< > h m Q D 1 ■l U) < u O Kdor se ne boji smrti, ima tudi življenje v svojih rokah. Nemški pregovor Številka 14 Letnik 54 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 12. aprila 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Večina ne sme odločati o pravicah manjšine. Luis Durnwalder, južnotirolski deželni glavar Nedelja bo v znamenju 60-letnice pregnanstva Strani 2/3 ild 4 3 U Za- ir' irf -gl! J? ilT* VC» ■ai1 rrt K0<' 3i» # •ar1 pril1 eri1 ifo1 lo* dP1 3? rar Množičen obisk v Tinjah Predsednik ustavnega sodišča dr. Ludwig Ada-movich (levo) je pretekli ponedeljek, 8. aprila, predaval v Domu v Tinjah, večer navrh pa v Beljaku, kjer je bil gost koroške sekcije Avstrijske družbe pravnikov. Tako v Tinjah, kjer je vodil diskusijo dr. Reginald Vospernik, kakor v Beljaku je bil obisk množičen, zanimanje medijev pa izredno. V Beljaku se je srečal tudi z deželnim glavarjem Haiderjem, vendar si je od vsega začetka prizadeval, da ne bi reagiral na njegove napade na razsodbo ustavnega sodišča. Toliko bolj pa je bil deležen podpore koroške sekcije Avstrijske družbe pravnikov in še posebej njenega predsednika dr. Oskarja Tonklija. Več na strani 4 Foto: Fera POLITIKA Haider pri Durnwalderju svojem dvodnevnem °bisku v Boznu je Haider Podkrepil znana stališča. Stran 2 IZ NAŠIH OBČIN Strojni krožek Podjuna Kljub dobremu razvoju si mora Strojni krožek Podjuna poiskati partnerja. Stran 5 KULTURA Klasični abonma KKZ Za ljubitelje klasične glasbe ponuja KKZ štiri koncerte. Prvi bo prihodnjo sredo. Stran 9 ŠPORT Nevarnost na levi strani SAK ima v svojih vrstah končno spet pravega levega sredinskega igralca. Stran 15 2 Politika Politika 3 Trn, ki še zmerom bode Spomin 60-letnice pregona koroških Slovencev -opomin za sedanjost in za prihodnost ilo je vse zelo 1-^dobro priprav-LVljeno, mit deutscher Gründlichkeit, kakor se pravi, po nemško temeljito. Predstavniki nacistične oblasti so podrobno vedeli, kam naj grejo. Berlin je dobil iz Koroške točne podatke o zavednih slovenskih družinah, nevarnih tretjemu rajhu. Vesti so prihajale iz Koroške, še preden je nacistična Nemčija pod firerjem Adolfom Hitlerjem 12. KOMENTAR JOŽE WAKOUNIG 3. 1938 ne- imenovani jezuitov-ski kasarni pred stolnico. Šele čez več dni so se smeli pregnanci vrniti na svoje domačije, pogostokrat opustošene in izropane. Križev pot se je vlekel dalje. Medsebojna povojna slovenska prerekanja pa grdi spori so kruta in sramotna postaja na tem križevem potu. Hujše so bile razprtije, bolj se je krušila in podirala slovenska stavba. Nekateri so obupali. Dom so mo- r\UUIIUI M I lili v/ * J w I I l l t-. w. i xvw II«-* , , .»-»v», -1--- padla Avstrijo, da jo pripelje „domov rali zapustiti, ker so bili Slovenci. Ta- v rajh” (heim ins Reich) Dogodki so znani. Začelo se je 14. 4. 1942, nadaljevalo drugi dan. Nepričakovano se je končalo zaradi protestov nemške vojske; tam je bilo v sivih uniformah še in še vojakov, katerih družine so nacistični oblastniki pregnali v altrajh. Okoli 300 družin je moralo proč. Najbolj znano taborišče slovenskih pregnancev je postal Hesselberg, sveta gora Frankov jugozahodno od Nürnberga na severnem Bavarskem. Hesselberški poveljnik Hermann Schneider - član SS - se je odlikoval z razumevanjem in s pravičnostjo do slovenskih izgnancev iz Koroške. Zaradi tega so ga tudi črnili pri vodstvu SS. Ko je bil leta 1948 sodni postopek proti njemu, so lika in Janez Merva iz Pliberka pa njuni svojci in znanci pričali zanj. Leta 1961 je sin Gerhard Schneider - kot mlad deček je preživljal počitnice pri očetu na Hesselbergu in tam uganjal z otroki koroških izgnancev razne potegavščine - prvič obiskal slovenske družine na Koroškem, med njimi tudi Matevža Rainerja, pd. Sušnika v Logi vasi, starešino na Hesselbergu. Matevž Rainer mu je zagotovil, da oče lahko pride na obisk na Koroško; ne bo se mu zgodilo nič žalega. Hermann Schneider je nato od leta 1961 do 1966 hodil na poletni dopust k „svojim ljudem” - kakor je že bil pravil med vojsko v taborišču - na Koroško. Pregnanstvo je zakopalo globoke rane in grozen strah v duše prizadetih. Razočaranja so se začela že koj po vrnitvi na Koroško julija 1945. Ko se ne bi bil dr. Joško Tischler, ki je rojake pripeljal na Koroško nazaj, uprl na beljaški železniški postaji z vso močjo Angležem, bi bili le-ti izgnance znova izgnali iz rodne Koroške. V Celovcu so jih priprli v tako ko se je rodila želja, da hočejo podobno nesrečo prihraniti svojim otrokom. Na žalost jim niso ohranili in predali slovenskega izročila. Ta usodni korak je posledica poskusa dokončnega bega iz lastnih grenkih doživetij in izkušenj, iz lastnega življenja. Je neke vrste samomor. Kaj napraviti, da se bojo posledice ublažile in da pridobimo vsaj nekatere nazaj? Ničesar ne pomaga, če koj otožno pa solznih oči zremo v to narodno goličavo ter puščavo in obujamo spomine na čase, ko je vse to še cvetelo pa živelo zeleno in poraščeno. Ta zadeva je del naše nerazveseljive resničnosti; tudi za nemško večino na Koroškem ne more biti razveseljiva in spodbudna. Ko bi se v naslednjih desetletjih dokončno uresničil izgon Slovencev iz Koroške, bi to pomenilo, da bi zmagal tisti zločin, kateremu je del temeljev postavil nacionalni socializem; samokritično pa si moramo izprašati vest, koliko in kaj smo pristavili sami. Spomin žalostnih dogodkov pred 60 leti mora biti nam vsem resen opomin, da prerešetamo sedanji razvoj in njegove vzroke. Dogajanja v preteklosti bo treba pogledati tudi iz drugih kotov. Kakor ni konca narodove zgodovine, dokler narod živi in jo vsaj sooblikuje sam, tako tudi ne smemo obstati togo pri nekih ugotovitvah, čeprav se nam odpirajo nova okna. Preteklost imamo, kakršno imamo. Moramo jo priznati in vzeti, kakršna je. Iz nje se moramo kar največ naučiti, da ne bomo ponavljali usodnih napak, ki so nam spodnesle in podrle veliko temeljev narodne stavbe. To, kar je ostalo, moramo utrditi in na njem zidati prihodnost. „O manjšini flj ne odloča večina” Tako Durnwalder ob Haiderjevem obisku na južnem Tirolskem. Predsednik ZSI Jože Part! (drugi z leve) upa, da se bo v nedeljo udeležilo spominske svečanosti čim več ljudi. Foto: Fera „Spomniti se, ne pa obračunavati” V nedeljo, 14. aprila 2002, vabi Zveza slovenskih izseljencev na spominsko mašo in svečanost. ■ v'amor pride deželni gla-var Haider, povsod ista I vslika: medijski predstavniki so množično prisotni, varnostni organi pa zelo pozorni. Tako je bilo tudi na njegovem dvodnevnem obisku pri Južnih Tirolcih pretekli ponedeljek, 8., in torek, 9. aprila. Gostil ga je deželni glavar Durnwalder. Njemu v čast je priredil tudi delovno večerjo, ki pa se je iz protesta nista udeležila zastopnika delojemalcev v južnotirolski deželni vladi Sabina Kasslat-ter-Mur in Otto Sauer, ki sta hkrati predstavnika Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP). Enako velja za italijanske zastopnike južnotirolske deželne vlade. V ospredju Haiderjevega obiska v Boznu je bilo vprašanje koroških Slovencev in še posebej Haiderjevi napadi na razsodbo ustavnega sodišča glede dvojezične topografije. Za to so poskrbeli na eni strani predstavniki medijev, na drugi strani pa poleg zastopnikov delojemalcev v okviru SVP tudi mladina, zlasti še Južnotirolska visokošolska zveza in JEV, mladinska organizacija Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), katere član je tudi zveza južnoti-rolskih mladinskih organizacij „Südtiroler Jugendring”. JEV je pozvala deželnega glavar- predsednik NSKS Sadovnik I se je preteklo sredo, 10. aprila, sestal na informativnem pogovoru s Schüsslovo namestnico Riess-Passer in klubskim predsednikom Kholom. Sadovnik je oba vplivna predstavnika vladnih strank opozoril na vprašanje razsodb o dvojezični topografiji in uradnem jeziku. Poudaril je, da slovenska narodna skupnost vztraja pri 10-odstotnem deležu za obvezno postavitev dvojezičnih krajevnih napisov in pri ureditvi, ki bo v skladu z razsodbo ustavnega sodišča. Prav tako je poudaril, da reševanje vpra- ja Durnwalderja, naj nastop' v vlogi zagovornika koroških Slovencev. Predsednik združenja delojemalcev v okviru SVP Albert Pürgstaller pa je izrazil upanje, da bi bil Haiderjev obisk na Južnem