ta dva zadetka, danes sem bil jaz tisti, ki mu je to uspelo s pomočjo ekipe. V prvih treh krogih nisem imel sreče z realizacijo, tokrat mi je vendarle uspelo, zaradi česar sem zelo vesel. Ko ekipa igra dobro, potem se vedno najde kdo, ki v določenem trenutku izstopi. Naša želja so mesta pri vrhu.« Anej Milič, Drava: »V prvem polčasu smo se ena- kopravno kosali z Novomeščani, v drugem pa smo nekoliko popustili. To so gostje izkoristili in nas s preprostimi kombinacijami izigrali v dveh potezah. Ni nam uspelo zabiti zadetka, kar bo treba popravi- ti na treningih. Na koncu smo tako morali priznati premoč Krki.« Viktor Trenevski, trener Drave: »Tekma je bila dobra, dokaj enakovredna in s precej taktičnimi zamislimi na obeh straneh. Na našo žalost je Krka v dveh primerih izigrala našo obrambo, ki še ni uigrana – enostavno potrebujemo čas za boljše funkcioniranje in bolj kompaktno postavitev. Po zaostanku smo se poskusili vrniti v igro, a nam ni uspelo. Ob vsem smo morali opraviti dve menjavi zaradi poškodb; resnično nam ni lahko, fantom tudi ne morem ničesar očitati.« Selektor Matjaž Kek je na repre- zentančni zbor naknadno povabil še dva novinca. Prvič bosta pripra- ve z reprezentanco opravila 29-le- tni zvezni igralec poljske Zaglebie Lubina Aleksander Živec in 24-letni napadalec Züricha Blaž Kramer. Oba sta se v nedeljo že priključila pripravam na Brdu pri Kranju. Sedanji član švicarskega prvo- ligaša Züricha Blaž Kramer je kari- ero začel pri celjskem Šampionu, v sezoni 2016/17 pa je igral za Alu- minij. V močni zasedbi, v kateri so bili v napadu še Lovro Bizjak, Žiga Škofl ek in Francesco Tahiraj, je dosegel šest zadetkov. Kasneje je Kramer pot nadaljeval v drugi ekipi nemškega Wolfsburga, z dobrimi predstavami pa si je lani prislužil prestop k švicarskemu prvoligašu. Slovenija bo v četrtek v Stožicah v Ligi narodov gostila Grčijo (ob 20.45), v nedeljo pa še Moldavijo (ob 18.00). JM Nogomet  Reprezentanca Slovenije V reprezentanci še en nekdanji član Aluminija Foto: Črtomir Goznik Blaž Kramer je za Aluminij igral v sezoni 2016/17, zdaj ga je v repre- zentanco vpoklical Matjaž Kek. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 15 čez leto ali dve gotovo kandidati za najvišja mesta tudi na najmoč- nejših turnirjih in tekmovanjih,« je nastop komentiral Polajžer, ki je na tokratnem prvenstvu opravljal še funkcijo direktorja turnirja. Pri mladinkah so nastopile le šti- ri ekipe, naslov državnih prvakinj pa je osvojila ekipa Celjskega ŠK, za kar ima največ zaslug bivša čla- nica ptujskega društva Nika Kralj iz Gorišnice. V odločilni partiji 3. kroga je kot črna na prvi šahovnici premagala Fide mojstrico Lariso Kuhar in osvojila tudi največ novih ratinških točk med dekleti (46). Sodniški del je kot glavni sod- nik brezhibno opravil mednarodni šahovski sodnik Boris Perkovič iz Frama. Končni vrstni red mladinke: 1. (2.) Celjski ŠK 5 točk, 2. (1.) ŠK Tri- glav Krško 5, 3. (3.) ŠD Domžale 2, 4. (4.) ŠD Pomgrad 0 točk Končni vrstni red mladinci: 1. (2.) ŠK Žalec 12 točk, 2. (1.) ŽŠK Ma- ribor Poligram 12, 3. (4.) Celjski ŠK 10, 4. (3.) ŠD Kočevje 9, 5. (5.) ŠD Pomgrad 6, 6. (7.) ŠD Ptuj 4 (Mihaj- lo Ilijič 3/7, Tadej Murko 2,5/6, Ti- len Kovačec 1/7, Anej Levanič 0/1), 7. (6.) ŠK Triglav Krško 2, 8. (8.) ŠD Domžale. (številke v oklepajih pomenijo začetni rating ekip) Silva Razlag 3. SNL – vzhod REZULTATI 2. KROGA: Podvinci – Zreče 2:4 (1:4), Videm – Šmarje pri Jelšah 5:3 (3:0), Cirkulane – Do- brovce 2:0 (0:0), Dravinja – Roga- ška 3:2 (1:1), Šampion – Kety Emmi Bistrica 1:4 (0:1), Koroška Dravog- rad – Korotan Prevalje 2:0 (0:0). 1. CIRKULANE 2 2 0 0 6:0 6 2. K. EMMI BISTRICA 2 2 0 0 7:2 6 3. DRAVOGRAD 2 2 0 0 5:1 6 4. ROGAŠKA 2 1 0 1 5:3 3 5. VIDEM 2 1 0 1 5:5 3 6. K. PREVALJE 2 1 0 1 2:2 3 7. DRAVINJA 2 1 0 1 4:5 3 8. ŠAMPION 2 1 0 1 5:7 3 9. ZREČE 2 1 0 1 4:6 3 10. ŠMARJE 2 0 0 2 6:9 0 11. PODVINCI 2 0 0 2 3:7 0 12. DOBROVCE 2 0 0 2 0:5 0 Podvinci – Zreče 2:4 (1:4) STRELCI: 0:1 Vinkovič (1.), 0:2 Zu- panc Terglav (15.), 0:3 Brglez (23.), 0:4 Vinkovič (41.), 1:4 Bajraj (45.), 2:4 Orovič (70.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Goj- košek, Lah, Vajda (od 57. Svenšek), Orovič, Ziko Zajko (od 63. Koren), Svenšek, Kuserbanj (od 57. Zamu- da Horvat), Bajraj, Anžel (od 63. Šegula). Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Žiga Ramšak (77., Podvinci) Nogometaši Podvincev tudi v drugo niso upravičili visokih ciljev, ki so si jih zadali pred prvenstvom. Po porazu v Slovenski Bistrici so tokrat klonili še na domačem igri- šču. Tekma se je za domačine odprla na najslabši možni način, zadetek so prejeli že v 1. minuti, dosegel ga je kapetan Matej Vinkovič, sicer izkušen nekdanji drugoligaški igra- lec (Veržej). Gostje so bili izjemno učinkoviti tudi v nadaljevanju, saj so zadeli iz domala vsakega strela na gol domačega vratarja Tiborja Canjka. Po drugem zadetku Vinko- viča so v 41. minuti vodili že z 0:4 … Še pred odhodom v slačilnico je Murat Bajraj iz domačega tabora znižal zaostanek, kar je bil znak za juriš v drugem delu. Domači zasedbi pa ta ni najbolje uspel, čeprav je Orovič v 70. minuti dosegel zadetek. Gostom je uspe- lo ohraniti »hladne glave«, delo pa jim je olajšal tudi domači branilec Žiga Ramšak, ki je še pred zaključ- kom prejel drugi rumeni karton. Videm – Šmarje pri Jelšah 5:3 (3:0) STRELCI: 1:0 Frank Ličina (11.), 2:0 Mesarič (35.), 3:0 Vrbanić (36.), 4:0 Frank Ličina (53.), 4:1 Drofenik (60.), 4:2 Firšt (62.), 4:3 Mauher (88.), 5:3 Tement (89.). VIDEM: Rogina, Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Mesarič (od 89. Lah), Frank Ličina (od 62. Tement), Krajnc, Plajnšek (od 89. Šlamberger), Goj- zdnik, Vrbanić (od 62. Vidovič), Lovenjak (od 46. Ovčar). Trener: Robert Hojnik. Igralci Vidma so v nedeljo pri- čakali goste iz Šmarij pri Jelšah v precej bolj popolnjeni postavi kot na uvodu proti Korotanu, tudi to je eden izmed razlogov za prve toč- ke. In odličen prvi polčas … »Prvi polčas je bil resnično do- ber z naše strani, prikazali smo pravo kolektivno in kombinatorno predstavo. Prednost treh zadetkov je bila povsem zaslužena, lahko bi bila celo višja. Tudi uvod v drugi del je minil v podobni predstavi in povišanju vodstva na 4:0, nato pa smo povsem nerazumljivo popus- tili. Morda je bila za to kriva visoka prednost in posledično popušča- nje koncentracije, a hitro smo bili kaznovani z dvema zadetkoma. To nas je 'streznilo', imeli smo vsaj dve priložnosti za povišanje vod- stva, ki pa nam jih ni uspelo izko- ristiti. V končnici je bilo pri znižanju na 4:3 že nekoliko panike, a je gol Tementa stvari vendarle postavil na pravo mesto,« je tekmo opisal trener Vidma Robert Hojnik. Ekipa iz Šmarij ima očitno težave v obrambi, saj je na uvodnih dveh tekmah prejela skupaj kar devet zadetkov: štiri proti Šampionu, pet proti Vidmu. Cirkulane – Dobrovce 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 B. Cesar (68.), 2:0 Kajzer (84.