PRIKAZI, RECENZIJE
Metod ŠULIGOJ
Fakulteta za turistične študije -
Turistica, Univerza na Primorskem
Petra Kavrečič
Turizem v Avstrijskem primorju: zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819-1914)
(2. dopolnjena izdaja) Založba Univerze na Primorskem, Koper 2017, 380 strani, 28.00 EUR (ISBN 978-961-7023-00-8)
Portorož, slovenska turistična de-stinacija na obali Piranskega zaliva, je dandanes znan tudi zunaj meja Slovenije, kar mu daje močan mednarodni značaj; piranska občina je zato najbolj turistična občina v dr-904	žavi. Turistično sobivanje Pirana in
Portoroža - poleg naravnih danosti - zaznamuje tudi arhitektura, saj na tem majhnem geografskem prostoru srečamo vse od beneške pa do postmoderne arhitekture. V samem Portorožu po tej strani močno prednjači-ta Eustacchijev Hotel Palace in seveda Mihevčeva povojna (socialistična) arhitektura. Posebna istrska kultura, ki ji dodatne odtenke dajejo priseljenci (predvsem iz bivše Jugoslavije), je ob že omenjenih elementih in drugih stvaritvah človeka pripomogla, da je Portorož to, kar je zapisano na začetku. Podoben razvoj so doživeli tudi ostali prepoznavni turistični kraji v severnem Jadranu, kar še najbolj velja za hrvaško Opatijo, če namenoma spregledamo nekatera druga turistična središča v Sloveniji in na Hrvaškem. Na drugi strani pa ima Gradež (Grado), ki je od leta 1947 v Italiji, v
TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 5/2017
drugi polovici 20. stoletja seveda drugačno razvojno pot.
Te misli gotovo presegajo tematski obseg znanstvene monografije z naslovom Turizem v Avstrijskem primorju: zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819-1914), ki je osredinjena na same začetke organiziranega razvoja turizma v severovzhodnem Jadranu v obdobju, ko je slednji še pripadal Habsburžanom. In čeprav se mogoče zdi, da turizem iz tistega časa nima nobene smiselne povezave z današnjim turizmom in njegovim razvojem, postane bralcu hitro jasno, da temu ni tako. Avtorica, sodelavka Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, prikaže številna z dokumenti podprta dejstva, ki so aktualna ali zanimiva še dandanes, npr. prometne povezave, na katere bi bili danes zelo ponosni, če bi jih imeli, obisk nekaterih pomembnih gostov tistega časa, obiskovanje Postojnske jame, ki je še zdaj najbolj obiskana naravna turistična znamenitost v Sloveniji, ipd.
Monografija je razdeljena na dva glavna sklopa, »Zgodovina turizma« in »Avstrijsko primorje: začetki in razvoj modernega turizma«; vsak sklop pa ima štiri poglavja. V uvodnem delu sta, kot je običajno, predstavljena raziskovalno področje in metodološki pristop, značilen za zgodovinopisje - predvsem koncept raziskovanja, ki ga uporabljajo ekonomski zgodovinarji turizma, ki preučujejo razvoja turizma s preverjanjem dejavnikov vpliva. Tako avtorica razloži, kako so medicina, nova prometna sredstva, jame, tisk in promocija, javni
upravni subjekti in zasebne pobude pozitivno vplivale na razvoj turizma. Predstavljene so nekdanje oblike potovanj (»prototurizem«) na proučevanem geografskem območju, nadalje razvoj modernega turizma v Evropi ter modne smernice in druge razmere, ki so tak razvoj spodbujale.
V osrednjem delu monografije so pojasnjeni organizirani začetki razvoja posameznih oblik turizma - termalni, morski in jamski. Analiziran je primer razvoja »žveplenega termalnega zdravilišča« v Sv. Štefanu (danes Istarske Toplice), čemur sledi obsežnejša obravnava treh morskih zdraviliško-kopaliških turističnih de-stinacij Avstrijskega primorja: Opatije, Gradeža in Portoroža. Z razvojem teh turističnih središč se je kronska dežela postavljala ob bok drugim deželam, ki so imele mondene turistične centre na celini, npr. Mera-no ali Karlovi Vari. Avtorica ponudi obsežno in kompleksno analizo z vključevanjem empiričnih podatkov obiska, kar še dodatno utemelji primerjavo. Posebej je potrebno izpostaviti tisti del analize, ki je posvečen razvoju jamskega turizma, ki velja za specifičnega (mogoč je le tam, kjer so ti kraški pojavi), in tudi najstarejšo turistično dejavnost na Slovenskem. Tu Kavrečič pojasni turistični razvoj ter (ne)uspeh nekaterih še danes znanih jam: jame Vilenica, Škocjanskih jam in Postojnske jame. Na osnovi analiziranih reprezentativnih primerov ugotovi, da so se te v fazi oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na trgu in tako postajale znane in priljubljene
turistične destinacije tako v ožjem lokalnem, državnem kot celo mednarodnem okolju. V tem smislu je razvoj v glavnem sledil evropskim modnim smernicam.