Tirolskem njemu v pomoč in korist, kajti: „Že marsikdo se je vrnil z romanja očiščen.” Haider si teh kritičnih pozdravnih besed ni jemal posebej k srcu, čeprav hkrati ni bilo spregledati, da si srčno želi biti priznan kot resen in prijazen sogovornik na mednarodni ravni. Kljub temu v manjšinskih vprašanjih oz. v kritiki na račun razsodbe ustavnega sodišča ni odstopal od svojega dosedanjega stališča. Ponovno je poudaril' da naj bi uresničili samo napi; se, ki še manjkajo na osnov' uredbe iz leta 1977 - torej tiste, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo zaradi 25%-klav-zule, hkrati pa ugotovilo, da zadostuje za dvojezični napis najmanj 10 %. O dodatnih napisih, ki bi presegali razveljavljeno uredbo iz leta 197'1 naj bi odločile občine, podobno, kakor imajo to urejeno v Furlaniji-Julijski krajini. Taa1 lahko občine sklepajo o dvojezični napisih, če se zanje izreče ali 1/3 občinskih svetnikov ali pa 15 % volilno upr3' vičenih občanov. Nadalje je Haider poudaril' sanja krajevnih napisov na občinski ravni za narodn0 skupnost ne pride v poštev. Predsednik NSKS je izraz" upanje, da bi čimprej prišlo d0 konference konsenza, ki jo j6 napovedal zvezni kand®' Schüssel. Odločno pa se je zavzel tudi za nadaljnjo zagotoVjj tev financ privatnemu Radiu r tudi po izteku letošnjega leta. Tako Riess-Passer kako' Khol sta, tako Sadovnik, vzel^ njegove izjave na znanje. Izrazila sta načelno pripravljenos' za rešitev omenjenih vprašanj’ nista pa podala konkretnih predlogov in stališč. da so si o tem edine vse tri deželnozborske stranke in da bodo skupno predlagale zvezni vladi, da naj ne pride do nove-li^acije določil glede dvojezičnih napisov. O konferenci konsenza, ki jo je napovedal kanc-Isr Schüssel, pa je v pogovoru 5 predstavnikom NAŠEGA TEDNIKA menil, da ne vidi v njej veliko smisla. Sploh pa je Prepričan, da zvezna vlada ne bo sprejela odločitve proti volji Koroške. „Zvezna vlada je ko-Isgialni organ, ki lahko sprejema odločitve samo soglasno. V njsj so zastopani tudi trije Koroški ministri, ki gotovo ne bodo glasovali proti koroškim 'nteresom." Durnwalder se je izka-^al kot vljuden gostitelj in podkrepil prijateljsko sodelovanje med Južno Tirolsko in Koroško. Poudaril je, da se noče vmešavati v notranjeavstrijske zadeve. Pritrdil je Haiderju, da je treba vključiti občine. Hkrati je na vprašanje predstavnika n*T, ali odgovarja načelu manjšinske zaščite, da odloča večina o pravicah manjšine, Ogovoril: „O pravicah manjši-nev se ne sme odločati po Rabinskem principu.” Na vpra-sanje, ali naj o elementarnih Pravicah odločajo občine, kajti ,udi Južni Tirolci imajo dvoje-zično topografijo mednarod-n°pravno zagotovljeno, pa je °dgovoril: „Zavedali smo se, ba se lahko v občinah spremenijo večinske razmere. Za-0 smo od vsega začetka vzgajali pri tem, da se naše pra-v'ce zagotovijo v italijanski Ustavi. Manjšinske pravice ne smejo biti samo domača nalo-9a za lokalne skupnosti, tem-Več morajo biti predmet nacio-halnega interesa.” Janko Kulmesch I X-Q je Avstrija marca 1938 postala žrtev vo-I Vjaškega pritiska nemškega rajha, je Hitlerju bolj ali manj na široko odprla vrata in ga navdušeno pozdravila - še posebej na Koroškem. Po vkorakanju nacistov v Jugoslavijo leta 1941 pa je bilo že jasno, kako naj bi se po njihovem mnenju končala zgodovina slovenskega naroda. Že nekaj mesecev navrh, natančno 14. aprila 1942, se je na Koroškem pričela organizirana posprava s Slovenci - s pregonom. Prizadetih je bilo skoraj 300 slovenskih družin z južne Koroške. Prihodnjo nedeljo, 14. aprila, bo minilo natančno 60 let od začetka pregona. V ta namen bo v Celovcu posebna spominska slovesnost. „Nočemo odpirati ran in ne obračunavati. Hočemo se te letnice le dostojno spomniti,” je dejal predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl. „Hkrati bo veljal naš spomin žrtvam iz Sel, tudi žrtvam taborišč in talcev pri Peršmanu.” Pričetek spominskega dneva v nedeljo bo ob 13. uri s spominsko sv. mašo v celovški stolni cerkvi, ki jo bo ob asistenci slovenskih duhovnikov bral krški škof dr. Alois Schwarz. „Gre za posebno gesto, o kateri je škof temeljito in dolgo razmišljal,” je dejal ravnatelj Slovenskega dušno-pastirskega urada dr. Jože Marketz. Po maši ob približno 14. uri bo škof blagoslovil tudi spominsko ploščo, namenjeno žrtvam nacizma. Ob 14.30 pa se bo v Domu glasbe pričela spominska svečanost s simfoniki RTV Slovenija, ki bodo izvajali „Simfonijo žalo-stink” (natančen program objavljamo na strani 13). Prireditve se bosta udeležila tudi predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope dr. Peter Schieder in predsednica Društva pregnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič. Publikacija, ob eo letnici bo izšla tudi nova znanstvena publikacija z obsežnim dokumentarnim delom: „Pregon koroških Slovencev/Die Vertreibung der Kärntner Slowenen”. Avstrijski zgodovinarji s prispevki prikazujejo korenine in posledice nacionalsocialistične diktature na etnično mešanem ozemlju. Knjiga je dvojezična in jo boste lahko kupili na nedelsjki spominski svečanosti. Franc Sadjak Sadovnik opozoril vladni stranki na odprta vprašanja ORF/RADIO 2__________________ „Slovenski sporedi ostanejo nedotaknjeni” I yr° je šlo za rojstvo pilotnega projekta Radio 2, ga je politič-I \no podpiral predvsem tudi deželni glavar Haider. Ob predstavitvi pilotnega projekta lani julija je v pogovoru s predstavniki medijev poudaril, da je to viden dokaz uspešne politike dialoga. Medtem pa se je zadeva obrnila v drugo smer: po besedah nove generalne direktorice Monike Lindner in predsednika ustanovnega sveta (Stiftungsrat) ORF Klausa Pekareka je financiranje pilotnega projekta zagotovljeno le še do konca leta 2002. V pogovoru za NAŠ TEDNIK (štev. 10/2002) je Pekarek - generalni direktorici in predsedniku ustanovnega sveta pripadata v tej igri ključni vlogi - poudaril: „ORF mora skrajno varčevati pri izdatkih za letošnje, na vsak način pa tudi za prihodnje leto” Deželni glavar Haider je v okviru svojega obiska na Južnem Tirolskem dodatno podkrepil argumenta-cijsko linijo vodstva ORF. Hkrati je poudaril, da izdatki za Radio 2 (za tekoče leto: 872 tisoč evrov) „niso upravičeni, ker posluša Radio 2 zelo malo pripadnikov manjšine.” Po njegovih informacijah naj bi večina poslušala slovenske oddaje Radia Koroška. Še posebej slaba odmevnost naj bi bila pri slovenski mladini, ki naj bi „v dokaj večji meri sprejemala normalno ponudbo ORF”. Na vprašanje predstavnika NT, kako se bo zadeva razvila po izteku finančnih podpor, je Haider odgovoril: „Koliko mi je znano, je generalna direktorica Lindner dala deželnemu direktorju Mitscheju nalog, da izdela alternativne modele.” Haider sam izhaja iz tega, da bo „razprava zaključena do konca tega leta”. Deželni direktor ORF Koroška Mitsche je v pogovoru za NAŠ TEDNIK potrdil, da je dobil nalog razmišljati o alternativnih modelih. Poudaril je, da ostanejo Slovenski sporedi ORF nedotaknjeni, da pa je projekt Radio 2 v prvi vrsti finančno vprašanje. „Ali bo po 31. decembru 2002 sploh mogoče nadaljevati projekt Radio 2, in če, v kateri obliki naj bi se to odvijalo, bo odvisno od finančnega razvoja ORF. Skupno z narodno skupnostjo bomo - v okviru naših finančnih možnosti - skušali najti rešitev. Ne morem pa še reči, kakšna naj bi ta bila,” tako deželni direktor ORF Koroška. Janko Kulmesch 4 Politika Komentar Ze leta 1955 I V"lub slovenskih študentk in študen-tov na Dunaju (KSŠŠD) je leta I X1997, ob 25-letnici podiranja dvojezičnih napisov, izdal zanimiv zbornik z naslovom: Der Ortstafelkonflikt in Kärnten (Konflikt zaradi dvojezičnih napisov na Koroškem). Med avtorji je tudi mag. Karl Hren. Sklicujoč se na diplomsko delo Uda Mannerja („Problemi koroških Slovencev po podpisu Avstrijske državne pogodbe”) je Hren opozoril na dogodek, za katerega mnogi pripadniki narodne skupnosti sploh ne vedo ali pa se jim je izbrisal iz spomina. Gre tako rekoč za prvi ortstafelšturm po sprejetju 7. člena magne charte koroških Slovencev. Takoj po sklenitvi državne pogodbe sta NSKS in ZSO 11. oktobra 1955 podpisala znamenito Spomenico, v kateri podrobno prikazujeta, kako si koroški Slovenci predstavljajo