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar (od 84. Orlač), Lipavšek, U. Cesar (od 46. Živič), Bojnec (od 58. Kajzer), Travnikar, Krajnc (od 58. Belšak), Zazić, Cimerman, Majcen, Toplak. Trener: Damjan Vogrinec.w RDEČI KARTON: Tilen Ploj (57., Dobrovce). Nogometaši iz Cirkulan so na uvodu debitantske sezone v 3. ligi vknjižili še drugo zaporedno zma- go, tokrat prvo pred domačimi gle- dalci. V končnici so z igralcem več na igrišču strli odpor varovancev trenerja Silva Berka. »Tekmo smo slabo začeli, nato pa iz minute v minuto prevzemali pobudo v svoje roke. Že v prvem polčasu bi lahko dosegli kakšen zadetek, ob odmoru pa smo se dogovorili za še močnejši tempo. Gol je tako dobesedno 'visel v zra- ku', vsaj trikrat smo bili v situaciji, ko so naši igralci šli sami proti golu gostov. V končnici nam je vendarle uspelo unovčiti terensko pobudo. Vesel sem zmage in dejstva, da smo še drugič zapored obdržali mrežo nedotaknjeno,« je povedal trener Cirkulan Damjan Vogrinec. Superliga: rezervisti Hajdine zrežirali neverjeten preobrat Super liga MNZ Ptuj je tudi v dru- gem krogu upravičila pričakovanja ljubiteljev nogometa, saj so lahko spremljali zanimive tekme. »Zmagovalci kroga« so igralci Hajdine, ki so v Apačah po uri igre zaostajali za tri gole. Domačini so takrat v svojih glavah očitno že vpisali tri točke, s čimer pa se niso sprijaznili varovanci trenerja Dani- jela Voglarja. Strateg Hajdine je v nadaljevanju opravil pet menjav, kar je bil zadetek v polno. Najprej je sledilo znižanje z 11-metrovke, v zaključku pa popoln preobrat. Zanimivo je, da so kar tri zadetke od štirih dosegli »rezervisti«, to so bili Uroš Simonič, Domen Šeliga in v zadnji minuti tekme še Alen Kropec. Druga ekipa iz občine Hajdina – Gerečja vas – je v uvodu sezone manj uspešna, izgubila je še drugo zaporedno tekmo na svojem igri- šču. Tokrat jim novega poraza ni uspel preprečiti niti vratar Tomaž Murko, ki je stopil med vratnice. Varovanci Marka Drevenška kljub dobri igralski zasedbi kažejo nera- zumljivo neučinkovitost, v uvodnih 180 minutah niso zadeli v polno niti enkrat. Stojnci so se po domačem porazu proti Gorišnici hitro pobra- li, zmage so v takšnih primerih pač najboljše zdravilo … Derbi ekip, ki sta v prvem krogu slavili visoki zmagi je bil odigran v Poljčanah. Ključni dogodek za raz- plet se je zgodil v 24. minuti, ko je domača ekipa ostala na zelenici le z deseterico, izključen je bil Marko Pepelnak. V nadaljevanju so gostje izkoristili številčno prednost, s tre- mi zadetki se je posebej izkazal Tomi Štumberger. Zavrč je edina ekipa, ki ima po dveh krogih 100 % izkupiček. Izključitev se je zgodila tudi v Gorišnici, a v precej kasnejši fazi tekme, ko je rdeči karton prejel domačin Gregor Mar. Do konca tekme do spremembe rezultata ni prišlo, ostalo je pri remiju, ki veliko pomeni predvsem gostom iz Skor- be. Lokalni derbi kroga se je odvil v Bukovcih, kjer so gostovali ambi- ciozni Markovčani. Takšne tekme vedno ponujajo dodatno vznemir- jenje med navijači, tokrat so se veselili domačini. Četa trenerja Bo- štjana Zemljariča je odlično začela tekmo in že v 17. minuti je bilo 2:0. Kljub znižanju izida še pred odmo- rom so domačini zbrano odigrali tudi drugi del, v katerem sta Da- mjan Antolič in Niko Veršič potrdila zmago. REZULTATI 2. KROGA: Apače – Hajdina 3:4 (2:0); strel- ci: 1:0 Kraner (35.), 2:0 Motaln (45.), 3:0 Travnikar (60.), 3:1 Simo- nič (62., z 11 m), 3:2 Cvikl (80.), 3:3 Šeliga (84.), 3:4 Kropec (90.). Bukovci – Markovci 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Šmigoc (7.), 2:0 Veršič (17.), 2:1 Strelec (45.), 3:1 Antolič (60.), 4:1 Veršič (76.); Boč Poljčane – Zavrč 0:4 (0:2); strelca: 0:1 Krajnc (27.), 0:2 Štum- berger (35.), 0:3 Štumberger (72.), 0:4 Štumberger (73.). Rdeči kar- ton: Pepelnak (24., Boč); Gorišnica – Skorba 1:1 (1:1); strel- ca: 1:0 Mulej (25.), 1:1 Brodnjak (43.). Rdeči karton: Mar (68., Go- rišnica); Gerečja vas – Stojnci 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Meznarič (32.), 0:2 Vido- vič (70.), 0:3 Muršec (74.). 1. ZAVRČ 2 2 0 0 8:0 6 2. GORIŠNICA 2 1 1 0 3:2 4 3. STOJNCI 2 1 0 1 4:2 3 4. APAČE 2 1 0 1 5:4 3 5. HAJDINA 2 1 0 1 7:7 3 6. BOČ POLJČANE 2 1 0 1 4:4 3 7. BUKOVCI 2 1 0 1 4:5 3 8. MARKOVCI 2 1 0 1 5:7 3 9. SKORBA 2 0 1 1 1:5 1 10. GEREČJA VAS 2 0 0 2 0:5 0 JM torek  1. septembra 2020 Šport, rekreacija 15 Veteranski ligi MNZ Ptuj +35 VZHOD REZULTATI 1. KROGA: Leskovec – Podvinci 1:11, Dornava – Markov- ci 1:0, Rogoznica – Zavrč-Cirkulane 1:3, Borovci – Grajena 2:2. Prosta je bila ekipa Gorišnice. +35 ZAHOD REZULTATI 1. KROGA: Lovrenc – Spodnja Polskava 4:0, Apače – Podlehnik 2:1, Skorba – Gerečja vas 1:1, Tržec – Hajdina 1:4. Prosta je bila ekipa Pragersko. Nogomet  3. SNL - vzhod, Super liga MNZ Ptuj Cirkulane in Videm uspešna, še drugi poraz Podvincev Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma (zeleni dresi) so na domačem igrišču ugnali goste iz Šmarij pri Jelšah. Foto: Andrej Lončarič Nogometaši Bukovcev so v lokalnem derbiju v težkih razmerah za igro prepričljivo ugnali sosede iz središča občine. V organizaciji Šahovskega društva Ptuj je pod okriljem Ša- hovske zveze Slovenije v kulturni dvorani Hajdoše potekalo tekmo- vanje ekipne državne lige za mla- dinke in mladince, stare do 20 let. Pri mladinkah so bile prijave od- prte, pri mladincih pa si je nastop zagotovilo najboljših osem ekip z lanskega prvenstva, med njimi tudi ekipa Šahovskega društva Ptuj. Ekipno mladinsko prvenstvo vsaj pri šahistih vedno zbere naj- boljše slovenske mladince, kar se je pokazalo tudi pri tokratnih sestavah ekip, saj je bilo prisotnih večino posameznikov, ki zasedajo najboljša mesta na slovenski le- stvici mladincev do 20 let. Prvi na lestvici, FM Jan Šubelj je že branil barve članske državne reprezen- tance, tokrat pa je skupaj s Fide mojstroma Janom Marnom in Jako Juvanom zastopal prve favo- rite prvenstva, ekipo ŽŠK Maribor Poligram. Dejansko so se skozi vseh sedem krogov na prvih treh mestih menjavale štiri ekipe in šele zadnja partija zadnjega, 7. kroga je postavila končni vrstni red zmago- valca. Po šestem kolu so bili s točko v prednosti šahisti iz Maribora, naslov državnega prvaka pa je na koncu osvojila ekipa ŠK Žalec, pri čemer ji je z neodločenim izidom proti ekipi iz Maribora pripomogla sosednja, savinjska ekipa Celjske- ga ŠK. Slednja si je s tem priborila tudi mesto med najboljšimi tremi, za kar ima veliko zaslug mlada Fide mojstrica Nuša Hercog, ki je na drugi moški celjski šahovnici pos- krbela za presenečenje z zmago proti FM Janu Marnu. Ekipa domačega društva, ki je bila med najmlajšimi in je po zače- tnem ratingu zasedala 7. mesto, se je solidno odrezala v izredno močni konkurenci. Z rezultatom 2:1 je premagala ekipo Domžal in Krškega in zasedla končno 6. mes- to. Kapetan ekipe in predsednik ŠD Ptuj, MM Danilo Polajžer je dal priložnost tudi najmlajšima, Tilnu Kovačcu in Aneju Levaniču. »Zadovoljen sem z nastopi naših mladih igralcev, ki so se dokaj ena- kovredno kosali v izredno močni konkurenci. Seveda se jim pozna pomanjkanje fi zične in predvsem psihične koncentracije ter izku- šenj, ki jih lahko pridobijo le na to- vrstnih tekmovanjih. Imamo talen- tirano skupino mladincev, ki bodo Šah  Mladinsko državno prvenstvo v Hajdošah Soliden nastop pomlajene ptujske ekipe Foto: Boris Perkovič Ptujska ekipa v dvoboju s Krškim; od desne Tilen Kovačec, Tadej Murko, Mihajilo Ilijič Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  1. septembra 2020Na sceni16 Pred Orfejevim spomenikom na Slovenskem trgu je 25. avgusta potekal prvi večer pripovedovanja antičnih mitov, povezanih s petovi- onsko dediščino. Pritegnil je veliko število vedoželjnih o petovionski dediščini, ki so z velikim zanima- njem prisluhnili zgodbi Orfeja, bo- žanskega pevca, tragični usodi mladega glasbenika in slovenski pravljici o onostranstvu. Ob tem pa izvedeli še veliko zanimivega o samem Orfejevem spomeniku, ne samo o mitičnem igralcu na liro, kot prizoru z nagrobne stele, katerega ikonografi ja in simbolika ponazarjata ciklični krog menjava- nja življenja, smrti in vstop nazaj v življenje ter dramatično ločitev ljudi ali ljubimcev v trenutku