Bralcu je brez povzetka in prilog na voljo 297 strani poglobljenega besedila, ki je obogateno z dvainpetde-setimi slikami, osmimi grafi in dvajsetimi tabelami; v prilogi je še šest tabel z empiričnimi podatki o različnih turističnih krajih in obdobjih. Primarni viri izhajajo iz arhivov v Gorici (Italija), Trstu, Ljubljani (Arhiv Republike Slovenije), Postojni (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU), Kopru, Pazinu in na Reki (Hrvaška); uporabljenih je bilo še mnogo relevantnih sekundarnih virov starejšega ali novejšega izvora. Le s pomočjo takega 905 pristopa je avtorica lahko zapolnila vrzel v dosedanjih raziskavah s tega področja (upoštevati je potrebno, da gre za drugo dopolnjeno izdajo monografije). Razvoj turizma, zlasti z analizo dejavnikov vpliva na moderni turistični razvoj in razne tipologije turizma, je v zgodovinopisju namreč relativno marginalno obravnavana tematika, zato pričujoče delo postavlja nova znanstvena spoznanja na področju turizma oziroma procesov njegovega razvoja v obdobju, ko turizem postane prepoznavna in družbeno ter ekonomsko zanimiva panoga. To še posebej velja za geografski prostor, ki ga v svojem delu obdela avtorica. Na podlagi rekonstrukcije in celovite obravnave različnih tipologij turizma, ki so se tekom 19. stoletja pojavili na območju Avstrijskega primorja, so podana nova znanstvena
TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 5/2017
spoznanja o vzrokih in vidikih razvoja turistične panoge s prikazom pomena, ki ga je dejavnost imela. Avtorica poskrbi za vključevanje novih vsebin v zgodovinske raziskave, lokalno obarvano temo s celovito analizo razvoja posameznih tipologij turizma poveže z evropskim kontekstom in z uporabo primerjalne metode pri obravnavi posameznih turističnih de-stinacij iz tega oblikuje celoto. V terminološkem smislu Kavrečič dokaj spretno prepleta zgodovinske pojme in dogodke s turistično terminologijo, ki je uveljavljena v mednarodnem ekonomsko-zgodovinskem prostoru. Tu se avtorica sooči s problemom konceptualnih sprememb, ki jih je prinesel razvoj panoge do danes, 906	kar je vplivalo tudi na spremembe v
terminologiji, ki jo pozna (današnji) poučeni bralec. Slednjemu je potrebno ponuditi ustrezno (strokovno), danes uveljavljeno izrazoslovje tudi v primeru, ko se opisuje pretekli razvoj dejavnosti. Čeprav je Istra predstavljala skoraj dve tretjini ozemlja Avstrijskega primorja, pa avtorica praktično zanemari preostali del dežele (izjema je le Gradež), vključi pa specifično ponudbo Postojne, ki je bila na Kranjskem. V prihodnjih raziskavah bi veljalo obdelati turizem Avstrijskega primorja v smislu identifikacije in/ali analize vseh oblik turizma, ki so se tu bolj ali manj uspešno razvijale. S tem bi dobili sliko preteklega razvoja turizma na celotnem zahodnem slovenskem (slovanskem) poselitvenem območju, katerega turistični produkt je danes izjemno heterogen in mednarodno uveljavljen. Bogata zgodovina
pomeni dandanes tudi bogato posebno dediščino tega geografskega območja, ki bi si zaslužila posebno predstavitev v specializiranem muzeju. Italija je to storila v muzeju turizma v Meranu (Alto Adige), Hrvaška pa v zibelki hrvaškega turizma, v Opatiji. Oba muzeja svoje zbirke in zgodbe naslanjata tudi na znanstvenoraziskovalno delo. Slovenska Istra ali Slovenija kot taka se z vsem tem ne more pohvaliti.
Tinca LUKAN
Emmanuel Todd Kdo je Charlie? Sociologija verske krize
Založba / *cf., Ljubljana 2016, 203 strani, 18.00 EUR (ISBN 978-96-257-076-7)
Množične manifestacije z geslom Jaz sem Charlie (Je suis Charlie), na čelu katerih je v Parizu korakala svetovna politična elita, so na ulice spravile vsakega desetega državljana Francije. Ti so na ulicah obsojali teroristični napad na uredništvo satiričnega časopisa Charlie Hebdo in poboj v judovski trgovini, obenem pa pozdravljali navzočnost varnostnih služb in ostrostrelcev. Protislovja manifestacij so francoskega sociologa in zgodovinarja Emmanuela Todda navdala z vprašanjem: Kdo je Charlie? Odgovori, ki jih poda, so neprijetni in neprizanesljivi tako do političnega vrha, ki je korakal v Parizu, še mnogo bolj pa do tistih, ki so korakali za njim, do francoskega srednjega razreda,
TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 5/2017