uresničitev 7. člena ADR. Glede njegovega 3. odstavka, ki vsebuje določilo o dvojezični topografiji, sta zapisala, da bi Avstrija morala sprejeti ustrezne zakonske predpise v enem letu po podpisu državne pogodbe. Propaganda nemškonacionalnih sil proti dvojezičnim napisom se takrat ni razlikovala od današnje propagande KHD/KAB proti razsodbi ustavnega sodišča: videla je v nevarnosti mejo na Kravankah, ne glede na dejstvo, da jo je definitivno zagotovila tudi nekdanja Jugoslavija, s tem da je sopodpisala državno pogodbo. Kljub temu je bil deželni glavar Wedenig pripravljen, da neposredno po podpisu državne pogodbe omogoči dvojezični napis vsaj v pretežno slovenski občini Blato. Takrat jo je kot župan vodil Mirko Kumer-Črčej, izvoljen na samostojni slovenski listi. Ko pa je občina postavila dvojezične table, so jih nem-škonacionalni nasprotniki, v glavnem od zunaj, kar hitro odstranili ali poškodovali. To je bil do leta 1972 edini poizkus, da bi uresničili dvojezični napis. Pa še ta je spodletel, ker so večinske stranke kapitulirale pred nasiljem, ki so ga izvajali nasprotniki koroških Slovencev. Že takrat so zanje bili pomembnejši nem-škonacionalni volilci kakor spoštovanje zakonov in ustvarjanje pozitivnega narodnostnega ozračja - škodo, ki so jo s tem povzročile, pa trpi naša dežela zlasti tudi danes. Morda so bile prepričane, da se bo zadeva uredila sama od sebe. Če ne prej, bi morale najkasneje 13. decembra 2001 spoznati, da je to le njihova „pobožna” želja. Vendar se bojim, da jih ne bo izučila niti razsodba najvišjega avstrijskega sodišča. Janko Kulmesch ADAMOVICH V TINJAH IN BELJAKU Še posebej so ga podprli pravniki Predsednik ustavnega sodišča je pojasnil: v primeru, da Dunaj do konca leta ne bi uresničil razsodbe, bi bil 3. odstavek 7. člena državne pogodbe neposredno izvedljiv. St. Kanzi a Foto: NT/Fera r^om v Tinjah je le redko-Ikdaj doživel tako velik naval publike kakor pretekli ponedeljek, 8. aprila. Podobno je bilo naslednji dan v Beljaku, ko je vabila koroška sekcija Avstrijske družbe pravnikov. V obeh primerih je bilo navzočih tudi medijskih predstavnikov kakor listja in trave. Z velikim zanimanjem in z velikimi pričakovanji so sledili vabilu na predavanje predsednika ustavnega sodišča dr. Ludwiga Adamo-vicha. V Beljaku pa se je njihovo veliko zanimanje osredotočilo tudi na vprašanje, kako bo potekalo neposredno srečanje med predsednikom ustavnega sodišča in koroškim deželnim glavarjem dr. Jčrgom Haiderjem. Marsikdo je bil morda zaradi (pre)visokih pričakovanj razočaran. Resnici na ljubo pa je treba reči, da je predsednik ustavnega sodišča že pred svojim obiskom na Koroškem jasno dal razumeti, da noče dajati povoda za dodatno razburjenje v deželi. Tako se ni spuščal v „dvoboj” s Haiderjem, temveč je v trenutkih, ko bi marsikdo pričakoval odločno zavrnitev Haiderjevih pol- in neresnic, molčal in se pri tem skliceval na poklicno molčečnost uradnika. Ni zavrnil na primer Haiderjeve kritike, da je morala država poravnati Vouku stroške za uspešno pritožbo, čeprav vsakdo ve, da je prišlo do tega zato, ker to predvideva avstrijska zakonodaja. Poleg tega ga je očitno prizadel tudi napad t.i. domovinskih organizacij in dnevnika „Kärntner Krone”, zakaj da gre predavat v Tinjski dom, na povabilo slovenske ustanove. Je mar to bil povod za njegovo srečanje s predsednikom KHD Feldnerjem med tinjskim in beljaškim nastopom? Ne glede na to pa je treba poudariti, da je pod črto Ada-movichev nastop bil pomemben in koristen. Poleg tega si zasluži predsednik ustavnega sodišča vso solidarnost narodne skupnosti že samo zaradi deloma nadvse gnusnih napadov, ki jih je moral prestati, odkar velja razsodba ustavnega sodišča. Takih napadov je bil deležen tudi v Tinjah, ko sta ga dva zagovornika „nemške Koroške” s transparentom pozvala: „Ada-movich, zgini na Dunaj!”, vendar sta morala transparent odstraniti, še preden je predsednik ustavnega sodišča prispel v Tinjski dom. Še posebej razveseljive so bile naslednje Adamovicheve pojasnitve: • vprašanje dvojezičnih napisov se od vsega začetka ni reševalo tako, kakor bi se moralo - začeti bi morali s postavljanjem dvojezičnih na- Martin Pandel je pozdravi! številne udeležence. pisov že leta 1955, takoj po podpisu državne pogodbe; • „prastrah”, da naj bi dvojezični napisi služili Sloveniji kot povod za priključitev Južne Koroške, je neutemeljen, saj je Slovenija postala demokratična država; • Adamovich je dal jasno razumeti, da je za vprašanje dvojezičnih napisov v vsakem oziru pristojen Dunaj in ne dežela ali občine, čeprav je na drugi strani jasno poudaril, da ne bo prišlo do rešitve, na katero ne bi pristala Koroška; • zlasti pa je pomemben tudi odgovor predsednika ustavnega sodišča na vprašanje: kaj potem, če Dunaj do 31 ■ decembra 2002 ne bi uresničil razsodbe z ustrezno uredbo? V tem primeru je, tako Adamovich, 3. odstavek 7. člena (določilo državne po-godbe, ki predvideva v uprav; nih okrajih s slovenskim al' mešanim prebivalstvom dvojezično topografijo - op-ured.) neposredno izvedljiv. Razveseljive pa niso bil® samo te Adamovicheve po' jasnitve. Prireditev v Beljak® je dokazala, da razsodba ustavnega sodišča ne uživa samo podpore v slovenski narodni skupnosti, temveč tudi pri koroški sekciji Avstrijske družbe pravnikov - prav po' sebej pa še pri njenem predsedniku dr. Oskarju Tonklij®1 Škoda, da mediji temu niso namenili potrebne pozornosti, temveč jo osredotočili na Haiderjevo rokovanje z Adamovi" chem. Tako so deželnem® glavarju ponovno omogočili, da uživa v središču fotografskih objektivov in televizijskih žarometov. Janko Kulmesch r F v 1 V n 2 t< k k 1 z P s n le Si n. re ClCL -Ö Q_ Ö) <, 2 Kmetijstvo 5 I e sra )0 0' 'iji ž- n, e- 10 ije im ie je ril, na a; :u- iv- |e: 11. )S- no ta- 7. )0' IV- ali ro- )p. lile jo- ku ba iva sKi tu- ;K6 )0- ?d- iju. iso stil lai- ivi- mu ;ili, itO' zij' id1 Novi izzivi čakajo na Strojni krožek ■ Kljub dobremu razvoju mora Strojni krožek Podjuna v kooperacijo z novimi partnerji. Katerega si bo krožek izbral? Na minulem občnem zboru, Pretekli petek v Kulturnem domu ^ Pliberku, sta predsednik Marko Trampusch in poslovodja Franc Wutte iz Strojnega krožka Podju-la/Maschinenring Jauntal podala clanorn pozitivno poročilo za leto 2001. Število članov se je v pre-,eklem letu zvišalo za pet na 274, krožek pa je bilanciral celo z malenkostnim presežkom v višini ' 000 šilingov. To je bilo mogoče 2aradi varčevanja, na drugi strani Pa s podporami sponzorjev, kot s!a to Zadruga Market in Posojil-nica-Bank. Promet krožka se je v pretekom letu ponovno zvišal in je pre-Se9el 6,6 mio. šilingov. Računa-n° na člane je strojni krožek med Prvimi štirimi krožki na Koroškem, redsednik Marko Trampusch je clejal, da je to razveseljivo. „Če-Prav si v Velikovcu delimo okraj, Srn° uspešni, to pa predvsem za-radi tega, ker smo inovativni!“ Kljub temu si bo moral Strojni krožek Podjuna zdaj poiskati partnerja za sodelovanje, ker bo Ministrstvo za kmetijstvo v prihodnje podpiralo le še ti. „Proti in Top - krožke“, ki pa morajo imeti vsaj dva polnopoklicna sodelavca. Strojni krožek Podjuna ima s poslovodjo Francem Wutte-jem zaenkrat le enega. Prvi pogovori s celovškim krožkom in velikovškim (Goldbrunnhof) so bili še brez rezultatov. Predsednik deželnih strojnih krožkov Josef Steiner je na občnem zboru obljubil pomoč pri iskanju partnerja. Zbornični svetnik Štefan Domej pa je menil, da je proti združitvi in za zdravo sodelovanje dveh partnerjev. Za dober razvoj sta krožku na občnem krožku čestitala zbornična svetnika F. J. Smrtnik in Georg Wutte. Silvo Kumer Promet Strojnega krožka Podjuna po občinah 86 članov lanov 27 članov H ■ KH F:] iI«V 25 elanov 20 članov 10 članov Pliberk 40.059 Dobrla vas 30.761 Šmihel 29.749 Globasnica 17.627 Suha 17.093 Sele 14.363 g«»Mf7T«T»VJ Železna Kapla 9.233 Škocjan 8.769 Žitara vas 5.771 druge občine 4.315 Že Kelti so imeli najboljše izkušnje z višinskim govedom ■ Višinsko govedo se je spet udomačilo na Koroškem. V Labotski dolini je danes in jutri na ogled. Škotsko višinsko govedo je Pasma, ki je bila na Koroškem Poljubljena že v času Keltov, je Pa v zadnjih stoletjih bolj ali manj 'zumrla. V zadnjih letih so se spet zanimali rejci, ki so škotsko govedo uvozili ter jo pri nas spet udomačili. Višinsko govedo potrebuje zelo malo nege, tako da je pasma primerna za ekstenzivno rejo. Na Koroškem je trenutno 100 tojcev, med njimi je tudi pliberški župan Raimund Grilc, ki ima na svoji kmetiji v Lokovici 11 goved. njegovih izkušnjah je reja zelo Preprosta in primerna za vse kmete, ki se želijo predvsem ukvarjati z ekstenzivno živinorejo, višinsko govedo potrebuje sorazmerno malo in je najraje na prostem na zagrajeni paši. Tudi pozimi, pri največjem mrazu je višinsko govedo raje na prostem, le Poleti, pri vročini, je raje v hlevu, ^udi pri krmi je ta pasma skrom- na, vsak dan edino potrebuje svežo vodo. Povpraševanje po mesu je zelo veliko in ga še primanjkuje, saj je zelo kakovostno in ima okus med govedino in divjačino. Kdor bi rad izvedel več, se lahko informira ta petek in to soboto na 1. sejmu za višinsko govedo v St. Michaelu v Labotski dolini ali pri deželni zvezi (www.kaerntner-hochlandrinder.at). Silvo Kumer Z" Višinsko govedo se je spet udomačilo na Koroškem. Danes, v petek, in jutri, i/ soboto, si ga je mogoče ogledati na sejmu v Labotski dolini. 