smrti. Velikanska škoda je, da bo spome- nik, čeprav je del mesta, ki ga ima- mo vsi radi, propadel, če se ne bo ukrepalo. Prizori na njem so iz leta v leto manj vidni. Orfejev spomenik v bistvu govori o moči, slavi in bo- gastvu celotne Petovione, ne samo družine Valerijcev, je izposta- vila Verena Vidrih Perko. Nekoč so vsi ljudje dobro poz- nali in razumeli antične zgodbe, iz katerih so črpali neizmerne navdi- he za ustvarjanje. Ker je to znanje danes tako slabotno, sta Verena Vidrih Perko in Breda Podbrežnik Vukmir združili moči in začeli pre- ko mitov pojasnjevati tisto, kar je v arheologiji zelo težko. Eden takih mitov, ki je resnično večno lep in večno mlad, ki se nas vedno dotak- ne, je tudi mit o Orfeju, za katerega bi danes rekli, da je bil zlati fant iz bogate ugledne družine. V svoji ža- losti za izgubljeno Evridiko se zate- če k svoji liri, s svojimi žalostinkami je celo ganil živali, pa ne samo njih, tudi bogove podzemlja. „Orfejev spomenik predstavlja toliko zgodb, da si lahko predsta- vljamo, kako zelo so morali biti tedanji Ptujčani izobraženi. Ne vsi, zagotovo pa elita. Petoviono postavlja v svetovljanski mondeni svet, kar je tudi bila in kar bi si tudi zaslužila, če bi imela en velik arhe- Medtem ko se nekateri an- sambli pridno pripravljajo na ptujski festival narodno-zabav- ne glasbe, 51. po vrsti, ki bo 18. septembra na novi ptujski tržni- ci, so se drugi posvetili ustvarja- nju novih skladb, studijskemu snemanju in snemanju vide- ospotov za svoje nove skladbe. Ustvarili so veliko novih melo- dij, ki bodo zagotovo našle pot do poslušalcev oz. ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Ansambel Naveza je izdal novi album z naslovom Objem. Ta pri- naša pester izbor skladb, od sanja- vih nostalgičnih valčkov in hitrih polk, ki kar kličejo k plesu, do priredb večnih evergreenov, kot Bele vrtnice, Opolnoči, kot tudi njihovo največjo uspešnico Če lahko bi me slišala. Z njo so zma- gali leta 2016 na festivalu Sloven- ska polka in valček. Avtor večine pesmi je pevec in vodja ansambla Jure Mlinšek. Ostali avtorji, ki so priredili pesmi, pa so: Rok Švab, Vera Šolinc, Ivan Sivec, Martin Juhart, Rok Lunaček, Aleksander Jež in Matjaž Zupan. Novi album ansambla Naveza Objem je prava izbira za vse, ki ljubijo štiri glas- no petje in diatonično harmoni- ko. Poznavalci narodno-zabavnih ritmov so prepričani, da je to zagotovo doslej njihov najboljši album. Člani mladega ansambla Šen- tjanci, ki delujejo od avgusta leta 2017, pa vabijo k poslušanju nji- hove nove polke Kje so punce, ki jo spremlja tudi videspot. Pesem govori o poletju in mladostni energiji oz. kako si trije mladi fantje predstavljajo svoj dopust. Avtor besedila je Matej Kocjan- čič, pod melodijo in aranžma se je podpisal Marjan Turk. Ansam- bel Šentjanci iz Šentjanža na Do- lenjskem sestavljajo: vodja Žiga Podlogar (harmonika, prvi bas), Jernej Erman (kitara, drugi tenor) in Vid Žganjar (bas kitara, prvi tenor). Svojo glasbo in mladostno energijo želijo širiti po vsej Slove- niji, razveseljevati ljudi s polkami in valčki ter ustvariti toliko glas- be, da bodo lahko že v kratkem izdali svoj prvi cd. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Naveza in Ansambel Šentjanci Nove skladbe v ritmu polk in valčkov Foto: zasebni arhiv Ansambel Naveza Ptuj  Pripovedovanja antičnih mitov Ne gre le za mit, gre za Orfejev spomenik in arheološki muzej V okviru največje arheološke razstave Osrčje Petovione, ki so jo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pripravili ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih, na ogled je na ptujskem gradu še do konca leta, so pripravili tudi večera pripovedovanja antičnih mitov, povezanih s petovionsko dediščino. Pripovedovali sta ar- heologinja, prof. Verena Vidrih Perko in knjižničarka Breda Podbrežnik Vukmir, večera pa je vodila kustosinja arheologinja Aleksandra Nestorovič. Obe pripovedovalki že vrsto let oživljata antično mitologijo skupaj z ljudskim pripovednim blagom. Foto: Črtomir Goznik Pripovedovanje so vizualno popestrili z Orfejem in Evridiko. ološki muzej,“ je v prepričanju, da za ptujsko arheološko bogastvo in Orfejev spomenik prihajajo boljši časi, vzneseno povedala Verena Vidrih Perko. Drugi večer pripovedovanja an- tičnih mitov je zadnji avgustovski petek potekal na ptujskem gra- du pred konjušnico o Dionizu in Kurentu, zgodbi dveh božanskih pivcev, vinski trti, vincu in njunih mojstrskih potegavščinah. Za vizualno popestritev večerov sta poskrbela brata Malek in skupi- na Flavijci. Foto: Črtomir Goznik S pripovedovanja o Orfeju, božanskem pevcu, pred Orfejevim spomeni- kom, nagrobnim spomenikom Marku Valeriju Veru, ki je pripadal v 2. stoletju najpomembnejši rodbini v mestu. Foto: zasebni arhiv Ansambel Šentjanci Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  1. septembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: fižol iz pločevinke, dva klasa koruze ali koruza iz pločevinke, 1 rdeča paprika, sol, poper, olje, kis; po želji čili ali kajenski poper. Mlečno koruzo skuhamo (15 minut), nekoliko ohladimo, oluščimo in damo v skledo. (Če nimajo sosedovi na njivi več mlečne koruze, vzamemo 1 pločevinko koruze in jo odcedimo.) Fižol stresemo na cedilo, ga speremo pod vodo in damo v skledo k ohlajeni koruzi. Dodamo na majhne koščke narezano papriko (rdečo ali zeleno; originalno je rdeča). Začinimo s soljo in poprom ter dodamo še kis in olje. Če želimo ostrejšo solato, (previdno) dodamo čili ali kajenski poper. Vse skupaj dobro premešamo in ohladimo v hladilniku. TOREK SREDA ČETRTEK stročji fižol v omaki s krompirjem, meso iz tunke, sadje krompirjeva kremna juha, piščančji zrezki v mani, riž, paradižnikova solata, kompot želodčkova juha, domači kruh, palačinke PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, polnjene kumare z ajdovo kašo, solata, skutna krema piščančji paprikaš, testenine, endivija, jabolčni zavitek gobova juha, ražnjiči na žaru, mehiška solata, lepinje, banana z žara s sladoledom golaž, polenta, zelena solata, sadje Mehiška solata s koruzo Polnjene kumare z ajdovo kašo Kako sejemo motovilec Kaj pa pišeš o tem, me boste vprašali. Vzameš seme, gredico lepo pripraviš, seme poseješ in zagrneš z zemljo in to je to. Pa smo naredili vsaj eno, če ne dve napaki. Glede na to, da seme v semenskih vrečicah že nekaj let ni najbolj kakovostno, so težave hitro prisotne. Gredico za motovilec je treba res pripraviti, a nikakor ne prekopavamo, ne obračamo zemlje zdaj, ko je življenje v njej še na višku in zelo aktivno. Najboljše bi bilo samo odstraniti ostanke prehodne vrtnine, nasuti plast komposta (5 cm največ) in seme posejati. Dobra možnost je tudi uporaba orodja z zvezdicami na osi, ki lepo, fi no zmrvi zemljo za nekaj centimetrov v globino. Motovilcu ni treba gnojiti, a nekje do 5 l komposta /m2 lahko pomešate v vrhnjo plast pripravljene gredice. Torej moj prvi nasvet je, da poleti ne prekopavamo. Motovilec sodi med svetlokalilke, zato seme, prekrito z zemljo, zelo slabo kali. Zato je najbolje nekje pri hiši poiskati ustrezno desko, z njo narediti zelo plitke jarke. Letos bi bilo dobro v te jarčke nasuti nekaj fi ne, lepe zemlje za rože, ki se ne zbija. Vrstice naj bodo nekje 20 cm narazen. V te jarčke posejete seme dokaj na gosto. Tako gosto naj bo, da vidimo eno semenko poleg druge v vrsti. Potem pa s topim delo grabelj seme samo pritisnemo ob zemljo in nič drugega. Tako bo seme najbolje kalilo. Vendar je take odprte setve dobro prekriti z agrokopreno, da ga ne pojedo ptiči. S setvijo v vrste, čeprav je nekoliko