1. sejem za višinsko govedo od petka, 12. aprila do sobote, 13. aprila Spored: v petek. 12. aprila ob 13. uri oficialni spored, strokovni sejem, ogled govedo, kuhanje; ob 18. uri otvoritveni koncert „Orig. Tigringer Musikanten“, ob 19. uri odprtje sejma, od 19.30 naprej zabava Sobota. 13. aprila: od 9. ure naprej ogled goveda, ob 10. uri izbor najboljšega goveda in počastitev zmagovalcev, nato zabava; ob 15. uri žrebanje škotskega goveda med obiskovalci. St. Michael/L \ Veranstaltungshalle / Iz Ozadja občinske politike iše Silvo Kumer Globasnica: Sadovnik kandididira za župana - Hubert Kordež za podžupana W Globasnici se Enotna lista V z veliko vnemo pripravlja na občinske volitve 2003. Jasen cilj frakcije je prvo mesto ter mesto župana. Na te volitve se je glo-baška Enotna lista pričela pripravljati že lani s številnimi internimi seminarji in šolanji, ki so imeli pomemben cilj: kandidati Enotne liste morajo biti strokovno podkovani in Enotna lista se naj Globašanom tudi zunaj predstavlja kot seriozen partner. Preteklo nedeljo, 7. aprila, je ELG (Enotna lista Globasnica) vabila v Juenno v Čepiče na zborovanje, na katerem je predstavila svojo pot v prihodnost. Številno navzoči občani so „po-žegnali“ novi poslovnik Enotne liste, ki določa kompetence in dolžnosti posameznih funkcionarjev. Soglasno je bilo izvoljeno tudi vodstvo globaške Enotne liste: Bernard Sadovnik (predsednik), Walter Gutovnik (podpredsednik), Bernardka Kordesch (finanča referentka), Peter Hutter fnamest-nik finančne referentke), Hubert Dumpelnik (organizacijski vodja) in Lukas Kordesch (vodja volilnega boja). Poslovnik predvideva tudi ureditev sekcij za šport, mladino, ženske, upokojence in kulturo. Prav tako soglasno so Glo-bašani izvolili glavna kandidata EL za občinske volitve. Bernard Sadovnik bo kandidiral za župana, Hubert Kordež pa za podžupana. Predsednik EL Globasnica Bernard Sadovnik je prepričan, da je to realističen cilj, ker je po njegovem mnenju EL v tej mandatni dobi v Globasnici veliko premaknila. Celotni tim pa je na- stopa enotno in kaže voljo in kompetenco, tako Sadovnik, ki je prepričan, da bo v tem volilnem boju kanalizacija ena izmed glavnih tem. Sadovnik: „Na tem področju smo Globašanom prihranili že veliko denarja, če uresničimo naš občinski projekt, pa bo zadeva še cenejša“. S katero listo bo EL Globasnica nastopila marca 2003, pa je še odprto, mogoča so menda tudi presenečenja. Slišati je, da bodo na listi tudi enojezični globaški občani, ki simpatizirajo z EL. V naslednji mandatni dobi pa naj bi s svojim delom nadaljevali tudi že doslejšnji mandatarji kot Hanzei Bricman in Marko Gregorič. K Jlnogi župani iz okraja Veli- IVIkovec so že zdaj najavili, da bodo na prihodnjih volitvah spet kandidirali. Med te sodi tudi dobrolski župan Josef Pfeifer, ki vlada v svoji občini že od leta 1982 naprej. Na zadnjih volitvah je dobil glasove obeh narodnih skupnosti in zdaj upa, da ga bodo volili spet občani obeh narod- nosti. Tako in podobno se je izražal v teh dneh v raznih intervjujih. Toda „roke na srce“,, verjetnost je le majhna, da ga bodo po vseh dogodkih v zadnjih mesecih slovenski občani še enkrat potrdili. Ko bo šlo za glasove, bo moral verjetno ostati v svojem ribniku, ki ga je v tej mandatni dobi oskrboval v obilju. ■^elo zanimiv bo razplet na Z—Bistrici nad Pliberkom, kjer še ni odločeno, ali bo doslejšnji župan Janko Pajank ponovno nastopil. Ker SPÖ nima primernega kandidata, ki bi lahko obul Pajan-kovih čevljev, mu bistriška SPÖ prigovarja, naj se odloči za ponovno kandidaturo. Ostale frakcije pa verjetne že komaj čakajo, da bi se Pajank podal v zasluženi pokoj, saj bi potem možnosti za njihove kandidate zelo narasle. Globaška EL je pripravljena na občinske volitve. Z leve: Lukas Kordesch (vodja volilnega boja), Hube) Kordež (kandidat za podžupana), Bernard Sadvonik (kandidat za župana), Hubert Dumpelnik (organizacijski vodja), in Walter Gutovnik, (podpredsednik frakcije). Foto: Kumer Hiša doživetja v bivši KHD-jevski hiši? \ / Bregu/Frög, hišna številka V 7 pri Rožeku naj bi še letos nastala „hiša doživetja“, ki jo mnogi istovetijo s sodobnim bordelom. V bivšem hotelu Seidl želi domnevni novi posestnik (menda neki italijanski vinogradnik) od občine imeti dovoljenje za izvajanje obrtne prostitucije. Novi posestnik bi menda investiral vsaj 2 mio. evrov in tam ustvaril nova delovna mesta. Vsaj 10 do 15 deklet bi prišlo v občino, za katere bi seveda novi hotelir plačeval tudi komunalni davek. Toda v občinskem svetu in v občini niso bili vsi takoj navdušeni in so organizirali podpisno akcijo proti „hiši doživetja“ in zbrali nad 300 podpisov. Zato je župan Karl Mit-sche že 20. februarja povabil občane, ki živijo v bližini „hiše doživetij“ na informativni sestanek, dva dni na to pa je o tem razpravljal tudi že občinski svet (javnost pri tej točki ni imela dostopa), ki pa se še ni mogel odločiti. Približno polovica mandatarje kaže simpatije za „gospodarsko poživitev“ občine. Med nasprotniki je tudi mandatar Enotne liste mao. Mirko Oraže. ki pravi, da to ni pravilno mesto za to obrt: „Na eni strani imamo tam v bližini center za prazgodovino, na drugi strani pa naj bi tam imeli tako obrt. Proti je tudi župnijski svet. Med nasprotniki pa so tudi mnogi zelo nacionalno orientirani Rožečani, ki vidijo v projektu oneskrunjenje zgodovinskih tal, saj je bil hotel v plebiscitnem času centrala KHD-ja. Mogoče pa bo KHD hišo kupil in rešil pred grehom ... iz- u- 5t' 30 :ih di- -al ;u, čr- na er nji ia- 3a in- >0 io- ije da sni za eri sr P K J Prihodnost smučišča na Peci se odloča 16. aprila ■ Kdo je kriv, da Peca še vedno nima dovoljenja za umetni sneg. V Pliberku sta svetnika Schiller in Pfeiffenberger iskala krivdo pri uradnikih. Ker tudi aprila letos še vedno n' dovoljenja za umetni sneg na Peci, je bilo v zadnjih tednih razburjenje v Pliberku in na Bistrici veliko. Deželna svetnika Herbert Schiller in Karl Pfeiffenberger sta s' drug drugemu pripisovala odgovornost in že je kazalo, da bo tudi zima 2002/03 brez umetnega Sr|ega na Peci. Celotno zadevo Pa so še zakomplicirali uradniki na okrajnem glavarstvu in na vodnopravnem oddelku deželne vla_de, ki so zahtevali, da morata °bčini Pliberk in Bistrica prej na-Vrtati vodnjak na podjunskem pol-iU’ ki naj bi služil kot rezerva za mogoče onesnaževanje vodnih rezerv na Peci. Ko je že kazalo, da se v tej zadevi letos ničesar ne bo premak-nilo, je prišlo pretekli ponedeljek v Pliberku do javnega zborovanja z deželnim svetnikom Schiller-t®rn, ki ga je pliberška SPÖ razpi-®3la kot tiskovno konferenco, na katero je potem kratkomalo prišel tudi svetnik Karl Pfeiffenberger in lskal in našel odgovorne v nezmožnih uradnikih na deželni vladi ln na okrajnem glavarstvu. Svetnik Schiller pa je na očitke Za uradnike reagiral tako, da je UMETNOST V GOSTILNI Razstava v domu 6 Pliberk. V gostilni Dom v Pliberku bodo v četrtek, 18. aPrila, ob 20. uri odprli razstavo umetnice Birgit Schweiger-Merlyn iz Celovca. Doslej je v Domu svoje slike razstavljal šmihelski umetnik Albert Krajger. ÜULTURNI TEDEN Vabilo v Velikovec 8 Od 22. do 28. aprila bo v okrajnem glavnem mestu Velikovec potekal 10. Kulturni teden koroških Slovencev. Vsak dan, od ponedeljka do Petka, se bo slovenska narodna skupnost predstavila s kulturo, literaturo in umetnostjo. imenoval svojo uradnico dr. Mi-klavitsch za koordinatorko projekta in upa, da bo s tem zagotovol-jeno, da bodo 16. aprila vsa potrebna dovoljenja na mizi. Denarna sredstva za nadomestni vod-nja na podjunskem polju (2,5 mio. evrov) pa so po njegovih besedah vsaj z njegove strani (1/3) že zagotovljena, ostali del pa naj bi plačala deželni svetnik Wurmit-zer (1/3) in Schiller (1/3). Zaenkrat pa se zatika le pri Wurmitzer- ju, ki bi rad Pliberčanom in Bistričanom vsoto izplačal le v obliki izrednih dotacij (BZ), s tem pa občini za leto 2002 ne bi dobili več dotacij za druge projekte. Pliberčani in Bistričani so proti temu in zahtevajo tudi, da jim mora deželna vlada zagotoviti, da občini lahko črpata iz novega vodnjaka brezplačno toliko vode, kot jo potrebujeta za svoje namene. Silvo Kumer PRVIČ Praznik koroških Uullu v Geluvuu H 31. maja in 1. junija vabi deželno glavno mesto Celovec na prvi praznik koroških dolin / Fest der Kärntner Täler. V petek, 31. maja, in v soboto, 1. junija, se bodo na Glavnem trgu v Celovcu predstavile vse doline dežele z gostoljubnostjo, običaji, kulinaričnimi dobrotami in specialitetami. Zanimanje je bilo izredno in na Glavnem trgu je vseh 100 stojišč že zasedenih. Za mesto Celovec praznik koordinira dr. Lindner in je skrbel tudi za to, da so vabila trojezična in so na voljo tudi na spletni strani mesta Celovec (www.klagen-furt.at). Podroben program bodo sicer šele objavili, toda že danes so sodelovanje med drugim že najavili Coppla Kaša iz Železne Kaple, Farant kmetje v Globasnici ali glo-baški kulturniki s svojo Kmečko ohcetjo. DANES V PETEK Leteča procesija na Humec, Lisno in Sveto mesto H Pred 15-imi leti so obudili spet t.i. letečo procesijo na tri vrhe. Tudi letos se bodo v petek, 12. aprila, številni romarji opolnoči podali na Lisno pri Rudi. Po maši gredo na Rudo in nato k sv. Luciji pri Dobu, kjer bo maša. Nato sledi najtežji del romanja na Sveto mesto, kjer je maša ob 5.30. Na Humcu pa je maša ob 9.30. Vsako leto se udeležuje romanja več vernikov, letos pričakujejo spet nad 1000 udeležencev. A i I! I II Zaključek romanje na tri vrhe je na Humcu. Svetnika Kari Pfeiffenberger (I.) in Herbert Schiller (d.) sta si termin za Peco določila16. aprif. Oba je v Pliberk povabi! podžupan Visotschnig. Foto: Kumer krajeVni[iH3E Na dvojezične napise v občini Žitara vas še vedno čakajo. Tudi na tem kažipotu bi pripis slovenskih krajevnih imen Žitara vas in Sele nikokar ne motil. Mogoče pa se bo župan le držal svojih volilnih napovedi... SERIJA NT. Skupno z Greaejem Krištofom, ki je v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. OD 11. DO 14. APRILA Sejem za prosti Cao v CduvUU H Včeraj so v Celovcu odprli letošnji sejem Prosti čas 2002, ki se ga bo do vključno nedelje, 14. aprila, udeležilo 340 razstavljalcev iz 10 držav. Dopust oz. prosti čas sodi med najmočnejše panoge na svetu. Težišče letošnjega sejma bo na avtomobilskem sektorju. V avtomobilskem salonu bodo na ogled in na prodaj domala vse avtomobilske znamke, obiskovalci pa bodo na sejmišču lahko vozila tudi preizkusili. Drugo težišče pa bo namenjeno ladjam, jadrnicam in jahtam. Izredno zanimiva bo podudba za ribiče, prijatelje vrtnarstva in športa ter seveda za vse, ki radi potujejo. Vsak dan bo odprto tudi zabavišče, ob večerih pa bodo glasbene skupine v prenovljeni dvorani igrale za ples. Kot v zadnjih letih, tudi letos pričakujejo veliko število obiskovalcev iz Slovenije kot tudi iz Furlanije - Julijske krajine. Sejem Prosti čas vabi z zanimivo ponudbo. Foto: Fera PO VROČI RAZPRAVI Diskonter Hofer pride v Borovlje H Na občinski seji v Borovljah, pretekli torek, je občinski svet z večino sklenil, da se lahko diskonter Hofer naseli na Celovški cesti, na drugi strani bencinske črpalke BP. Ker je tam tudi majhna trgovina Moschitz, je bila proti predvsem FPÖ. Na seji se je potem večina izrekla za trgovino Hofer na Celovški cesti. AH je imel vodja občinskega urada (na sliki v sredini) še pod kontrolo občinsko upravo? Po ostri kritiki večine v občinskem svetu, ga je mora! župan Jakob Strauß (slika desno) prijaviti in sprožiti disciplinski postopek. i b f V kc sc bli ob ab Pc bc Disciplinski postopek in velik minus pri kanalizaciji ■ Občinska seja v Žitari vasi je burila duhove. Župana in vodjo občinskega urada so konfrontirali z očitki nepravilnosti. Nekorektno? Najprej večinsko niso potrdili letnega zaključka občine za leto 2001. EL, ÖVP in FPÖ so županu Straußu in vodji občinskega urada očitavale razne nepravilnosti in nekorektnosti, ki so privedle do tega, da je župan moral sprožiti disciplinski postopek proti vodji urada W.P. Ta pa je že nekaj časa na zdravljenju. Konkretno ni bilo mogoče izvedeti, kako je prišlo do primanjkljaja nad 12 mio. šil. pri računskih pozicijah rednega in izrednega proračuna, ki vsebujejo obratne stroške in do leta 1992 investicijske stroške za kanal. Večino teh stroškov bo treba pokrivati v naslednjih dvajsetih letih s stroški za uporabo kanala. Pozabili denar. Občinski urad je v zadnjih letih pozabil od finančnega urada odpoklicati kar za več kot 6 mio. šil. predhodnega davka. Kritizirali so razne napačne knjižbe, ki so olepšavale rezultat. V izrednem proračunu je župan prekoračil svoja pooblastila in investiral kar za milijon šilingov več, kot je bilo predvideno. Občinsko knjigovodstvo ni bilo vedno na tekočem stanju, tako da društva v občini niso vedela, koliko podpor lahko pričakujejo. Zaradi tega npr. nekatera gasilska društva niso mogla uporabiti vseh njim namenjenih proračunskih sredstev. Zato računskega zaključka EL, ÖVP in FPÖ prvotno niso želeli sprejeti. Ker bi zaradi tega občina ne mogla črpati novih sredstev od deželne vlade, pa so v drugem krogu proračun le soglasno sprejeli. Kontrolni odbor pa je dobil nalogo, da odslej natančno preverja finančno poslovanje, župan Strauß pa se naj bi točneje držal svojih pristojnosti. Obračun za leto 2001 je bil pozitiven, čeprav je prvi osnutek predvideval negativen rezultat v znesku okoli 2 mio. šil. Za izboljšanje je prispevala deželna vlada s 640.000 šil. dotacije. Poleg tega je bilo za 1,4 mio. šilingov več komunalnega davka in občinskega davčnega deleža pri skupnih davkih. V lanskem letu je imela občina Žitara vas proračun v višini 50,8 mio. šilingov. Od deželnega svetnika Wurmit-zerja je za leto 2002 dobila zelo malo dotacij, ki bi vplivale na investicijsko dejavnost občine. Gradnje kanala, ki se financira z lastnimi sredstvi in s pospeševalnim kreditom, pri tem ne upoštevajo. Za pokrivanje deficitov in za odplačevanje računov iz prejšnjih let bo občina prejela okoli 270.000 evrov za popravilo cest po gradnji kanala 73.000 za koncept vaškega regionalnega razvoja 26.000 in za gasilce v Žitari vasi 9.000. Park/Mutzhase. Občinski svet je soglasno sklenil, da podpira ustanovitev doživljajskega parka Rož ob Ženeškem jezeru, ki ga namerava tam urediti gospa Mutzhase iz Nemčije. Ker ima sama le rože in druge rastline, nima pa lastnega denarja za investici- jo, bo občina skušala od deželne vlade pridobiti okoli 250.000 evrov pospeševalnih sredstev, da bi jih vložila v podjetje BEP Blu-menerlebnispark GmbH, ki ga je Mutzhase že uredila. Okoli 350.000 evrov naj bi dobila iz sredstev Interreg, okoli 100.000 evrov pa naj bi prispevale razne privatne osebe s tihimi vlogami-Pričakuje okoli 50.000 obiskovalcev letno, park naj bi bil odprt že prihodnje leto. Najemniku občinske gostilne ob Ženeškem jezeru, Theuer-mannu, so podaljšali najemniško pogodbo za eno leto. Tu je EL menila, da bi morali dati gostilno v najem žitrajskemu občanu Mi-schitzu. In končno bo občina prispevala po 150 evrov oddajalcem turističnih sob, ki bodo naročili Inserat v prospektu turistične regije Klopinjsko-Zablatniško jezero. Župan in dvojezičnost. Župan Jakob Strauß je pred volitvami lani večkrat povedal, da je za slovenščino na