več dela, bolj nadzorujete gostoto setve, predvsem imajo rastline dovolj prostora in zraka, da se enakomerno razvijejo, laž- je jih je tudi kasneje rezati in predvsem lažji je nadzor nad plevelom. Saj ni to- liko več dela, kolikor ga imate potem s pletjem plevela. Ker z nobenim orodjem ne morete zraven, morate na kolena. Poleg tega se v našem jesenskem vreme- nu zemlja hitro zaskorji, zbije in ni zraka za korenine. Razvoj je počasen, rastline pa tudi ne pridobijo veliko listne mase, zato je tudi spravilo pridelka počasno in zamudno. Vredno je, da se potrudite ob setvi. Kolobar Motovilec ni v sorodu z nobeno vrtnino, njegov edini, nam poznani sorodnik je baldrijan. Zato ga lahko sejete za vsemi vrtninami. Motovilec sejemo v mešanih posevkih skupaj z bobom (tega seveda zdaj ni na gredicah, spomladi pa morda je), fi žolom, nizek stročji fi žol še lahko sejete, kitajskim kapusom, kumari- cami, papriko, paradižnikom, redkvico, sladko koruzo, jagodami, kolerabico, ohrovtom, porom, špinačo, čebulo, azijsko listnato zelenjavo. A svetujem, da si prihranite nekaj prostora in ga posejete pod rastline paradižnika. Dobro se razumeta. Paradižnik bo tudi poskrbel za ustrezno senco, saj motovilec ob pripe- kanju sončnih žarkov slabo kali. Tudi paprika bo služila istemu namenu, a papriko navadno sadite preblizu skupaj za tako vlogo. Poleg motovilca lahko posejete tudi špinačo, če jo imate radi. Lahko pa posejete skupaj azijske listnate rastline, med katere sodi tudi rukola, tako da posejete vrsto motovilca, vrsto rukole … Motovilec preko sadik Malokdo pa ve, da lahko motovilec pridelate tudi preko sadik. Posejete ga v multiplošče, ki imajo pre- mer lončkov vsaj 3 pa do 5 cm. V vsako posejemo 3–5 semenk. Setev postavimo v senco. Motovilec potem, ko korenine prerastejo grudo, presadimo na vrt, lahko pa ga kar v teh ploščah gojimo na balkonih ali terasah. S setvijo preko sadik še lažje obvladujete plevele, saj ga lahko od prvega dneva naprej okopavate. Prav tako ga boste zanesljivo posadili v vrste, kar ima veliko prednosti pred setvami »na povprek«. Tudi vznik je veliko boljši, saj je setev v senci, zalivanje primernejše. S setvijo v multiplošče ga lahko pridelate tudi na terasah in balkonih. Motovilec ima plitev koreninski sistem in potrebuje ves čas rahlo prst, ne mara zbite zemlje, v kateri ni zraka. Zato sejte motovilec vedno v vrstice. Te naj bodo 20–25 cm narazen. Na tak način boste lažje rah- ljali zemljo med vrsticami, tudi boj s pleveli bo veliko lažji. Posebej to velja za setve, ki bodo prezimovale. Vedno znova je spomladi veliko vprašanj, kako odstraniti plevel, posebej če je zima topla. Če je posejan v vrstice, potem to ni težava. Če pa je posejan tako, kot je pri nas navada, kar na povprek, potem pa je treba na kolena in s prsti previdno odstraniti vsako rastlino plevela posebej. Tudi pogoji za rast in razvoj rastlin so v vrsticah boljši, boljša je osvetlitev, več prostora imajo posamezne rastline, lažje je ves čas zračiti medvrstni prostor. Motovilec vsebuje ogromno vitamina C V teh čudnih časih moramo še bolj skrbeti za dobro zdravje in odpornost in prav motovilec sodi med vrtnine, ki vsebujejo veliko vitamina C. Seveda ima tudi druge koristne sestavine, med njimi je tudi kloro- fi l. Nanj kar pozabljamo, a z njim dobimo veliko železa, magnezija, antioksidantov, skratka veliko razlo- gov, da je motovilec pogosto na našem jedilniku. Zeleni nasveti Komaj čakamo na motovilec Poletje se končuje, s tem pa dela na vrtu seveda še ni konec. Zagotovo ste mnogi že posejali motovilec, saj je med nami zelo priljubljen. Drugi pa s setvijo še čakate. Pa ni potrebe. Sestavine: 3 kumare, 1 manjši por, 1 večji korenček, 1 steblo belušne zelene, 125 g ajdove kaše, 3 žlice olja, ščepec soli, 1 ščepec posušene bazilike, majarona ali origana, 1 dl sme- tane. Kašo v slani vodi kuhamo (pazimo, da se ne razkuha) in odstavimo. Kumare po dolžini prere- žemo in jih z žličko izvotlimo, da dobimo ladjice. Por narežemo na rezinice, korenček in zele- no na kockice.V posodi na olju prepražimo zrezano zelenjavo, da se malo zmehča, dodamo odcejeno kašo, solimo, začinimo z baziliko ali drugimi dišavnicami, prilijemo smetano, pre- mešamo in odkrito kuhamo še nekaj minut. Kumare napolnimo z nadevom in postrežemo. Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  1. septembra 2020Ljudje in dogodki18 V Slovenskih Konjicah domujejo kenguruji. Kdo lahko pridobi dovoljenje za zadrževanje živali v ujetništvu, predpisuje zakonodaja, ki dovo- ljenje pogojuje s sodelovanjem pri raziskavah, ki so v korist ohranja- nja najmanj ene vrste, s spodbu- janjem izobraževanja in ozavešča- nja javnosti v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti ipd. Nada- lje morajo biti izpolnjeni bivalni pogoji, pripravljeni ustrezni pro- grami prehrane ter veterinarske oskrbe … Nad izpolnjevanjem pogojev in zakonodajnih predpisov bdijo veterinarski in okoljski inšpektorji. Slednji so v minulem letu skoraj vsak mesec obravnavali en primer kršitev ravnanja z zavarovanimi ži- valskimi vrstami, ki so se nanašale na odredbo o bivalnih razmerah in oskrbo živali v ujetništvu, a ne le pri imetnikih živalskih parkov, temveč tudi pri fi zičnih osebah. Za komentar bivalnih razmer in zdravstvenega stanja v živalskih parkih smo zaprosili Zlatka Go- loba, specialista za zdravljenje malih, divjih in eksotičnih živali. Odgovoril je, da mora biti osre- dnja motivacija lastnikov in vodij v vseh živalskih parkih usmerjana v načrtovani izbor primerne ži- valske vrste v ustreznem sestoju (par, reproduktivna družina) in njihovo dobro počutje, zagota- vljanje minimalnih nastanitvenih pogojev živali, ustrezno prehrano in zdravstveno varstvo. »Osnovni namen vsake take ustanove pa je izobraževanje ljudi in posredno varovanje narave in planeta Zem- lje, da bo še osrečevala naslednje generacije.« V Konjicah letos obisk podvojili Kot omenjeno, ima v Sloveni- ji pravico za zadrževanje živali v ujetništvu z namenom prikazova- nja živali javnosti več kot 10 prav- nih in fi zičnih oseb. V osrednjem živalskem vrtu v državi v Ljubljani (ustanovitelj mestna občina) biva več kot 130 različnih vrst in pasem oziroma več kot 500 živali. ZOO Ljubljana se razteza na skoraj 20 hektarjih, letno pa beležijo skoraj 300.000 obiskovalcev. Preko 30 različnih živalskih vrst oziroma 160 živali ima dom v konjiškem Mini ZOO, kjer do- mujejo kubanski krokodil, opice, kenguruji najrazličnejše ptice, pa piton, nosati medvedki, pa tudi zajčki. V Konjice jim je pred nekaj leti uspelo pripeljati tudi dva leva, Arturja in Cezarja, ki pa ju je pred dobrim mesecem neznani storilec zastrupil, domnevno s strupom za zatiranje polžev. Veterinarju Slovenija, Podravje  Eksotične živali niso več le v živalskih vrtovih, ampak v marsikaterem domu Koliko eksotičnih živali v ograjah ter izven njih je V slovenskih domovih je veliko ljubiteljskih živali, in če izvzamemo mačke in pse, številčno sledijo glodavci, ptice in nato plazilci. Sicer pa prikazovanja nekaj več kot 10 podjetij in fi zičnih oseb. Največji in najbolj znan živalski park pri nas je zagotovo Živalski vrt Ljubljana, nam Več kot 10 dovoljenj za živalske vrtove in akvarije V Sloveniji imajo dovoljenje za zadrževanje z namenom prikazovanja javnosti Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož – Akvarij Piran, Živalski vrt Ljubljana, Snaga, d. o. o. – Akvarij Maribor, Mini živalski vrt, d. o. o., Turistično društvo Loška dolina, Živalski vrt SikaluZOO Todor Mitev, s. p., Postojnska jama, d. d., Golob, d. o. o., ZOO Wild Animal Park International, GP Falcons Zoo Park, ZOO park Rožman, Posredništvo Damjan Zupan, s. p., in tri fi zične osebe. Za zmanjšanje števila neželenih mačk lahko največ naredimo la- stniki, in sicer že takoj ob prihodu mačjega mladiča v naš dom. Velja namreč premisliti, ali bomo imeli žival za vzrejo ali zgolj kot hišne- ga ljubljenčka. Če se odločimo za slednje, in v večini primerov je tako, potem je najbolj odgovorno, da mačko steriliziramo, samca pa kastriramo ter s tem preprečimo nenadzorovano razmnoževanje in posledično poskrbimo za zmanj- ševanje populacije prostoživečih mačk. Kot pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, je ponudba mačjih mladičev zaradi nenadzorovanega razmno- ževanja in neodgovornih lastnikov velika, zato je mačje mladiče težko oddati. Tudi zavetišča so polna in ni dovolj zanimanja posvojiteljev, ki bi prevzeli skrb zanje. Po zakonu o zaščiti živali jih lahko zato usmrtijo po 30 dneh od dneva namestitve. Nadzor nad mačjo populacijo Mačke so živali, ki živijo samo- tarsko življenje na svojem ozem- lju, kjer tekmujejo za hrano, vodo in zavetje, to pa zanje predstavlja stres. Posledica stresa je njiho- va slaba odpornost na bolezni, te pa se hitreje širijo ob slabši prehranjenosti mačk. Spolno do- zorijo že med četrtim in petim mesecem starosti. V Sloveniji ima mačka dve, tudi tri legla na leto, v katerih se v povprečju skotijo štirje mladiči, kar pomeni, da ima lahko v enem letu 12 ali tudi več mladičev. »Poleg tega, da ni več neželenih mladičev, kirurška steri- lizacija samice in kastracija samca vpliva tudi na zmanjšanje nekate- rih motečih vedenjskih vzorcev, ki so povezani z gonitvijo mačk, ter na manjše pojavljanje nekaterih zdravstvenih težav in poškodb. Zato pomagajmo preprečiti bedo potepuških mačk,« pozivajo na ministrstvu. Pri vzpostavitvi večjega reda in nadzora nad mačjo populacijo pa lahko poleg vsakega od nas veliko prispeva tudi urejena zakonodaja. Spomnimo, da so evropski poslanci Slovenija, Podravje  Brez zakonodaje za vzpostavev reda in nadzora nad mačjo populacijo Na ulicah in v zavetiščih vse preveč zapuščenih Če smo v Sloveniji na »pasjem« področju uspeli vzpostaviti kolikor toliko dober sistem registracije in nadzora nad razmnoževanjem, pa v »mačjem« velik nered, kajti vse preveč je nenadzorovanega razmnoževanja mačk, odvrženih mačjih mladičev in velikega števila zapuščenih mačk. Te živijo resen problem in breme za lokalne skupnosti, pa ne le zato, ker uboge živali nimajo lastnika, ki bi skrbel zanje, ampak tudi zato, ker se med mačkami širijo bolezni in zoonoze. Za zmanjšanje števila neželenih mačk lahko največ naredimo lastniki, in sicer tako, da s Foto: MV Surikata z mladičkom v konjiškem parku Ko veš s kom delaš! POSLOVALNICA PTUJ TRSTENJAKOVA ULICA 5A 2250 PTUJ TEL.: 02/ GSM: 031/329 848 E MAIL: INFO.PTUJ@SSMB.SI Najstarejši živalski vrt v avstrijskem Schönbrunnu Najstarejši živalski vrt, ki še vedno obstaja, je dunajski Tiergarten Schönbrunn iz leta 1752, dobrih 20 let kasneje je bil odprt živalski vrt v Madridu, ob koncu 18. stoletja pa še v Parizu. Berlinski živalski vrt so odprli leta 1844 in velja za devetega najstarejšega na svetu, glede na število živalskih vrst pa zagotovo med enega največjih na svetu. Živali živijo sredi največjega berlinskega parka in imajo skupaj na voljo kakšnih 35 hektarov prostora. Ogledati pa si je mogoče okoli 1.500 živalskih vrst oziroma skupaj približno 20.000 živali. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  1. septembra 2020 Ljudje in dogodki 19 z Mute je uspelo, da je pozdravil Arturja, te sreče pa ni imel brat Cezar. Osamljenemu levu bodo v Mini ZOO poiskali družbo in že pripravljajo vse potrebno za pri- dobitev dveh levinj. Sicer pa je živalski vrt v Konjicah lani obiska- lo okoli 50.000 ljudi, letos načr- tujejo, da bodo to število skoraj podvojili. Manjši obisk v letošnjem letu pa beležijo na ranču Aladin, ki ima prostor v Mirni na Dolenjskem. Pred devetimi leti so na praznem travniku začeli graditi zgodbo, ki sedaj povezuje 100 živali. Na Do- lenjskem bivajo surikate, kamela, lame, nosati medvedki, gorske antilope, kenguruji, rakuni, tudi polarni volk … Lani je ranč obi- skalo okrog 30.000 radovedne- žev, letos nekoliko manj, sicer pa njihova sezona traja do sredine novembra. »Trudimo pa se, da v naš ZOO vsako leto pripeljemo kakšno novo žival, dodamo nova igrala ali tematske igre.« V Radencih je svoj prostor našel SikaluZOO, kjer domuje več kot 400 živali in nekaj manj kot 60 živalskih vrst, ostalih informacij pa iz tega družinskega živalskega vrta niso želeli deliti, saj da se ne želijo primerjati z neprimerljivimi. Sicer pa je podobno kot v ostalih (glede na podatke s spleta) tudi pri njih mogoče pozdraviti opice, pa celo dvogrbo kamelo, afriške- ga ježevca, želve, kavkaške ovčar- je in številne pernate živali. 60 % eksotičnih živali pogine zaradi neznanja V EU in v Sloveniji je v zadnjem desetletju ali pa še dlje opazen izrazit porast eksotičnih živali, na- menjenih gojiteljem, zbirateljem Foto: Mini ZOO v naši državi, ne ve nihče ima v Sloveniji pravico za zadrževanje živali v ujetništvu z namenom najbližja pa sta Mini ZOO v Slovenskih Konjicah ter Živalski vrt Sikaluzoo. mačk svetu še vedno vlada (pre) prosto v okolju, kar postaja prostoživečimi zapuščenimi Foto: SD svoje živali steriliziramo oziroma kastriramo. ali za hišne ljubljence. Veča se tudi število njihovih rejcev. Žal pa kar 60 % eksotičnih živali pogine zara- di nepoznavanja biologije, nepri- mernih nastanitvenih pogojev in prehrane. Zato na ljubljanski veterinarski fakulteti opozarjajo, da je izredne- ga pomena, da vsak lastnik svojih eksotičnih ljubljenčkov, bodisi malih sesalcev, ptičev, kuščarjev, rib, dvoživk ali pajkov ve, da zna živali pravilno in primerno oskr- beti, nahraniti, negovati in poskr- beti za njihovo dobro počutje in zdravje. S podatkom, koliko eksotičnih živali biva pri nas v ograjah in og- radah živalskih parkov ter izven njih, pa na ARSO, ki izdajajo dovo- ljenja za zadrževanje živali v ujet- ništvu z namenom prikazovanja javnosti, ne razpolagajo. Foto: MV Poleg živali imajo v manjših živalskih parkih pomembno vlogo tudi igrala in aktivnosti za otroke. Obvezna registracija mačk? Prvi korak v boju proti nezakoniti trgovini z domačimi živalmi je po vsej EU usklajen sistem obvezne identifi kacije in registracije mačk in psov. Označitev in registracija sta namreč ključna pogoja za sledljivost, izvrševanje in nadzor. Evropski parlament meni, da je za sledljivost nujno, da žival označi veterinar in to zabeleži v nacionalno bazo, kakor tudi da baza vsebuje podatke vseh oseb, ki so imele določeno vlogo v življenju živali, od rejca, prodajalca, veterinarja, prevoznika in slednjič do lastnika. S temi poudarki iz resolucije se tudi na upravi strinjamo,« so komentirali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Res pa je, da Slovenija spada med tiste članice EU, ki ima že vrsto let obvezno registracijo psov, ne pa tudi mačk, zato na tem področju vlada precejšen nered. Čeprav je po podatkih Felinološke zveze Slovenije pri nas registriranih pet felinoloških društev in prijavljenih preko 40 vzrejališč pasemskih mačk, poleg tega imamo že tudi precej zavetišč za zavržene živali, nimamo niti približnega števila, koliko mačk dejansko živi v Sloveniji. Do vsaj orientacijskih številk bi prišli, če bi združili podatke posameznih društev za pasemske živali s tistimi, ki jih vodijo zavetišča. Iz povedanega izhaja, da bi bila še kako primerna tudi obvezna registracija mačk, ki je zdaj skupaj s cepljenjem proti steklini zahtevana le pri tistih kosmatinkah, ki potujejo v tujino. Je pa mačko mogoče označiti in vnesti v register tudi zgolj na željo lastnika, čeprav ne bo potovala, saj jo ta bistveno lažje in hitreje najde, če se mu izgubi. Foto: Shutterstock/Jana hišnih ljubljenčkov in s tem orga- niziranega kriminala, ki znotraj EU vsak mesec proda več 10.000 živali. Predlagali so vzpostavitev defi ni- cije velikih komercialnih objektov za rejo na ravni EU, izboljšanje ka- zenskega pregona in strožje sank- cije za kršitelje pa tudi, kot rečeno, oblikovanje obveznega vseevrop- skega sistema za registracijo psov in mačk.« Le ena od sto mačk vrnjena lastniku Napovedana možnost obvezne registracije za mačke je v začetku leta marsikoga razburila, saj so mnogi v njej videli le izgovor za nove davke. Da ljudje niti za steri- lizacijo in kastracijo živali nimajo denarja, kaj šele za registracijo in davek, zato bo na cesti pristalo samo še več živali, je bilo slišati. »O uvedbi davka na hišne živali za zdaj ne razmišljamo. Bi pa bilo mogoče tak davek uporabljati za različne spodbude, kot so oprostitve davka za sterilizirane in kastrirane živali, za živali, ki so posvojene iz zave- tišč, in podobno, ter s tem reše- vati probleme zapuščenih živali in zmanjšati porabo lokalnih sredstev za te namene,« pravijo na UVHVVR. A ker bo vzpostavitev vseevropske mreže podatkov o registriranih hi- šnih živalih kljub nekaterih že ve- ljavnim informacijskim sistemom za izmenjavo podatkov precejšen organizacijski in tehnološki zalogaj, na upravi ne pričakujejo, da bi lah- ko predlagani ukrepi na ravni EU začeli veljati v kratkem. »Seveda bi obvezna registracija pomenila dodatni strošek za lastni- ka, a že ko se odločamo za nakup živali, se moramo zavedati, da od- govorno lastništvo vključuje tudi številne dolžnosti; da lahko svoji živali nudimo kakovostno življenje vse do njene smrti, namreč pot- rebujemo dovolj časa, prostora in sredstev za hrano, bivališče, vzgo- jo, šolanje, opremo in veterinarsko oskrbo. K boljši skrbi, odnosu in bolj humanemu ravnanju z živalmi sodi tudi označevanje, zato tega stroška ne bi smeli šteti kot nepo- trebnega. Vzemimo za primer pse in mačke, ki se znajdejo v zavetišču: polovica psov, ki so sprejeti vanj, se vrne k lastnikom, veliko večino mačk, za katere pri nas označe- vanje ni obvezno, pa zavetišča po sterilizaciji in kastraciji vrnejo v oko- lico, saj je le ena od sto sprejetih mačk vrnjena k lastniku.« februarja letos sprejeli resda ne- zavezujočo resolucijo, v kateri so pozvali k obvezni vseevropski re- gistraciji mačk in psov, obenem pa tudi k zajezitvi ilegalne preprodaje Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  1. septembra 2020Križemkražem20 EVGLENA - enocelični organizem z bičkom, lepočnica, ORINOKO - 2575 km dolga reka v Venezueli, RAABE, Wilhelm - nemški pisatelj, ZAIDITI - šiitska verska skupnost v Jemnu SLIKOVNA KRIŽANKA GRŠKA BOŽANSTVA 1 Fo to : v se P ro fim ed ia KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (69.) Čeprav je bila Japonska skozi zgodovino dokaj izoliran otok, arheologi verjamejo, da so jo ljudje naselili že v času zadnje ledene dobe, ko je bila ta delno povezana s celinsko Azijo. Tujci so začeli pluti proti Ja- ponski šele v 16. stoletju (leta 1543 jo kot prvi Evropejci dose- žejo portugalski pomorščaki). V deželo, ki so jo pretresale notra- nje vojne in spopadi, so pripeljali krščanstvo in strelno orožje. A že kmalu zatem so japonski vla- darji sklenili, da bodo iztrebili novo vero in pretrgali vse stike s tujino. Sumili so namreč, da bi misijonarsko delo lahko prite- gnilo invazijo ene od evropskih sil. Šogun (vojaški vladar, prib- ližno enakovreden sodobnemu generalu) je uperil vse moči k temu, da bi na Japonskem znova vzpostavil osrednjo oblast, zato je državo »zaprl« pred zunanjim svetom. Od leta 1639 do 1853 tako ni smel na japonsko zemljo stopiti noben tujec, prav tako pa je ni smel zapustiti noben Japo- nec. V tem času se je Japonska razvijala izredno hitro. Popula- cija se je zvišala, gospodarstvo izboljšalo, šole izpopolnile, in- frastruktura pa povezala otočje. Dežela je zacvetela tudi na po- dročju umetnosti in literature. Razmahnilo se je zanimanje za geografi jo, fi ziko, kemijo, astro- nomijo. Čez dobrih dvesto let, leta 1853, je v deželo priplula ameriška vojaška odprava. Po- veljnik Perry je s šogunom sklenil pogodbo o trgovanju, tako se je Japonska končno vključila v mednarodno trgovino. Sledila je nagla industrializacija, kot da bi država že leta v tišini pripra- vljala trdne temelje za razvoj visoke tehnologije. Dežela se je odprla in tako danes spada med najrazvitejše države sveta, nje- no kulturo pa prepletajo prvine starega in sodobnega. Le kdo ne pozna podjetij kot so: Nintendo, Canon, Nikon, Fujifi lm, Pana- sonic, Yamaha, Casio, Toshiba, Sony, Olympus, Honda, Toyota, Mitsubishi, Suzuki, Mazda … Foto: M. Toplak Kobe, Japonska Slov. Bistrica  24. pohod bistriške konjenice Ukrepi okrnili število osedlanih konjev Topot konjskih kopit in ponosna drža jezdecev Konjerejskega društva Slovenska Bistrica tudi letos nista umanjkala, za to so poskrbeli konjeniki, ki so na predzadnjo soboto v avgustu priredili že 24. pohod bistriške konjenice. Foto: Mojca Vtič Sv. Andraž  20. Sandijev memorial pomladi 2021 Športni obliž s turnirjem generacij Tradicionalni teden malega nogometa in zabave je moral Klub malega nogometa Vitomarci zaradi veljavnih ukrepov za pre- prečitev širjenja covid-19 odpovedati. Sandijev memorial, ki je posvečen spominu na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša, in bi letos slavil 20. rojstni dan, namreč sodi med velike športne prireditve, za katere veljajo posebne omejitve. Zato so orga- nizatorji turnir prestavili na prihodnje leto, in sicer v teden med 29. majem in 6. junijem. Da pa v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah ne bi postali povsem brez športa, so minuli konec tedna organizirali turnir generacij, a tokrat ne na športnem igrišču v Vitomarcih, pač pa na travnatem igrišču Športnega parka Drbetinci. V malem nogometu so se tako pomerili igralci različnih starostnih skupin, in sicer članske ekipe, otroške ekipe, veterani nad 35 in veterani nad 50 let. Tako kot številnim organizator- jem dogodkov je tudi slovenjebistri- škim konjenikom epidemija pristri- gla organizacijske peruti. Navadno se je njihove konjenice udeležilo več deset, tudi preko 100 konje- nikov in ljubiteljev teh plemenitih živali iz vseh koncev Slovenije. Za- kaj? Domačnost in odprtost članov društva ter domačinov sta bili za- gotovilo za enkraten in nepozaben dogodek v letu, svoje pa je dodala tudi narava. Letošnja konjenica je prav tako vsebovala vse te elemen- te, razen konjenikov od drugod. »Upali smo, da se bo epidemiološka slika spremenila, a omejitve so os- tale oziroma so se razmere celo za- ostrile. Odločili smo se, da konjeni- co izvedemo, a ostanemo v okvirih društva, zato smo morali marsikoga letos žal zavrniti,« je priznal stotnik Marjan Aksentijevič. Letošnja pot je konjenike vodila po treh občinah – Slovenski Bistri- ci, Poljčanah in Makolah. Po stari bistriški navadi, kot rečejo konjeni- ki, so se zbrali pri družini Florjančič, Foto: SD Omejitve pri organizaciji velikih športnih prireditev zaradi covida-19 so odnesle tudi jubilejni, 20. Sandijev memorial. nikov, na poti pa so se jim pridružile še tri kočije. Kljub manjšemu številu osedlanih konjev ter upoštevanju zaščitnih ukrepov pa tudi tokrat vzdušje med ježo in po njej ni razo- čaralo. nato pa pot nadaljevali proti Stu- denicam, cerkvi sv. Treh kraljev in ježo zaključili na izhodišču, skupno so prejezdili okrog 20 kilometrov. Udeležba je bila pričakovano skro- mnejša, jezdilo je le okrog 10 konje- Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 1. do 7. septembra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺ €€€  Bik  ☺☺☺ €  Dvojcka  ☺☺ €€€  Rak  ☺☺☺ €  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺☺ €€€  Škorpijon  ☺ €€  Strelec  ☺☺ €  Kozorog  ☺☺☺ €€  Vodnar  ☺☺ €  Ribi  ☺☺☺ €€  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 1. september 08:00 Ormož, Kerenčičev trg, Odprtje prodajalne lokalnih izdelkov Sreda, 2. september 16:00 Hajdina, razstavni prostor PSC, odprtje likovno-fotografske razstave Poletne delavnice v Skorbi Petek, 4. september 10:00 Vitomarci, pred podružnično osnovno šolo, odprtje Športnega parka Vitomarci in omrežja WIFI4U, zabava in odprta kuhinja, zabava na novih igralih, napihljiv grad, prikaz ulične vadbe in ruskega kegljanja, namizni tenis, prikaz delovanja omrežja na napravah, odprta kuhinja 20:00 Lenart, Dom kulture, Festival LENart, kriminalna komedija Hotel Opera Mestni kino Ptuj Sreda, 2. september: 20:00 Razbijalka sistema. Četrtek, 3. september: 20:00 Tenet. Petek, 4. september: 17:30 Kapitan Sabljezobi in čarobni diamant; 19:00 O neskončnosti; 21:00 Tenet. Prireditvenik Foto: ČG 2 4 7 3 5 1 7 6 8 2 3 7 6 4 9 8 7 1 9 5 3 4 7 4 6 1 9 8 torek  1. septembra 2020 Za kratek čas 21 Ste tudi vi opazili, da je v zadnjem času v naših medijih zelo moderna beseda ‚zgodba‘? Zlasti, ko gre za neko turistično dogajanje. Vsaka stvar pripoveduje svojo zgodbo. Vina več ne pijemo, ampak spoznavamo njegovo zgodbo. Kurentovanje se več ne dogaja, pač pa pripoveduje svojo zgodbo. Tudi ne obiščemo neke slovenske pokrajine, pač pa gremo spoznavat tamkajšnjo zgodbo. Turisti spoznavajo ptujsko zgodbo. V gostilnah spoznavamo kulinarično zgodbo. Prav zoprno, se vam ne zdi? Druga taka modna beseda pa so projekti. Vse, karkoli počnemo, je projekt. V kulturnih društvih ne pripravljajo proslav, prireditev ..., ampak projekte. Neke hiše ne bodo obnovili, pač pa bodo izvedli projekt obnove. V gledališču ni več predstav, so projekti. Pevci več ne snemajo skladb, ampak pripravijo projekt. In za vsakim projektom najbrž stoji tudi kakšna zgodba. Če se boste torej želeli doma prikupiti svoji boljši polovici, ko vam je skuhala dobro kosilo, pohvalite njen tokratni projekt in predvsem to, kako je znala zgodbo svojega vrta učinkovito predstaviti na krožniku. Potem pa se skupj odpravita k uresničevanju naslednjega projekta in naj vama svojo zgodbo pripoveduje še popoldanska kavica. Boste videli, kako zelo bo vaše življenjska zgodba pridobila na kakovosti, vaše življenje pa se bo odvijalo kot zelo uspešen projekt. Ko boste pomivali posodo, naj vam pomivalni stroj pripoveduje svojo zgobo. Marsikaj koristnega boste izvedeli iz zgodbe svoje metle ali sesalca. Da ne bi morda še izvedeli zgodbe sosedove spalnice! Ali da vam svoj projekt predstavi še kak najstnik pri hiši, ker mladi imajo kup zanimivih idej, kako bi zapolnili svojo življenjsko zgodbo – po možnosti s čim manj naporov. Skratka – prepustite se svetu zgodb, ki vam jih pripoveduje življenje, in živeli boste kot v pravljici. Krompirjeva juha ne bo več krompirjeva juha, pač pa vam bo krožnik pripovedoval svojo domačo zgodbo. (A boste kljub zgodbi še zmeraj jedli krompir, ne zrezkov ...) Tudi današnjo zgodbo vam je v okviru projekta Za šankom pripravil Za šankom Zgodba projektov Slovenija  Sporočilo iz vrtcev Ne bomo kos ukrepom Kot pravi predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slove- nije in ravnateljica Vrtca Medvode Romana Epih, se na novo vrtčevsko leto bolj ali manj pripravljajo že vse poletje, saj so vrtci delovali ves čas. Tako večjih težav ali neznank tik pred 1. septembrom ni, a po njenih besedah vseh priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ne bodo mogli upoštevati. »Razdalje 1,5 metra ni mogoče zagotavljati, saj igralnice niso tako velike, tega tudi sicer pri otrocih ni mogoče početi. Je pa sreča, da otroci niso pogosto prenašalci novega koronavirusa,« pravi. Vzgojiteljice v igralnici ne nosijo zaščitnih mask, jih pa imajo pri deljenju hrane in na hodnikih. Tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Ško a Loka Janja Bogataj izpostavlja, da vsem priporočilom NIJZ pri svojem delu ne bodo mogli slediti. »Poskušali bomo oblikovati stalne skupine, kot je pri- poročeno, a že zdaj opozarjam, da glede na razpoložljive kadre in organizira- nost odpiralnih časov vrtcev tega ne bo mogoče povsem zagotavljati. V jut- ranjem in popoldanskem času se bo otroke tako verjetno še naprej združe- valo,« pravi. Prav tako ne bo mogoče znotraj posameznih oddelkov obliko- vati skupin od osem do deset otrok. »Vemo namreč, da imamo v prvem staro- stnem obdobju v oddelke vpisanih po 14, v drugem starostnem obdobju pa po 24 otrok,« pojasnjuje. Skrb vrtcev je po besedah Bogatajeve tudi ta, kako nadomestiti zaposlene, ki bodo morali ob morebitni okužbi v karanteno. PK Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 7. septembra. Lah- ko jo tudi fotografi rate (skupaj s kuponč- kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te- dnik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnje- nim kupončkom, bomo vsak teden izžre- bali dobitnikapraktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Gašper Vesenjak, Juršinci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  1. septembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne EKSKULIZVNO OMAR NABER LEPA BRENA IVA KRAJNC BAGOLA ZNANI SLOVENCI Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  1. septembra 2020 Oglasi in objave 23 V vseh naših srcih delčki tebe so ostali do tedaj, ko spet se ob tebi bomo zbrali. SPOMIN 1 . septembra mineva 30 let od izgube drage hčerke, sestre in tete Brigite Kokot IZ HRASTOVCA 21 Hvala vsem, ki prižgete svečko in se spomnite nanjo. Tvoji najdražji PRODAM vodno stiskalnico – pre- šo (inox) s prekucnim sistemom z vozičkom. Dodatna oprema so dovodne in odvodne cevi, vreča za droži in mreža za zaščito zunanje- ga plašča. Mlin za grozdje – pec- ljalnik (inox) s 400-litrsko kadjo in kad za pecljevino ter dodatno opremo za sesanje tekočine. Inox cisterne: 2 x 200 l in 2 x 300 l z dvema pipama. Filter vina (inox), 10-slojni, dovodne armirane cevi, 21 slojnic KS, razmak 50, ter pre- točno črpalko z armirano dovodno in odvodno cevjo. Vse to dobite na Janškem Vrhu. Telefon 041 724 191, Ciril. Ivan Lovrenčič, Biš 62a, roj. 1954 – umrl 20. avgusta 2020; Anton Habjanič, Njiverce, Ob gozdu 4, roj. 1948 – umrl 21. avgusta 2020; Jožef Baklan, Spodnje Jablane 16, roj. 1929 – umrl 22. avgusta 2020; Avgust Gornjec, Rotman 58b, roj. 1931 – umrl 22. avgusta 2020; Avguštin Gabrovec, Brezovec 73a, roj. 1950 – umrl 24. avgusta 2020; Angela Šulak, roj. Muhič, Rucmanci 57a, roj. 1933 – umrla 27. avgusta 2020. Umrli so Zelena energija postaja nevidna Znanstveniki so s preprostim trikom ustvarili plašč nevidnosti, ki nima prednosti samo v tem, da so predmeti pod njim nevidni, ampak tudi celo potroji učinkovitost sončnih celic. Preteklost prihaja na površje Sibirski permafrost je od nekdaj skrbno čuval ujetnike iz ledene dobe. A led se je začel taliti in na površje prihajajo odlično ohranjeni primerki prazgodovinskih živali. Ledena doba je odpovedana! Za prevlado na svetu se borita dve »pošasti«: ohromljujoč mraz nove ledene dobe in neznosna vročina zaradi milijard ton izpustov CO2, za katere smo krivi sami. Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na www.trafika24.si/narocanje/science DARILO OB NAROČILU pametna zapestnica www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKEZGODBA TEDNA Najšibkejša člena: Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek majeta Janševo vlado INTERVJU Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo: Kot politik sem na strani gospodarstva FENOMEN Švedski model: nobenih zaščitnih mask, zapiranja gospodarstva in histerije REPORTAŽA Skrivnosti gradu Otočec: apartma Miloša Kovačiča in medvedje šape za gurmane Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM enoosno Tehnostroj kiper pri- kolico s kovinskim poviški, v celoti obnov- ljeno, registracija ni potrebna, in prodam belo mešano vino. Tel. 031 503 142. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 15 tednov, prodam po 5,00 €. Dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 02 792 35 71. V NAJEM vzamem večjo njivo na podro- čju občine Videm – Ptuj ali Hajdina, letna najemnina do 300 evrov na hektar. Tel. 041 881 643. PRODAM kravo limuzinko, staro 4 leta, in njeno teličko, staro 3 mesece, težko 150 kg. Tel. 041 442 135. Vsako sredo ZA ZVEZDE SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. NEPREMIČNINE NA GRAJENI prodam gostinski lokal z vso opremo. Cena podogovoru. Tel. 041 598 703. Štajerski TEDNIK torek, 1. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo dež ponehal, od zaho- da se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 16, najviš- je dnevne od 19 do 24 °C. V sredo in četrtek bo večinoma sončno, popoldne bo možna kakšna kratkotrajna ploha. Z vzhodnikom k nam v spodnjih plasteh ozračja doteka dokaj vlažen zrak. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Nevihte so sicer trajale krajši čas, vendar so bile izjemno silovite. »Česa takega se ne spomnim. Veter se je dvignil v sekundi in začela je padati toča, velika kot češnje. Pi- halo je v zelo močnih sunkih,« je dejala Romana Škrinjar z Libanje. Posledice, ki jih je neurje pustilo na Škrinjarjevi domačiji, na prvi pogled niso prizadele stanovanjskega dela stavbe. Visoko, sicer zdravo drevo pa je veter podrl na gospodarsko poslopje. Škrinjarjevi so ob pogle- du na razdejanje nemočno čakali na gasilce, da jim pridejo na pomoč. »V tej stavbi imamo živali. Kakšna bo škoda, pa bomo videli, ko bomo umaknili drevo,« si je streho ne- močno ogledovala Škrinjarjeva. Skrbelo jo je tudi za njeno mamo, ki ji je neurje odkrilo streho na garaži. Podobno je to popoldne doži- vljal marsikdo. Kmalu po neurju pa so se na teren podali gasilci, ki so odstranjevali ovire na cesti in po- skušali pomagati občanom. Tako smo jih ujeli pri delu, ko so odstra- njevali drevo, ki je v Ivanjkovcih ležalo na cesti. »Pri sanaciji posle- dic neurja sodelujejo vsa gasilska društva gasilske zveze Ormož in Središče ob Dravi. Čez 100 ljudi imamo na terenu, dobili pa smo prijave že za čez 200 potrebnih in- tervencij. Pričakujemo, da bo števi- lo še naraščalo,« je povedal tajnik Gasilske zveze Ormož Leon Antoli. Prizorov, ki so pričali o moči na- rave, je bilo ogromno. Poleg po- drtih dreves je veter tudi odkrival strehe, na marsikaterem odseku ceste pa je bilo treba peljati s pre- cejšnjo previdnostjo, saj je meteor- na voda na cesto nanosila gramoz. Vrtovi in vinogradi so bili opustoše- ni, po dvoriščih, pločnikih in cestah pa je listje prekrivalo površine kot zelen, spolzek tepih. Gotovo pa je dobra novica, da je neurje povzro- čilo le gmotno škodo. Na PP Ma- ribor so povedali, da na območju Ormoža naj v neurju ne bi bil nihče poškodovan. Ormoško  Nedeljsko neurje uničevalo vse po vrsti Nedeljsko popoldne v znamenju podrtih dreves in odkritih streh Napovedi vremenoslovcev, da bodo v nedeljo po Sloveniji divjale nevihte, so se uresničile. Posledice so čutili tudi na ormoškem koncu, kjer je veter podiral drevesa, toča pa je oklestila tudi marsikateri vinograd. Foto: KG Drevo, ki je padlo na glavno cesto med Ljutomerom in Ormožem v naselju Ivanjkovci, so gasilci umaknili s cestišča v roku petih minut. Drevo so požagali, tako je bila pot spet prevozna. Prav na tem odseku pa je bilo na cestišču veliko vej in listja, ki je oviralo varno vožnjo. Rojstva: Katja Janžekovič, Stojnci 68, Markovci – deček Miha; Leonora Bislimaj – deklica Asja; Anja Sever – deklica Aja; Vanja Zemljarič – deklica Elina; Natalija Šalamun – deček Tanej. Poroke – Ptuj: Leo Čoh, Rimska ploščad 19, in Sanja Ko- larič, Slovenja vas 58; Anže Gobec in Petra Beršnjak, Ma- ribor, Konšakova ulica 38; Uroš Gabrovec in Anja Horvat, Krčevina pri Ptuju 75; Nino Bezjak, Bukovci 14a, in Anja Letič, Podvinci 14. V Spodnjem Podravju številne odkrite strehe Nedeljsko popoldansko neurje je precej škode povzročilo sko- raj na celotnem območju Spodnjega Podravja. Gasilci so morali opraviti vrsto intervencij, zlasti zaradi razkrivanja streh in podrtih dreves. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je na območju ormoške občine ob 41 strehah na hišah razkrilo še streho na enem od gospodarskih poslopij, delno tudi streho osnovne šole, ob tem pa je neurje podrlo še 54 dreves in dva električna droga ter one- snažilo 270 metrov cest. Pri odpravljanju posledic so pomagali ga- silci vseh tamkajšnjih prostovoljnih društev. Na območju Gorišni- ce je neurje razkrilo 20 streh na stanovanjskih objektih in dve na gospodarskih poslopjih, ob tem pa je podrlo tri drevesa. V Vidmu je razkrilo 26 streh na stanovanjskih objektih in osem streh na go- spodarskih poslopjih, hkrati pa podrlo 53 dreves. Vremenska ujma je zajela tudi Markovce, kjer je odkrilo 43 streh na stanovanjskih objektih in štiri na gospodarskih poslopjih ter podrlo eno drevo. Na Ptuju, v Središču ob Dravi, Zavrču, Makolah, Majšperku in Svetem Tomažu je neurje povzročilo manj škode. Na območju Žetal je namreč udarilo neurje s silovitim vetrom, ki je odkrilo kar 16 objektov, od tega več kot polovico stanovanj- skih. »Nemudoma smo interve- nirali in občanom ponudili folijo, tako da na nobenem objektu ni nastala večja škoda zaradi zate- kanja vode. Večjo škodo pa smo zabeležili na hiši 80-letnice, ki ji je streho povsem razkrilo in odtr- galo šperovce,« je dejal Butolen. Dodal je, da se je večina občanov že sama lotila popravil, da pa bo sedaj pravi izziv najti krovce. Še več dela pa so imeli domači gasilci z odstranjevanjem podrtih dreves, ki so začasno onemogo- čila prevoznost občinskih in tudi državne ceste. Tako je bila zara- di padlega drevja dve uri zaprta tudi regionalna cesta. Gasilci so nemudoma uredili obvoz, kar pa ni bil majhen zalogaj, saj so bili v kritičnih trenutkih moteni nava- dni komunikacijski kanali. Zaradi obsežnosti neurja so jim na po- moč priskočili tudi člani PGD Pod- lehnik, kjer pa je veter razkril pet streh na stanovanjskih objektih in podrl drevesi. Občini Majšperk in Makole sta iz tokratnega neurja izšli le z ne- kaj praskami, še največ dela so imeli gasilci z odstranjevanjem drevja. Podlehnik, Žetale  Neurje z vetrom odkrivalo strehe, podiralo drevesa V dveh minutah odkrilo več kot 20 objektov Neurje z močnim vetrom je v nedeljo popoldan marsikateremu Haložanu vzelo sapo. Odkrite hiše, podrta drevesa, po- lomljene veje. »Sama sreča, da na regionalni cesti proti Rogatcu kljub povečanemu prometu ni prišlo do nesreče zaradi padlih dreves,« je dejal dan po neurju župan Žetal Anton Butolen tik pred odhodom na teren. Foto: Alen Kopše, FB Podrto drevo na glavni cesti proti Rogatcu iz smeri Majšperk Foto: PGD ŽETALE V občini Žetale je nedeljsko neurje odkrilo 16 objektov.