občinskem uradu, ker več kot 50 % občanov govori slovensko ali vsaj slovensko narečje. Izjavil je tudi, da bi uredbo o dvojezičnih napisih seveda izvedel. Po volitvah pa je zdaj drugače. Kot eden izmed prvih je Strauß v Velikovcu podpisal zahtevo FPÖ po ljudskem povpraševanju glede dvojezičnih napisov. Zato so slovenski občani razočarani nad njegovim ravnanjem in društva mu bodo to sporočila s podpisno akcijo. vs 30 ce ce Pri de sre do Po ne bei Kr< rec stil C lan bo Iz N h Fr \ kT Pre\, n° j I® pi *ijsk 290( l% Pole Abonma za ljubitelje klasične glasbe Krščanska kulturna zveza je predstavila abonma za štiri klasične koncerte. Prvi koncert bo že naslednjo sredo, 17. aprila v Vetrinju. Ivrščanska kulturna zveza si | že vrsto let prizadeva za * Vuveljavitev klasične glasbe. V zadnjih letih je prirejala vrsto si koncertov, ki pa žal mestoma niso bili dobro obiskani. Da bi pribežala to zvrst glasbe širšemu ( °bčinstvu, je za to leto pripravila abonma. Z naslovom kkz:classic te Ponuja štiri klasične koncerte, ki bodo potekali v vetrinjskem samostanu in v Dobrli vasi. Cena za ^Se štiri koncerte znaša skupaj evrov, vsak posamezen kon-Cert pa stane 11 evrov. Vstopni-Ce lahko dobite v pisarni KKZ in Pri raznih društvenikih na podeželju. Prvi koncert bo že naslednjo sredo, 17. aprila, na katerem bo-0 nastopili violinistka Nina Po-I' P°tnig in pianistka Monika Thur-ber, ter Orkester Slovenske glas-ene šole, ki ga vodita Nikola ie brstič in Roman Verdel. Na spo-)0 redu bodo skladbe iz različnih ia s,llr|ih obdobij. u- Drugi koncert bo 31. maja v je arni cerkvi v Dobrli vasi. Nastopil DÜ . 0 vokalni ansambel Voskresenje iz 2 St. Peterburga, ki bo pod )0 ie vodstvom Jurija Maruka predstavil ruske pesmi, klasična dela in pesmi ruske ortodoksne liturgije. Tretji koncert bo zopet v Vetrinju v Dvorani fresk, konec septembra bosta Bernarda Fink-lnzko in Marko Fink pela samospeve Antona Nageleta in Franceta Cigana ob klavirski spremljavi Špele Filipič. Četrti in zadnji koncert pa bodo priredili 16. novembra v Kulturnem domu v Dobrli vasi. Na koncertu z naslovom Romantika v skladbah za glas, klarinet in klavir se bodo na Koroškem predstavili Pija Brodnik (sopran), Slavko Goričar (klarinet) in Vladimir Mlinarič (klavir), na sporedu pa bodo L. Spohr, R. Schumann, B. Ipavec, G. Meyerberger in F. Schubert. Klasični koncert v Vetrinju Naslednjo sredo bo v Vetrinju v Dvorani fresk klasični koncert, na katerem bodo nastopili Nina Popotnig (violina), Monika Thurner (klavir) ter Orkester Slovenske glasbene šole (vodita Nikola Krstič in Roman Verdel). Spored: Guiseppe Tartini - Sonata v G-duru, Ludwig van Beethoven - Romanca op. 40 v G-duru, E. Mlynarski - Mazurka, Charles de Berlot - Variacije Spored orkestra: W.A. Mozart - Adagio (solo: Andrej Kropiunig, klarinet), W.A. Mozart - Duet iz opere Don Giovanni (solista: Sonja Ko-schier, sopran, in Samo Lampichler, bas-bariton), G. Bizet - Suita iz Carmen 1. Preludij 2. Entracte 3. Habanera ter Risto Savin - Slovenska narodna i Novosti na slovenskem knjižnem trgu o m n 3' ;t- it- 3' it- m a- b- in ari in iki ti- ijo sti ne ije ije -c. jlj-se I ;o. -e- in in jje? ari' ar- ina sti-j aro ru' sni na iz ad' tva oi lilo 35« za- en- tvo j vigrednem koncertu sta sodelovala mdr. tud! zbor iz Domja pri Trstu in domači MePZ iz Hodiš. stiki: f. wakounig Tradicionalni koncert v Hodišah SPD Zvezda v Hodišah vsako leto prireja koncert Pesem združuje - Gesang verbindet - II canto iJnisce, ki privabi številno občinstvo. lovensko prosvetno društvo Zvezda v Hodišah, na čelu Sopredsednik Toni Miksche z Zeno, si prizadeva za prijateljske pike v alpsko-jadranskem pros-°[u; Vigredni koncert, ki ima trije-i!Cni naslov Pesem združuje -^ssang verbindet - II canto unis-^e’ Ze na zunaj kaže na povezo-alno značilnost te hvalevredne Pnreditve. Na letošnji koncert so priredi-®ij^ povabili naslednje skupine: ^sšani pevski zbor Haliaetum 'Pijanske skupnosti Pasquale ®senghi degli Ughi iz Izole, okalensemble Cantamus iz Nl2ie Avstrije, Styrian Classic- Duo (Eva Eiblinger in Annelies Mostögl), Moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Mešani pevski zbor Fran Venturini iz istoimenskega društva pri Domju v tržaški pokrajini, Moški kvintet Ponfeld iz Celovca, ansambel Unikat iz Gorice pri Slivnici ter domači zbor Seental-Stimmen Hodiše/ Keutschach. Pevski večer v Hodišah je povezovala Monika Novak, ki je mdr. brala tudi pesmi Milke Hartman, Inge-borg Bachmann, Janka Messnerja in Gustava Januša. Prijateljstvo in strpnost do kulture in jezika soseda pa sta nazorno pokazala zbora iz Nižje Avstrije in Celovca, ko sta zapela tudi slovensko pesem. Častno pokroviteljstvo koncerta so prevzeli župani občin, iz katerih so prišli zbori v Hodiše. Tudi na koncertu so lahko pozdravili izolsko županjo Bredo Pečan, župana Renata Mucchiuta iz Medeja, šefa policije v Stari Gorici cav. Franca Štacula, in zastopnike županov iz Šempetra, Höfleina an der Hohen Wand in Šentjurja. Koncerta se je udeležil tudi domači župnik Gerhard Oleschko, in povedal, da naj prijateljstvo povezuje ljudi v alpsko-jadranskem prostoru, tako kot so to pokazali pevci in pevke na hodiškem odru. Slovenska študijska knjižnica v Celovcu obvešča mentorje, bralke in bralce, da bo branje za Bralno značko potekalo še do 7. junija. Letošnja zaključna slavnostna prireditev bo predvidoma v sredo, 12. junija 2002, ob 18. uri v Mladinskem domu v Celovcu. Jezikovne počitnice v Novem mestu ponudba za mlade od 10. do 14. leta od nedelje, 30. junija 2002, do sobote, 13. julija 2002 (Novo mesto, osnovna šola Grm) Cena: 350 evrov Hgpudba vključuje: * tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) * skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok * Polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti * ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca * spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih * možnost za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi * Prevoz v Novo mesto in nazaj ^°k prijave: 30. april 2002. Število udeležencev je omejeno - upošte-vsli bomo prijave po vrstnem redu. ^fijave sprejema: ^rščanska kulturna zveza v Celovcu 9°20 Celovec, 10.-Oktoberstr. 25/III 6l-: 0463/51 6243, faks: 0463/502379 TISKOVNI SKLAD Darovali so: Janez Bricman ml., Strpna vas 2,00-; Peter Kert, Konovece 2.00- ; Justina Petjak, Konovece 2,00-; Joško Koncilja, Dvor 12.00- ; Rozalija Tschernitz, Dvor 1,00-; Franc Tra_p, Dvor 2.00- ; Terezija Jernej, Črgoviče 2.00- ; Zofka Drenovec, Nizozemska 10,00-; Emilija Jernej, Možberk 2,00-; " Anton Jop, Replje 2,00-; Joško Hudi, Nonča vas 2,00-; Marija Buchwald 5,00-; Frida Kumer, Blato 3.00- ; Maks Piko, Vidra vas 2.00- ; Franc Schlinder, Dob 2.00- ; Krista Trampusch, Dob 12.00- ; Janez Kumer, Breg pri Pliberku 5,00-; dipl. inž. Štefan Domej, Rinkole 12,00-; Friedrich Hafner, Rinkole 2,00-; Ferdinand Šteharnik, Blato 2,00-; Alojz Krištof, Nonča vas 2,00-; ek. svet. Fric Kumer, Blato 7.00- ; Aleks Lutnik, Blato 2.00- ; Rozina Jop, Nonča vas 2,00-; Feliks Buchwald, Nonča vas 7,00-; Marija Hudobnik, Nonča vas 10,00-; Franc Kaiser, Rinkole 4,00-; Nežka Kert, Nonča vas 2,00-; fa. Konus, Velikovec 2,00-; Alojz Končič, Vogrče 2,00-; Veronika Rumič, Vogrče 4,00-; Maks Žmaucer, Vogrče 2,00-; Miha Lubas, Vogrče 10,00-; Marta Kreutz, Blato 8,00-; Joško Müller, Vogrče 4.00- ; Mirko Lubas, Vogrče 6.00- ; Elizabeta Leben, Pliberk 10.00- ; Janez Safran, Bilčovs 7.00- ; Franc Grilc, Libuče 4.00- ; Mara Lienhard, Libuče 4.00- ; Maria Daniel, Libuče 6.00- ; Katarina Jelen, Libuče 7.00- ; Helena Igerc, Podkraj 2.00- ; Pavel Boročnik, Podkraj 7.00- ; Marija Uranšek, Podkraj 2.00- ; Agnes Knor, Ponikva 5.00- ; Janez Snedec, Ponikva 5.00- ; Janko Oitzl, Brnca 12.00- ; Marija Trampuš, Pliberk 2,00-; Marija Pahtev, Pliberk 2,00-. Prisrčen Bog lonaj! RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 12. aprila 18.00 - 18.30 Utrip kulture! T SOBOTA, 13. aprila 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 14. aprila 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mof-gen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena N PONED., 15. aprila 18.00 - 18.30 Kratki stik V TOREK, 16. aprila 18.00-18.30 Otroški spored 0 n SREDA, 17. aprila 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04.-22.00 Večerni ^pprec^ R F ČETRTEK, 18. aprila 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Žila ®ÄG05 NEDELJA, 14. aprila 2002 13.30 PONEDELJEK, 15. aprila 2002 ORF 2, 2.50______________ TV SLOVENIJA I 15.55 Z naslednjim prispevkom: • „Pregnani zaradi slovenstva” -11. marca 1938 je Avstrija postala žrtev vojaškega pritiska Nemškega rajha. Hitler je našel odprta vrata in verjetno ni primera na svetu, da bi agresorja tako burno in navdušeno pozdravili. Tudi - in še posebej - na Koroškem. Ko so nacisti nato leta 1941 vkorakali še v Jugoslavijo, je bilo jasno, kako naj bi se po njihovem mnenju končala zgodovina slovenskega naroda. Domači, vaški trikotniki: župan - vodja kmetov - predsednik NSDAP, so pripravili prvi organizirani napad: pregnanstvo. Tako se je 14. aprila 1942 začela kalvarija skoraj 300 slovenskih družini z južne Koroške: najprej v zbirno taborišče v Žrelcu, nato v taborišča Tretjega rajha, potem -ob vrnitvi - pa so zopet doživeli sovraštvo, nasilje in prezir... Avtor dokumentacije ob 60-letnici nasilnega pregona je Andrej Mohar. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at petek?®1 12. aprila 200^ Radio dva od 6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva ... ponedeljek, 15.4.: Iz bogate pevske skrinjice: torek, 16. 4.: Poklici v pesmi; sreda, 17. 4.: Skupina VOX se predstavlja; četrtek, 18. 4.: Iz naših vasic: Šentjanž in okolica; petek, 19. 4.: Srečanje mladinskih zborov na Radišah • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini Zajtrk s profilom v nedeljo, 14. aprila 2002: e gost v studiu: Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure sobota. 13. aprila: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 14. aprila 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, na- rodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. ©o @0 ^7 P3 Petek, 12. aprila BOŽJI GROB Diapredavanje o lesorezih Karla Micheua „Vse za srce” Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Božji Grob/Hume Vabita: Slovensko prosvetno društvo „Edinost” v Pliberku, ljudska šola Božji Grob CELOVEC Slovensko vodstvo v Mestni galeriji ob razstavi „Das Geschenk - darilo, ponudba in gostoljubje” Vodi: Janja Zikulnig Čas: ob 17. uri Sobota, 13. aprila SELE 15. Mednarodno srečanje ansamblov Sodelujejo: ansambel Francija Zemeta, ansambel Bohpomagej, St. Margarethener Trio, ansambel Frajerji, Die lustige Landpartie, Rečiški kvartet, Mürztal-Piraten, ansambel Tremerski Dukat, Vaški veseljaki, Die Kreuzberger Moderator: Peter Grilliz Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Vabi: Alpski klub Obir ŠMIHEL Klasični koncert Nastopata: Janez Gregorič (kitara) in Gilbert Sabitzer (saksofon) Cas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel CELOVEC V znamenju odpora „Haider-odstopa/ Haider-tritt-zurück” Spored: okrogla miza na temo: Odpor naj stopi iz zatišja; Jörg Haider alias Hubsi Kramer v živo; fešta Čas: ob 20. uri Kraj: v Hiši umetnikov (Künstlerhaus) LEPENA Diapredavanje Davorja Karničarja Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Vabita: SPD Zarja in SPD Celovec Nedelja, 14. aprila PLIBERK Komedija Radikalna kura Gostuje: Kulturno društvo Simon Gregorčič iz Velike Nedelje Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: MoPZ Podjuna Ponedeljek, 15. aprila ŠENTJANŽ Literarna delavnica Čas: od 9. ure naprej Kraj: v k&k centru Sreda, 17. aprila ŠENTJANŽ Gledališka predstava „Marjetka, str. 89” Režiser: Samo M. Strelec Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k VETRINJ kkz:classic - Koncert Nastopajo: Nina Popotnig (violina), Monika Thurner (klavir) in Orkester Glasbene šole (vodita Nikola Krstič in Roman Verdel) Čas: ob 19.30 Kraj: v Dvorani fresk Vabita: Krščanska kulturna zveza in Glasbena šola PLEŠERKA Predavanje Deportacija koroških Slovencev aprila 1942 -učiteljski izobraževalni seminar Predavajo: dr. Karl Stuhl-pfarrer, dr. Valentin Sima, dr. Avguštin Malle, Andrej Kokot, Franc Rehsmann in Franci Černut Čas: od 9. ure naprej Kraj: pri Habnerju ŽITARA VAS Koncert „Primus Sitter & Oliver Groenewald Newnet” Čas: ob 20. uri Kraj: v kult. domu KUMST Prireditelja: Slovensko prosvetno društvo Trta in KUMST Soprireditelj: Društvo „Dvojezični zbor/Der Zweisprachige Chor” Četrtek, 18. aprila ŠMIHEL Niko Küpper obišče šolarje Čas: ob 9. uri Kraj: v ljudski šoli Vabita: Mohorjeva založba, ljudska šola Šmihel PLEŠERKA Potovanje na spominska mesta na Eadiše, na severno stran Ljubelja in k Perš-manu v okviru učiteljskega izobraževalnega seminarja Spremstvo: mag. Lisa Rettl - univerza Celovec Čas: od 8.30 naprej Kraj: pri Habnerju ZMOTIČE ' Koncert Nastopajo: Oktet Suha, |( Tamika, Didldumdaj Čas: ob 19.30 Kraj: v gostilni Prangar h— Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Dobrač” I h PLIBERK Pop, jazz in kabaret Nastopajo: Michael Erian (sax), Tonč Feinig , (piano), Stefan Thaler (bas Markus Gruber (drums), skupina VOX |n Čas: ob 20. uri ^ Kraj: v Kulturnem domu Vabi: VOX ^ ŽELEZNA KAPLA ^ Lovski ples Igra: „Sredenšek Sextef 'igr» Cas: ob 20.30 ^sti Kraj: v hotelu Obir '5|6 Vabi: Lovski pevski zbor ki), ^ Železna Kapla *op - RADIŠE ;as: Srečanje pi: mladinskih zborov abit Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža. H Podjune in Celovca ^ Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu 'igr^ Vabita: K KZ in SPD Rad|5. KOTMARA VAS ™ Vigredni koncert s predstavitvijo knjige „Pesmarica 1890” (ponatis rokopisne zbirke , .-.,e narodnih pesmi Kotmirčana Janeza Modriča iz leta 1 8£m li0v*! Čas: ob 14.30 % Kraj: v ljudski šoli [N, i Vabi: SPD Gorjanci < S); V PRIREDITVE, OGLASI Spominska svečanost ob 60-letnici pregnanstva in upora v nedeljo, 14. aprila 2002 13.00: Spominska maša s škofom dr. Schwarzem 14.30: Spominska slovesnost žPored: * Spominski govor predsednika Zveze slovenskih izseljencev ek. sv. Jožeta Partla * Pozdravna govora dr. Petra Schiederja (predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope) in Ivice Žnidaršič (Društvo slovenskih izgnancev) * Simfonija žalostink (H. M. Gorecki); izvaja Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta (sopranistka: Irena Vremšak-Baar) Simfonija žalostink je nastala leta 1976. Prvi stavek kulminira v petju stare poljske žalostin-iz 15. stoletja, znane pod imenom „Objokovanje svetega križa". Drugi stavek je klic debeta iz gestapovskega zapora k materi, tretji Pa stara poljska ljudska pesem, žalostinka matere za izgubljenim sinom. ^raj: Dom glasbe v Celovcu OGLAS Na Hrvaškem, v Malem Lošinju ob morju, prodajam hišo (220 m2) trije apartmaji, dve garaži, tri terase, dva priveza za čolne in vrt. 'formacije (Slovenija): tel.: 00386-1-5073-783 VELIKOVEC Kulturni teden koroških Slovencev 2002 V ponedeljek, 22. aprila, ob 18. uri, v Neue Burg Slavnostno odprtje: - deželni glavar dr. Jörg Haider -„Vokalensemble” Velikovec, Vokalna skupina „Lipa”, Glasbena šola Velikovec, Slovenska glasbena šola • v torek, 23. aprila, ob 18. uri Okrajno glavarstvo Velikovec Razstava: „Podjunska noša” Tamburaška skupina „Tamika" • v torek, 23. aprila, ob 20. uri Galerija Magnet Literarno branje: Andrej Kokot & Martin Kuchling Karpf & Polainer • v sredo, 24. aprila, ob 10. uri Srednja dvorana - Neue Burg Igralska skupina Bilčovs - „Vaje v slogu” • v sredo, 24. aprila, ob 20. uri Srednja dvorana - Neue Burg Multivizija in razstava: Slišati sliko - videti glasbo • v četrtek, 25. aprila, od 9. ure do 13.15 Informacijski dopoldan na ZG/ZRG in na TAK v Velikovcu „Priče časa pripovedujejo" • v četrtek, 25. aprila, ob 20. uri Neue Burg Koncert: MePZ „Danica”, MePZ Grebinj, Vokalna skupina „Vox”, Učiteljski kvintet ZG Velikovec, „Jauntaler Streich” • v petek, 26. aprila, ob 18. uri galebe.kärnten, Arnulfplatz 1, Celovec Vemisaža: Franz Wiegele Slavnost - 10. Kulturni teden koroških Slovencev -v Dvorani zrcal (Spiegelsaal) • v nedeljo, 28. aprila, ob 14. uri Neue Burg Revija otroških in mladinskih zborov Nbek '9r«lni koncert ^stopajo; Balet Covalec L? ba|etna šola v Pliber- stnn 0Škisekstet (P^' na-< iz 7 vodi ga Bebej Logar) Uzbeka, Oktet Suha | c®nc< Glasbene šole, Pev-č^l^rumentaina skupina v 90stilni Hafner Vab'ta: KPD „Drava" .te? Nastopajo: otroški zbor Šentprimož, Nomos, Moški pevski zbor Vinko Poljanec, Vaščana pojo, Vokalna skupina „Valvasor” iz Krškega Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Šentprimožu Vabita: Kulturno društvo Škocjan in MoPZ Slovenskega prosvetnega društva Vinko Poljanec Nedelja, 28. aprila VELIKOVEC Srečanje mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mla- Tradicionalno majniško potovanje v spomin Janeza Weissa od 21.5. do 29. 5. 2002 Normandija/Francija »Program in informacije dobite pri Milki Kokot: tel.: 0463/514300-40 dinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: Neue Burg Vabita: Krščanska kulturna zveza, Prosvetno društvo Lipa v Velikovcu ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU „50 let” - srečanje gojenk letnika 1951/52 Čas: ob 14. uri Kraj: v Gospodinjski šoli Vabijo: bivše gojenke - Lastnik (založnik) in izdajatelj: Zastnto "Naroclni svet koroških Slovencev“, ki ga 1ovec vairedLsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-PrejeiL lllacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik .narodnih , pore iz sredstev za pospeševanje ne, J^PTOsti. Narodni svet zastopa politič- .Slih,.. POQärske in kulturne nraviro in interoco ne, anQrv:7 H'IUäl1- waroani svei zastop Slovencp arsll), Zidej (53. Klemenjak), Malej i;0'“' Koroška juniorska liga j- Bad Bleiberg 2- Spital 3- ASK/FCK 'SL fj-Trg/Feldk. ?-WAC 15 15 14 14 14 14 15 13 2 0 9 3 3 7 3 4 5 4 5 5 0 9 4 3 7 0 114 47:14 31:18 24:18 33:26 19:29 21:33 16:61 Vse ekipe SAK so točkovale ■ Brez poraza se je končal ta krog za ekipe naraščaja SAK. V srednjem play-offu sta U 16 in U 14 na najboljši poti nazaj v super jakostno skupino. SAK U 16 - Rikarja v./Žitara v. 2:2 (1:1) Strelca: Triplat, Waldhauser ASVU14-SAK 2:3 (2:0) Strelec: Ch. Dlopst 3 Labot U 12/1 - SAK/1/Plib. 1:2 (1:1) Strelec: A. Bricman, avtogol Vetrinj U 12-SAK/2/Cel. 1:16 (0:8) Strelci: Lausegger 4, Prosic 3, Karbaklja 3, Djulic 2, Smrtnik 2, Bugelnik 2 Pokrče U 10-SAK/1 /Plib. 3:3 (0:2) Strelca: M. Hobel 2, lllitsch Velikovec U10 - SAK/3/Št. P. 3:12 (0:7) Strelci: Plesec 9, D.R. Hobel 2, Tominc Tekme SAK ta konec tedna: PETEK: SAK U 10/2/Cel. - Podkrnos (petek, 17.00/Košat), SAK/3/ Šentprimož -Šentpeter (petek, 16.00/Vidra vas); SAK/1/Plib. - Klopinj (petek, 17.15/Vidra vas) SOBOTA: Spital U 19 - SAK (sobota, 16.00 - stadion Spital, Dobrla vas U12 -SAK/3/Št. P. (sobota, 16.30/Dobrlavas), NEDELJA: Wietersdorf U 16 - SAK (nedelja/10.00/Klein St. Paul) SAK U 14 in U 12/Plib. sta ta krog prosta. Konec sanj za KOS Varovanci trenerja Grzetiča so s porazom proti Pasut ALV I zapravili možnosti za naslov prvaka. lansko moštvo sloven-I skega košarkarskega kluba KOŠ Celovec/Po-sojilnica-Zveza Bank ima samo še teoretične možnosti za osvojitev naslova koroškega prvaka: v 18. krogu prvenstva koroške lige so varovanci trenerja Bojana Grzetiča v gosteh izgubili vrhunski dvoboj z vodečim na lestvici SG Pasut ALV I s 67:78. Beljačani tako ostanejo na vrhu lestvice, s porazom slovenskih košarkarjev pa je bolj ali manj tudi že jasno,"da je prvenstvo dve tekmi pred koncem praktično odločeno v prid prvemu moštvu Pasut ALV. KOŠ je pred tekmo zaostajal za Beljačani le za točko in bi se z zmago v Beljaku lahko povzpel na vrh lestvice in s tem zagotovil tudi naslov prvaka. Obe moštvi sta se zavedali pomena tekme in temu primerno je bila tudi igra. Rezultat ob polčasu se je glasil 38:31 za Pasut. Tudi v drugi polovici se živčnost ni polegla, tako da so gledalci le redkokdaj uživali lepo igro. Pod košem so bili beljaški igralci nekoliko bolj natančni in po treh četrtinah vodili že s 60:48. Na začetku zadnjega dela igre je KOŠ zaigral nekoliko bolj sproščeno in se približal gostiteljem na šest točk, vendar so tudi Beljačani lahko še mobilizirali rezerve ter na koncu slavili zmago z 78:67. I. L. ŠTEVILKA TEDNA I I I prireditev bo letos na Koroškem v okviru 3. avstrijskega Tedna znanosti (ScienceWeek). Iniciatorka dr. Herta Lausegger bo od 7. do 16. junija pripravila 44 projektov tudi na dvojezičnem območju v okrajih Velikovec in Celovec dežela, kjer so bili projekti že lani zelo uspešni. OSEBE & DOGODKI ROZ - PODJUNA J| TERMINI + JUBILEJI * TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + I Profesorica Marija Inzko Zvezna ministrica za pouk Elisabeth Gehrer je imenovala učiteljico in pedagoginjo Marijo Inzko iz Sveč za profesorico. Slavnostna podelitev je bila pretekli ponedeljek na Dunaju. Ministrica Gehrer je s tem počastila njene zasluge kot učiteljica na raznih šolah, med drugim je poučevala na Višji strokovni šoli v Šentpetru, v Šentrupertu, na Trgovski akademiji v Celovcu (16 let) in na Kmetijski šoli v Tinjah. Nekaj let je prof. Marija Inzko poučevala celo brezplačno. Bila pa je svojčas tudi sodelavka Našega tednika, kjer je pomagala pri urejanju in lektorirala besedila. Naš tednik ji ob podelitvi iskreno čestita. prof. Marija Inzko iz Sveč Grilliz in Bohpomagej To soboto, 13. aprila (20.00), se bodo v gostilni Trki v Selah srečali glasbeni ansambli iz treh držav. Program bo povezoval pevec, humorist, zborovodja in bančnik Peter Grilliz. Na že 15. tovrstno srečanje vabi Alpski klub Obir. Med drugim bosta nastopila tudi ansambla Bohpomagej in Die lustige Landpartie. Humorist Peter Grilliz bo prišel v Sele na mednarodno srečanje. ■ Hanzi Filipič predsednik KA ■ Zaslužna ravnateljica v pokoju ■ Izjemen koncert v Žitari vasi mag. Hanzi FHHpič Krški škof je ta teden potrdil novo izvoljeno vodstvo Slovenskega delovnega odbora Krške škofije. Odslej mu predseduje mao. Hanzi Filipič iz Breznice pri Podrožci, njegova namestnika pa sta Helena Breitfuss-Va-leško iz Pliberka in Slavko Kaiser iz Podbrežij pri Po-krčah. S 1. marcem je šla v pokoj zelo zaslužna pedagoginja, ravnateljica ljudske šole Šentjakob v Rožu, višja študijska svetnica Doris Hammerschall. Poučevati je pričela leta 1966 v Šentilju, leta 1969 je prišla na ljudsko šolo v Šentjakob, kjer je leta 1993 prevzela tudi ravnateljstvo. Zelo pri srcu ji je bil razvoj dvojezičnega šolstva in sodelovala je v raznih didaktičnih krožkih in pomagala pri razvijanju učbenikov in pri reviji Mladi rod. Ker je bila ravnateljica Doris Hammerschall od 1. septembra lani že na dopustu, je vodstvo šole v tem šolskem letu prevzela učiteljica Rozvita Vospernik. ravn. Doris Hammerschall Izjemni kitarist Primus Sitter bo v sredo, 17. aprila, gostoval v Žitari vasi. Ob 19. uri bo v Kumstu nastopil skupno z bigban-dom „Oliver Groenewald Newnet“, v katerem igra devet glasbenikov iz Primus Sitter bo v Žitari vasi nastopit z ameriškim Big bandom. Foto: kk Amerike. Big band je mdr. nosilec nagrade „International Heritrage Jazz-Gui-tar Competition“ iz Nashvilla. Sitter velja za vrhunskega jazzovskega kitarista z zlato roko za lahki swing z melanholičnim zvokom. Vstopnice za koncert so v predprodaji pri Posojilnici-Bank Miklavčevo in na KKZ. Abrahama je preteklo sredo srečal nekdanji pe-vovodja MoPZ „Valentin Polanšek “ Emanuel lanšek. doma na Obir-skem pri Železni Kapi1' Slavljenec je z zborom posnel zgoščenko vodstvo zbora predal p°° taktirko Boža Hartmana' Slavljenec danes živi in deluje kot gospodarstvenik v Celovcu. NT mu iskreno čestita in želi vse najboljše. if Emanuel Polanšek Danes, v petek, 12. apri; la, bo ob 17. uri v Mestnj galeriji v Celovcu spe' slovensko vodstvo. Jaej® Zikulnig bo vodila po razstavi „Das Geschenk darilo, ponudba in gostoljubje. sob. 13. aprila • 20.00 do 27. aprila pe/so • potem imamo vsak dan odprto ZANIMIVO KOMEDIJA, komedija! v Kulturnem domu v Pliberku so se vigredi popolnoma zapisali komedijam. To nedeljo. 14. aprila (19JP se bodo obiskovalci lahko nasmeje; li ob komediji „Radikalna kura“, ^ jo bodo zaigrali gledališčniki iz Velike Nedelje. Servus-Srečno-Ciao! p0 velikem uspehu na radiu, bo odslsJ ta priljubljena oddaja ORF tudi na televiziji. Tedensko bosta od pon®" deljka do petka ob 19.15 na ORF t-Barbara Essl in Manfred Mattick® predstavljala ljudi, kraje in dogajan' je v treh regijah oziroma deželan Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina.