PAVRI V MARIBORI STR.5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. junija 2008 • Leto XVIII, št. 23 Enkratno glasbeno doživetje Poslušalce, ki so se 29. maja udeležili koncerta Tria Slavka Osterca v refektoriju (opatova jedilnica nekdanjega samostana) v Monoštru, je čakalo enkratno glasbeno doživetje. Trije mladi glasbeniki (Dejan Prešiček - saksofon, Liza Hawlina-Prešiček - flavta in Nina Prešiček - klavir) so očarali publiko, tudi tiste, ki so redni obiskovalci koncertov, in tudi tiste, ki jih je težje nagovoriti na takšen dogodek. Obisk je bil kar dober, v prijetni dvorani nekdanjega samostana se je zbralo kakih petdeset obiskovalcev, večinoma Porabskih Slovencev, prišli pa so tudi nekateri madžarski ljubitelji resne glasbe, ki jih je program navdušil. Ob priredbah znanih del (Michael Webster: Karmen, rapsodija po temah G. Bizeta; Johannes Brams: Madžarski plesi) so lahko prisluhnili tudi sodobni kompoziciji Slavka Šuklarja z naslovom Štamps. PAC-ev Glasbeni maj, katerega generalni pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, je tokrat tretjič gostoval na Madžarskem in drugič v Monoštru. Udeleženci koncerta in tudi tukajšnji organizator, Zveza Slovencev na Madžarskem, upajo, da se bo ta tradicija nadaljevala. M.S. foto: Csaba Tóth Pohod za cesto med Gornjim Senikom in Verico 1. junija se je na Gornjem Seniku zbralo kakih 90 pohodnikov, da bi prehodili traso bodoče povezovalne ceste med Gornjim Senikom in Verico. Pohod je organiziral Generalni konzulat R Slovenije v Monoštru prav z namenom, da bi pristojne opozorili na to, da iz obljubljene ceste še nič ni. Temeljni kamen zanjo sta položila lani jeseni na prvi skupni seji madžarske in slovenske vlade premiera Ferenc Gyurcsány in Janez Janša. Takrat so vsi upali, da se bodo kmalu začela dela na t. i. nekdanji mašni poti (po tej poti, ki je dolga kakih pet kilometrov, so nekdaj hodili Ritkarovčani k maši na Senik), toda razen zabetoniranega temeljnega kamna se na tej poti ni premaknilo niti lopate zemlje. Zbrane pohodnike je pozdravil generalni konzul mag. Drago Šiftar, ki je povedal, da ima pohod tudi dobrodelni namen, simbolično prijavnino (1 evro) in zbrane prostovoljne prispevke bo dobila gornjeseniška šolska kuhinja za nabavo novih posod. Pohodniki so v dobrih štirih urah prehodili skoraj 11 kilometrov dolgo pot, na kateri sta bili dve postaji, pri zvoniku v Ritkarovcih in v kulturnem domu na Verici, kjer jih je čakalo tudi okrepčilo. M.S. Foto: Silva Eőry 2 Lendava, pogovor: Skupaj v različnosti Z RECIPROČNOSTJO NE BI REŠILI NIČESAR Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost, ki ji predseduje József Kocon, in Zavod za kulturo madžarske narodnosti, direktor dr. László Göncz, sta pripravila v Lendavi pogovor na temo Skupaj v različnosti. Organizatorja sta v razpravo ponudila štiri sklope vprašanj, in sicer: 1. zgodovinski vidiki slovensko-madžarskega sožitja v Prekmurju; 2. razlaga strpnosti med večino in manjšino; 3. prednosti in pomanjkljivosti slovenskega modela zaščite manjšin in 4. razlaga funkcionalne dvojezičnosti. Prvi pogovor te vrste je bil dobro obiskan, udeležili so se ga kulturni delavci v širšem pomenu besede, strokovnjaki za posamezna področja: zgodovina, umetnostna zgodovina, jezikovno področje, literatura, založništvo, muzejska dejavnost, mediji in tudi politiki -direktor Urada za narodnosti Stane Baluh in lendavski župan Anton Balažek. Teze za uvod je pripravil dr. László Göncz in ocenil, »da se premalo pogovarjamo, da bi se bolje razumeli.« Navedel je misel, ki velja tudi za Prekmurje, čeprav je bila izrečena na srečanju romunskih in madžarskih zgodovinarjev: »Zgodovinski dogodki so bili za oba naroda isti, le razlage so bile drugačne. In verjetno bo tako ostalo tudi v prihodnje. Vendar, če bo obstajala dobra volja razumeti pravico drugega do lastne razlage istega dogodka, bomo vse bliže drug drugemu.« O prednostih in slabostih slovenskega modela manjšinske zaščite Göncz meni, da je lahko »za vzor v širšem evropskem prostoru,« in dodaja: »ena izmed slabosti modela je, da je zaradi pomanjkanja nadzornega sistema v praksi oteženo izvajanje ustavnih oziroma zakonskih manjšinskih pravic.« Del krivde za to je v dejstvu, da so večinoma dvojezični le člani madžarske skupnosti. Ker se s pravicami avtohtonih narodnih skupnosti ukvarja približno štirideset zakonov, »bi potrebovali manjšinski krovni zakon, ki bi po eni strani bil integralen, po drugi strani pa bi imel dopolnilno vlogo.« Avtor uvoda je bil kritičen tudi do razumevanja funkcionalne dvojezčnosti, ki je odmaknjena od idealnega: »Raven poznavanja maternega jezika pripadnikov madžarske skupnosti je zadovoljiva le delno, le ozek krog prebivalstva pozna v zadostni meri madžarski pogovorni jezik, prevladuje govor z veliko tujkami in značilno narečje. Po drugi strani pa madžarski jezik obvlada le del Slovencev, ki živi na narodnostno mešanem območju (resnici na ljubo, nekateri odlično), kar v veliki meri ovira dejansko uveljavljanje funkcionalne dvojezičnosti.« Dovolj izhodišč za razpravo, v kateri je prvi sodeloval Stane Baluh in poudaril, da je temelj združene Evrope enakopraven položaj manjšin: »Slovenija si je postavila zelo visoke standarde manjšinskih pravic in jih ni vezala na recipročnost. Pomembno je, da manjšinska zaščita ni samo na papirju, ampak se uresničuje v vsakdanjem življenju.« Na besedo »recipročnost« se je prvi oglasil dr. László Göncz in povedal, da ni njen »pristaš« kljub zavedanju, da je položaj Porabskih Slovencev slabši na vseh področjih od položaja prekmurskih Madžarov. Župan Anton Balažek je menil, da »ni vse v zakonih, ampak v ustvarjanju vrednot; zakoni se spreminjajo, vrednote ostajajo.« Postavil je nekoliko nenavadno vprašanje, ali bi bila to »reciprociteta, če bi dali Porabju 2 milijona evrov?« Sprejemljivo je mnenje direktorice Pokrajinskega muzeja Metke Fujs, ki je povedala, da »ne gre samo za denar, ampak za odnos do manjšine -do Porabskih Slovencev.« Za več dialoga med prekmurskimi Madžari in Porabskimi Slovenci se je zavzel József Kocon. »Drug na drugega pozabljamo na vseh področjih, od gospodarstva do kulture. Pripravljeni nismo tudi na skupne projekte in prijave na raznih razpisih.« Njegovo razpravo bi lahko razumeli tudi kot vabilo k več sodelovanja med manjšinama, ki se ne bi začelo in končalo z zasedanji mešanih manjšinskih komisij. Dr. Elizabeta Bernjak je, ob teoretičnih premislekih o pomenu materinščine med manjšinami, poudarila, da je »madžarski jezik uradno enakopraven, v resnici pa izgublja na pomenu.« Tudi zato, ker je manj priložnosti za rabo jezika. Na več dilem, povezanih z rabo jezika in književnim ustvarjanjem, je opozoril pesnik Milan Vincetič. Ocenil je, da je dovolj pogojev za učenje madžarskega jezika in opozoril na pretrgane stike med slovenskimi in madžarskimi pisatelji v Prekmurju. Dal je pobudo za natis madžarsko-slovenske pesniške antologije prekmurskih madžarskih avtorjev. Od dr. Lászla Göncza je dobil enak odgovor, kot že pred leti avtor tega članka: denarja je komaj za enojezične knjige, medtem ko ga za prevode vedno zmanjka. Pridružil pa se je mnenju, da bi madžarsko kulturo, ne samo prekmurskih Madžarov, ampak v celem, morali bolj poznati tudi na drugih območjih Slovenije. V razpravi so iz svojih strokovnih področij sodelovali zgodovinarka in direktorica Pokrajinskega muzeja Metka Fujs, umetnostni zgodovinar Janez Balažic, urednik Pomurskega madžarskega radia József Végi, novinar dr. Albert Halász, za katerega je reciprociteta močno vprašljiva, in Franci Just, ki je predstavil vlogo založbe Franc-Franc pri izdajanju literarnih in znanstvenih del avtorjev prekmurskih Madžarov. Pridružil se je oceni, da imamo premalo vedenja o madžarski kulturi nasploh, v založništvu so prevajani najbolj izpostavljeni avtorji, kar ne zagotavlja, »da bi Slovenci začutili utrip madžarske literature.« Enako se godi tudi slovenski književnosti na Madžarskem, pri čemer velja omeniti antologijo prekmurskih in porabskih avtorjev, ki jo je v madžarskem MURSKA SOBOTA - v starem »gvantu« in novi obleki Pisal sem o knjigi Murska Sobota nekoč in danes, ki so jo pripravili oziroma so njeni avtorji Ernest Bransberger z ilustracijami, Boris Černi s fotografijami ter Janez Mataj in Saša Štraus, avtor in avtorica besedila. Posebnost knjige je pravzaprav v njenih ilustracijah Ernesta Bransbergerja. Na levi strani knji- ge je pogled na Soboto nekoč, na desni fotografije današnjega mesta, denimo na strani 36 vidimo sedanjo Cvetkovo ulico z nizkimi, pritličnimi hišami, na naslednji strani eno najmodernejših zgradb, seveda na istem mestu, toda brez sledu preteklosti – »cimprač« ob blatnih ulicah brez asfalta in pločnikov. Druga posebnost knjige je v pristopu Ernesta Bransbergerja, ki je nekdanje dele mesta, cele ulice ali posamezne hiše, narisal po razglednicah iz preteklosti. Ilustracije Ernesta Bransbergerja za knjižno izdajo so hkrati tudi razstavni eksponati, in sicer doslej odmevno predstavljeni v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu, v Kulturnem domu Štajerskih Slovencev in zdaj v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici. V okviru sta risba, ki je nastala iz stare razglednice in isti del mesta, fotografiran v sodobnem času Sobote. Na ogled je 30 del, s katerimi se želi Ernest Bransberger predstaviti tudi v monoštrskem Slovenskem kulturnem in informativnem centru. Naj dodam, da je Ernest Bransberger tudi sicer uspešen ljubiteljski slikar, ki je sodeloval na številnih razstavah, med drugim v prostorih slovenske samouprave v Budimpešti. Tekst in fotografija: E. Ružič jeziku pripravila dr. Judit Zagorec Csuka (ki je, žal, na pogovoru ni bilo). Umestno se mi zdi opredeliti recipročnost, povezano s prekmurskimi Madžari in Porabskimi Slovenci. Gre za dogovorjeno in v obeh parlamentih »potrjeno« enakopraven odnos obeh držav na osnovi leta 1992 podpisanega sporazuma, ki zagotavlja enako uresničevanje posebnih pravic med prekmurskimi Madžari in Porabskimi Slovenci. Seveda so znani izhodiščni položaji, ki so v prid prekmurskim Madžarom. Toda tisti, ki v tem konkretnem zagovarjajo recipročnost, niso pristaši ravnanja, da bi zmanjšali pomoč prekmurskim Madžarom in jih s tem približali Porabskim Slovencem, ampak da bi slednjim intenzivneje pomagali in tako zmanjšali razlike. Temu se je včasih reklo »pozitivna recipročnost,« ki jo je razumeti tudi iz sporazuma, čeprav v njem ni posebej zapisana, bila pa je omenjana ob podpisu le-tega, tedaj edinstvenega dokumenta celo v širšem evropskem prostoru. Ernest Ružič Porabje, 5. junija 2008 3 Tretji djilejš na Slovenskoj zvezi Na Slovenskoj zvezi smo na 21. pa že v minusi. Tanačivajo, Tau tü, naj si s čistilkami dola gora vzeti strokovnjaka za po-cejne v restavraciji po stopajaj majuš pripravili djilejš za pred-naj se da vözvižgalivati, če so vsedejo pa zgončijo, kak naj slovnoga direktora, steri de za zdigavajo, nej nagnauk. sedstvo, gda smo zvöjn enoga prejdnji d.o.o. valaun za tau bau tadale. delo emo voditi tak hotel kak Marijana Sukič je prajla, če člana vsi leko vküper prišli z delo. Komisija je prosila tau tü, Klara Fodor je prajla, če je restavracijo pa se brigati kak kontrola najde kašno hibo, nadzorno komisijo vred. Za naj se vsakšomi delavci plača dosta dela, velki promet ma menedžer za zavolé gostov za zakoj volo nejga aska, za tiprvo pa z enim najvekšo temo vöpokaže konkretno, ka se künja, kak tau, ka nejga aska. hotel pa restavracijo. On mora sto mora odgovardjati, sto je smo meli znauvič gazdüva-leko pogledne samo na djilejši. Ne drži za dobro, ka so cejne meti odgovornost nad cejlim kriv. Na podlagi vse goučov je nje Porabje d.o.o. v lanjskom Štefan Küplen, finančni di-v restavraciji nika nej bile d.o.o., s tejm, ka de od začetka v točke zbrala, ka je predsedleti. Predsednica nadzorne rektor, je tapravo, ka so cejne zdignjene v štiri lejtaj. Porab-mau mogo dati račun od dela stvo dalo v sklep (határozat). komisije (ellenőrző bizottság) zajtrika, welnes paketa pa pau-je d.o.o. je šče iz Slovenije tü pa gazdüvanja predsedstvi Razglasiti trbej delovno mesto Elizabeta Šoš je na prejšnjom panziona tazračunjani pri ho-daubo pomauč 14 milijonov, Zveze. za poslovnoga direktora od djilejši pa v pismi tü konkretno teli, zatok te dohodek fali pri ka bi bilau brezi toga. S tejm Attila Bartakovič je pravo, ka septembra, pripraviti trbej kriprosila dosta vse vcuj naprajti restavraciji. (Tau komisija drži se nikak ne strinja, ka menja ne drži za dobro mišlenje gora terije za tau delo, stere vküp ali bola podraubnoma vöpo-za malo vsoto.) Cejne v restav-delavcov trbej, če je telko dela, vzeti menedžera, nej gvüšno, postavijo dolaučeni lidgé s kazati gazdüvanje. Direktor raciji so že štiri lejta nej zdigni-te delavce tü morajo vcuj meti, ka se splača. Vidi, ka v opera-predsedstva, njih vküp pozove gazdüvanja Štefan Küplen pa li, med tejm, ka se za küjanje vej pa fizično delo oni oprav-tivnom deli so nišna nasprotja poslovni direktor Jože Hirnök, avditor Dezső Kertész sta pri-valaun vse večkrat podragšalo. lajo. Na prejšnjom djilejši je že med vodstvom, ka vse prvin odlauči se pa predsedstvo na pravila dokumentacijo, stero Če prej cejne zdignejo, zdjibijo gora prinesla, ka se iz papiraj trbej razčistiti. Predsedstvo se naslejdnjom djilejši, tretjo srejje za predsedstvo pred kednom lüstvo. Dosta delavcov majo, vidi, kašno malo plačo majo prej bola čustveno odlauči od do v juliuša. V restavraciji od dni bilau vöposlano zatok, naj šparati prej pri plačaj pa ener-delavci. Pitala je, kak so plača-raznoga dela. Tašo kak gaz-stopaja do stopaja trbej zdigavsakši leko prejk pogledne, giji leko. Je tü zatau, naj restav-ni delavci, gda so v slüžbi na kon-düvanje se leko zgončij v men-vati cejne pa večkrat kontrolima svoja mišlenja pa pitanja. racijo dajo v arando. Plače so ci kedna pa na plačani svetkaj ali šom kraugi, z menje lidami. rati pri d.o.o.. Tau tü drži, ka Gvüšno, ka se je med telko nu-vönakazali vnaprej samo bru-za več vör. Zakoj ne plačajo svet-Karči Holec je tü zatau bijo, plačo delavcov vse prvin trbej merami bola težko vörazmeti to pa povprečno (átlag) za vse ke pa konec kednauv čistilkam naj se gora vzeme poslovni vred vzeti. lajičnim lidam, je pa z rečami delavce. Na prošnjo komisije je tü. Predsedstvo je prosila, naj direktor (ügyvezető igazgató), (Od drügoga dela v naslejdtü dosta vse bilau dola napisa-pa predsedstvo leko poglednilo zvöjn par lidi drügi tü tá pove-steri se strokovno dobro raz-nji novinaj.) no. V nadzorni komisiji (Eli-konkretno plačo vsej delavcov jo svoja mišlenja. mej na tau delo. Klara Fodor zabeta Šoš, Andreja Labritz, na djilejši. Avditor Dezső Kertész je pra-Laci Domjan je pravo, naj se sekretarka Laci Nemet) so pa strokovnja-Béla Fábián, prejdjen v re-vo, ka v d.o.o.-ji normalno ki (szakemberek), steri se za stavraciji, je tapravo, ka je v re-gazdüvanje pelajo, vse zakone gvüšno razmejo na tau delo. stavraciji vse več lüstva, skaus nota držijo, 14 milijonov je pa Kak so cenili gazdüvanje oni majo goste, dosta gostüvanj, v državni kasi (znamanöja trge na svojom djilejši, nam družinski pa drügi programov porcije). Plačo delavcov prejdje ta gučala predsednica Erži je, po nedelaj trno lepau majo nji d.o.o.-ja majo pravico odlauŠoš. Komisija je bila fejs zado-goste. Pravi, ka v restavraciji čiti, nej predsedstvo. voljna s poročilom (beszámo-cejne trbej zdigniti. Štefan Küplen je tapravo, ka ló), stero je pripravo avditor Erika Glanz ne razmej, kak ženske, stere čistijo v hoteli pa Dezső Kertész, tak prosijo od nejga pejnaz, nejga dohodka spodkar v cejlom daumi, dobijo njega potejm tü. Gazdüvanje je (bevétel) v restavraciji, če se osnovno mejsečno plačo, one s pri d.o.o. v lanjskom leti trno je prajlo, ka majo dosta lü-svojim delom dosta prvin zgoslabo bilau. Vö je pokazano, stva, gostüvanja pa drügi pro-tovijo pa leko domau dejo, kak ka restavracijo hotel drži gora. gramov. Prosila je, naj se vse jim je delovni čas, zatau dobijo Na prejšnjom djilejši smo tak ceringe, ka se vöoda v restav-one samo slobaudne dneve zvedli, ka v restavraciji cejne raciji, plača skaus blagajnoga za sobote, nedele pa svetešnje nöjcajo s stau pa tristau pro-mašina (pénztárgép), od kave, dneve. Drügi pa majo mejsačcentnim askom, zdaj numere do djesti-piti, programov, go-no osnovno plačo, plačano kažajo, ka samo s 58 procent-stüvanj... vse. Ona s seov vred majo nedelo, svetešnje dneve nim askom. Etak restavracija krivo drži predsedstvo, ka smo pa več vör (nadure) tü. sama sebé gora zaživé. Erži je v deseti lejtaj nej bola kontro-Feri Gyeček je pravo, ka bi mogza pitanje postavila večkrat, lirali d.o.o. Pravi, naj predsed-li biti dosta bola fleksibilni (rugde je dohodek (bevétel) v re-stvo potejm zahteva (megkö-galmasabb) pri nota vtaldjanji stavraciji. V gostinstvi tašne re-veteli) dosta bola učinkovito dela pa pri plačaj. stavracije zapirajo. Tak cenijo, (hatékony) gazdüvanje pa drži Klara Fodor se je spaumnika zdaj trbej staupiti, gda je šče kontrolo. Plače delavcov trno la, ka je na prejšnjom djilejši malo minusa, ka de tau samo nizke drži. Pitala je, zakoj nej-poslovni direktor (ügyvezető raslo. Predlagajo vödati restav-ma v rokaj tau predsedstvo, igazgató) Jože Hirnök sam racijo v arando. Od začetka do ranč kak delavce Zveze pa sto pravo, ka ne drži za dobro, ka lanjskoga leta smo dug plačü-se odlauči, kašne so plače pri je predsednik Slovenske zveze vali (s pomočtjauv Slovenije) d.o.o. Gda je dobila valas, je z enim prejdjen Porabje d.o.o. za zidanje, zdaj v enoj leti smo prosila vse prvin vred djati. Zatau je predlagala, ka trbej Risalski svetki inda svejta Preci časa je že minolo, ka smo svetili risalske svetke ali ešče itak mi odi po glavi, kak smo je mi svetili, gda sam ges bila ešče v mlešeči letaj. Mladi lidgé zdaj že té stare šege ta pozablajo, pa nemajo časa na vse tou misliti. Zato napišem malo té moj spomin. Naša mama so na risalsko soboto večer pravli: »Deca, vgojdno pa rano gor stanite, ka šteri de dugo spau, pa zadnji gor stano, de sopi.« Pa istina, v nedelo gojdno nas je nej trbelo gor goniti, friško smo poskakali gor s postele. Včasik pa so nas, naš soused, naš svak okoli prinesli (prejk ličili), ka so ešče bole rano prišli s krplivami, pa nas pod blazino poščukali. Dobro znate, ka so krplive ostre, pa pečejo po koži. Tou je bilo ešče hüdo. Te smo se deca notri v blazino celi zamotali, ka so svak nej mogli priti do nas. Svak so nas s krplivami, štere so včasik vsepovsedi rasle, meli vküp zamotane, pa so nas sekali pa cuj gučali »sopi lopi düpla-risalska pütra«. Tou so večkrat ponavlali, pa tak dugo gučali, ka smo skočili vö s postele, pa bežali v künjo ali na dvour. Te pa, šteri je biu najbole zadjen, so pravli: »Ti si pa sopi«. Kak deca smo te na risalsko nedelo, cejli den tistomi pravli: »sopi-sopi«. Nazadnje je biu že čemeren, pa se je sfajüvo z nami. Ali takšna šega je tou bila. Zdaj pa več okoli kuč nega krpliv, nega več našega svaka, pa je ta indašnja šega tanjana. Ali pri našoj kuči se vseedno ešče pohecamo, šteri zadnji pride v künjo vö s postele na risalsko nedelo vgojdno, njemi pravimo »ti si pa sopi«. Marta Sever Porabje, 5. junija 2008 4 Porabske pesmi na reviji v Črenšovcih Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Lendavi, šteroga vodi Rajko Stupar, pa Slovenska zveza sta si lani gora djala, ka ta začnila vküper delati na kulturnom področji. Letos smo vöponöjcali priliko na Slovenskoj zvezi pa smo se zglasili z ljudskimi pevkami iz Varaša na Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, gde so se cenile vse skupine. Pred nastopom par dnevov se je vözvedlo, ka nisterne ženske ne morejo biti vcuj, zatau smo si sposaudili pevke od števanovski žensk, stere ranč tak pripravla mentorica Marija Rituper. Porabska skupina je zdaj üšla oprvin na revijo v kraj Črenšovci, zatau so se ženske vejndar eške bola pripravlale s svojo mentoricov. Rejsan so vküp segnile s števanovskimi trejmi ženami (Mariška, Babi pa Ani), so si vzele čas za dodatno vajo tü. V nedelo, 25. majuša, se je v kulturnom daumi v Črenšovci nabralo štirinajset skupin, ena bola karažna kak drüga. Depa dočas smo leko bili mi tü med njimi, smo malo blaudili, spoznavali tau lejpo ves, eške sausadno ves Žižke tü. Tau se tak zgodi, če papiri z informacijami počivajo doma v turbi, stero je gazda dola menila z drügov. Bar smo vidli drejvo, nabito z ranimi črešnjami, za stere so se nam sline tak li cedile. No, skupine so prišle zvöjn domanje vesi pa kraja s Hotize, iz Turnišča, Velike Polane, Bistrice, Gaberja pa Zalaegerszega. Tak, ka smo Vogrski rosag Slovenci pa Vaugri zastaupili, drügo leto pa planirajo eške s Hrvaškoga tü pozvati. Svojo zadovoljstvo s programom je na znanje dau publiki glavni organizator Rajko Stupar. Na razgovori, gde so pauleg bili vsi, steri pripravlajo skupine, je mlada selektorica Katarina Šetinc iz Ljubljane kak strokovnjakinja prijazno, s trno dobrim namenom ta prajla svoja mišlenja pa tanače od programa skupin. Pri varaški ženskaj je prajla, ka je fejs uživala v njinom spejvanji, dobre pesmi so si odebrale, odlično so spejvale, z dobro volauv, sproščeno, sploj so nej mele treme, fejs so se ji vidle, pohvale so vrejdne. Te reči so si rejsan zaslöjžile vse ženske vküper z mentoricov Marijo Rituper, stera je s svojim znanjom, dobro volauv pa prijaznim srcaum njina glavna žila pa najvekša motivacija. Spejvale so leko dvej pesmi, tau so bile Vnoči se šetam pa Igrala je, igrala. Selektorica je splošno (általánosságban) taše tü ta prajla, ka domanje naute nej slobaudno začniti nagnauk, liki eden začne pa drügi vcuj staupijo, ka je nej léko tistomi, steri začne, mora biti gvüšen. Če se ne pršika zgrabiti dobro glas, je najbaugše znauvič začniti, nej se pa skaus mantrati s foliški glasauvi. Nej slobaudno meti silo med kiticami, malo se počaka. Ljudske pesmi so valaun popejvati na süjom, brezi inštrumenta (hangszer), povejmo, harmonika dolauči ritem, etak pesem zgibi svoj originalni ritem. Nej je pa prepovedano na drügi zabavni programaj. Za gvantanje je pa tak, če je noša (népviselet), té mora nota držati predpise od peté do glavé, povejmo, kak se zveža vacelejk, kak majo vlaské, vcuj valaun štrumfe, cipale... Ovak pa se nöjca leko svetešnji gvant, rejsan za svetek, kak gda k meša demo. Nej srečno, če je v skupinaj dosta pevk pa pevcov, ka se ne ponöjcajo vö redno glasauvi, se zgibijo. Trno dobro pride tašno pogučavanje, gde se človek dosta vse leko navči pa gde se potrdi, ali se dela dobro ali trbej ovak. Ka bi posaba rada vözdignila, tau je pripravlenja, način organiziranja toga srečanja. Vse pohvale so vrejdni organizatorji, Javni sklad RS v Lendavi pa Kulturno društvo Črenšovci. Vse obvestila, informacije smo dobili fejs pri cajti, na vse pitanja smo dobili včasik valase. Pred dnevom revije smo pá dobili vse informacije podraubnoma konkretno napisano. V pondejlak nas je že čakalo zahvalno pismo na računalniki. Na razgovori se je »naša« Marija Rituper posaba zahva lila selektorici Katarini Šetinc, stera nam je na kratko, razmejno, prijazno pa z dobro volauv vse potrejbno vedeti valaun na znanje dala. Najvekšo pohvalo je pa znamanüvo tisti velki sladoled od Kalmana Ritupera, steroga smo nisterne z dvöma rokama držale. Hvala! Klara Fodor sekretarka, slika Kalman Rituper Porabje, 5. junija 2008 5 Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je 25. majuša organizirala senje v Maribori z naslovom Podeželje v mestu (Vidék a városban), gde se je 51 kmetij (parasztgazdaság) notrapokazalo, pa odavalo svoje izdelke. Med tejmi so bile zamejske kmetije iz Italije, Avstrije pa s Porabja tö. Člani naše »gazdije« smo bili: Lali Hanžek, Šanji Labric, Attila Grebenar, Feri Ropoš, Andreja Kovač, Laci Holec, Ildiko Pinter pa dja. Mi smo iz Porabja palinko, borovničevec, tikvino olje, krüj, vrtenke, košare, hren pa šunko pelali na senje, stero so zato držali, ka so tistoga časa vsi ministri za kmetijstvo (földművelésügyi miniszter) iz rosagov Europske unije bili v Sloveniji. Že več dni naprej smo se kreda dejvali, nej ka bi v Maribori v špauta ostali. Iz klejti je vsakši naprejvzeu najbaukšo svojo palinko, ka da go s seuv neso. Baja samo tau bila, ka nejsmo meli glažov, kama bi go leko vönatočili. Zato je pa te Andreja Kovač, stera vodi Razvojno agencijo »Slovenska krajina« (Szlovén Vidék Fejlesztési Ügynökség), v Slovenijo üšla pa küpla glaže za nas, kama smo porabski logo gorzakelili z menjom palinke. Meli smo grüškovo, slivovo, djabolčno palinko, edna je baukša bila kak druga. Gda smo vse glaže napunili, meni so se tak povidli, ka bi je najraj nikam nej neso, liki doma bi je vösklau na polico. Pa ranč tak tiste glaže tö, v štere smo tikvino olje natočili. Potejm smo se ešče brigati mogli za krüj pa vrtanke. Pet krüjov pa pet vrtank so na Seni- Porabski pavri v Maribori ki dali spečti, pa ranč telko smo mi Andovčani dali spečti. Istino, ka je naše Terezija Gorza spekla v Čöpanca, dapa od tauga so ešče zato naši, vejpa samo par kilomejtrov so kraj od nas. Šunko pa hren so Sančarge dali, če so že gnauk oni najvekša, pa s tejm vret najbola bogata ves. Za košare se je Lali Hanžek brigo, zato ka plesti je on mojster. V edenajstoj vöri smo se dobili na Gorejnjom Seniki pri cerkvi, pa smo od tistac štartali s trejmi autoni, šteri so tak puni bili, ka zadnji tau njim je vse po asfalti škrabo. Zaka smo se ranč pri cerkvi srečali? Vejn zato, ka Lali pa njegva ekipa so dočas, ka smo mi taprišli, že tazmolili edno molitev, naj vse leko odamo, ka s seuv nesemo na senje. Kauli pau dvej smo prišli v Maribor na trg, pa smo začnili vöpakivati naše porabske dragocenosti. Program se je v štrtoj vöri začno, dapa mi smo že v frtau štrtoj fiksum fertik kreda bili. Gda smo s tejm zgotauvili, te nam je napamet prišlo, ka niše cejne bi si tö mogli vözmisliti, če krüj, vrtanek, pa bučno olje odati škemo. Ka nas je bilau, vsakši je drugo cejno gučo, edni nisko, drugi visko. »Bola naj menšo cejno mamo, pa več odamo,« pravi Sanji. »Če stoj küpti šké, te tisti tak küpi, bola visko cejno mejmo,« so pravli drugi. Nikak smo se nej mogli zglijati. Te nekakoma napamet prišlo, ka bi kauli trbelo malo titi pa pogledniti, kakšne cejne majo drugi. Tak je bilau, kauli smo poglednili, pa za pau vöre smo že vse cejne znali. Istino, vrtanek je zvün nas niške nej emo, tak ka tam smo leko visko cejno meli. Eden vrtanek smo za sedem evrojov oddavali. Gda smo s tejm zgotauvili, te smo že samo kmetijske ministre čakali. Te čas, ka smo čakali, je tak vrauče bilau, ka smo vse tapoajali, ešče sreča, ka smo meli s seuv palinko za žejo. Par minutov pred štrtov so dekle brž vösklale ešče šunko pa perece za ponüditi. Kak etak čakamo, gnauk samo nika začne tulivati pa policaji se pripelajo, za njimi pa ministri. Gda je konec bilau gučov, te so ministri kaulek šli pa so si poglednili stojnice (stand). K nam so prišli minister Slovenije, ministrica Litve pa komisarka iz Bruslja. Obadvej sta kauštale našo palinko, pa sta prajle, ka paše njima, samo je malo močna. »Nej je tak močna,« pravi Lali »samo je že malo topla.« Kauštale sta ešče vrtanke, pa potejm sta šle tadala. Gda so ministri odišli, vrata so se odprla pa so prišli Mariborčani. Nej trbelo dvajsti minut, pa ka smo za kuštavat meli (šunko pa vrtanke) vse se je dojšlo. Potejm so dekle telko dele mele, ka so vse vözušficale. Küpci so prišli eden za drugim, pa so kipüvali. Eden krüj, drugi vrtanek, tretji tikvino olje. Dočas je tau tak šlau, ka so krüj pa vrtanki nej sfalili. Mi moški smo dosta dela nej meli, samo smo palinko natakali, če je stoj prišo koštavat, ali smo se pogučavali z lidami. Bila je edna ženska, štera nas je ešče dolaposlikala tö, zato, ka smo njej tak simpatični bili. Eden stric, gda so palinko spili, vse so vözušficali, pa so oni tö tau prajli, ka je dobra, samo zanje močna. Na tau njim je Lali etak pravo: »Vejte ka, nej je palinka močna, vi ste slabi.« »Leko ka je tak,« so prajli stric pa so brž tadala odišli, nej ka bi njim ešče edno trbelo spiti. Dobili smo taše goste tö, šteri so znali vogrski tö. Edni so iz Vojvodine bili, pa so nam taprajli, ka v Maribori delajo pri edni firmi, dapa baug vej ka ne slüžijo. Bila sta dva policaja v civili, šteriva sta tö znala vogrsko. Dapa tau, ka ste policaja, smo samo sledik zvedli, tak ka dja sam se gnauk redno zagučo paulek meje. Mena sta spoznaniva bila, samo nejsam vedo, od kec. Gda sta prajla, ka sta policaja, te kak če bi Perün vdaro v name. Vej sam dja potistim več nika nej gučo njima. Tau sam se tam navčo, če človek na senje de, te baukše, če küpci gučijo. Gda je že malo menje lüstva bilau, te smo mi porabski pavri šli k drugim pavrom malo se pogučavat, pa koštavat. Pa vejte, ka vam povejm. Bilau je tam sploj dostefela šunk, dapa zato naša porabska šunka para nema. Gda smo se proto dauma pelali pa glaži so nam cingali zajek v autoni, Lali meni etak pravi: »Vejš ka, ge bi bola rad poslüšo, če bi euroji cingali tak v moji žepki.« »Nika se ne boj, Lali, baude ešče tašo. Tau, zakoj smo šli, smo redno pa poštano tanaprajli. Dosta nauvoga smo vidli, pa dosta nauvoga smo se navčili, tak ka je vrejdno bilau. Zdaj že znamo, ka pa kak trbej tau delati. Nika se ne boj drugič do že euronge tö cingali.« Karči Holec Porabje, 5. junija 2008 6 S temi rečami se že 40. leto srečajo pesmarge, šteri spejvajo v kakšom zbori slovenske pesmi. Letos so na te program vküpprišli zbori na Tržaškom v Italiji, v vesi Križ pauleg Trsta, med njimi Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika tö. Tašo srečanje je nej samo zato lejpo, ka leko eden drugoga poslüšajo zbori, liki zato tö, ka se leko srečajo stari pa nauvi znanci. 24. majuša je deset zborov vküpprišlo iz krajin, gde slovensko rejč gučijo. Tau pomeni, ka iz Italije, Avstrije pa iz Porabja tö, vejpa slovenska pesem se je čüla prejk granjc te tö, gda so eške bile. Nikak tak je pravo eden pesmar v svojom guči, ka zdaj, ka več nega mej, ne smejmo enjati s tem programom, nika ne deje, ka se tak zové, važno je, ka zdaj že naleki pridemo eden do drugoga, ka nega mej, samo Pesem ne pozna meja se s spejvanjom trbej spravlati vidi, ka drugi busi leko tam tau palačo, šteroj z enga tala pa nej s tem, kak prejk granjce nutparpelajo, kam naš nej, te maurdje pere stene, smo pravli, pride, kak duga de paut, pa nej zato don tak misli, ka malo ka bi tam mi tö ta živeli. Paut samo zavolo kilomejtarov. menje španceranja bi tö dojšlo, do srečanja pevski zborov nas je pelala mimo znanoga varaša Trst, o šterom so venak starejši tö dosta čüli. Ranč od tistoga cajta mau, ka so granjce ostre bile, se eške bole daleč vüdo té varaš, lik’ kak je po kilomejtaraj. No, mi senčarski pesmarge smo ga malo bole spoznali. Ge se samo tau spitavala, kak leko na srejdi varaša tjauko maustov za autone zozidajo med ižami? Eden nad drugom, poprejk-poduš, pa vsakši inan pela, samo trbej najti pravo paut. Tau pa nej sir naleki, te tö nej, če se Ja, paut je včasik leko dugša, kakoli, ka je palača Miramare, človek pripravi na paut, ka lik’ kak kilomejtri kažejo. Ka-8 kilomejtarov daleč od Trsta, vsakši maust nej gor na mapi, kole lejpe krajine, dele leko trno lejpa bila. Tau so zozidali če rejsan večkrat odo tamta človidi, gda se tri, štire vöre trbej Habsburžani, tüj se je zdržavala vek. Te se pa naleki zgodi, ka na voziti, te že dobro spadne malo dostakrat vogrska kralica Eliza-drugi maust odpela, lik’ kak bi pejški ojti tö. Depa gda človek beta ali Sissi. Šteri smo vidli trbölo, ka naj leko vö z varaša pripela. Depa če večkrat vidi ranč tisti tau varaša ali krajine, te si bole leko zapomni, tau tö nej lagvo gé. Po dugoj pauti smo prišli do cilja, smo se pripravili za nastop, pa smo čakali, gda se začne koncert »Pesem ne pozna meja«. Vsakši zbor je tazospejvo tri pesmi, dvorana je puna bila, pesmarge so poslüšali eden drugoga, ka se s toga tö leko včij. Na konci so sir vküpne pesmi, ka zbori vküper tazospejvajo, na tau se pripravijo pred koncertom, te majo vsi zamaj vküper probo. Letos so tri pesmi vküper tazospejvali: Slovenec sem, Naša pesem pa primorsko himno, Vstajenje Primorske. Naša pesem je nauva pesem, za letošnjo srečanje go je napiso dirigent Miran Rustja. Margita Mayer Gašpar V Budimpešti v 18. okrožji funkcionirajo bolgarska, hrvaška, srbska in slovenska samouprava, stere so se odlaučile, ka 24. majuša 2008 napravijo vküper kulturni den v okviru medkulturnega dialoga, ki ga je za tau leto razglasila Europska unija. Vsakša samouprava je pozvala kulturno skupino, stere so nastopile na vrtu Bokay. Program smo dopunili s tejm, ka je vsakša samouprava tjüjala. Naša samouprava je mejla skupino iz Slovenije, Goričke lajkoše, oni so že naši stari spoznanci. V petek večer ob deveti smo se srečali z njimi, smo večerdjali pa smo si pripovejdali, ka se je vse zgodilo od tistoga mau, ka smo se nej vidli. Drugi den po zajtriki so naši gostje poglednili plac, gde se odavle vsefelé (gvant in tak dala). Cajt je brž ta odleto, tak ka smo v pau edenajsto šli v Bokay vrt. Program se je ob dvej vöri začno. Program je vodo naš predsednik Ferenc Kranjec. Najoprvin je pozdravo dr. Lászlóna Mestera, žüpana v 18. okrožja, poslanko parlamenta Ildikó Mogyorósi Pécsi in Jozsefa Pappa, direktora Bokay Kert Kht-na. Potistim je pozdravo skupine, stere so nastaupile, in lüstvo, stero je prišlo na prireditev. Uradno je prireditev odpro župan, pravo je, ka je vesel, ka v njinom okrožji 11 manjšin dela. Te manjšine notra pokažajo skoraj cejlo evropsko kulturo in s tejm je okrožje bola bogato, zato finančno pomauč ne šanjaliva od samouprav. Lajkoši so na odri v pau vöri dosta lejpi naut ta zaigrali in spopejvali, tak ka so si velko ploskanje zaslüžili. Po programi je vsakša samouprava ponidila, ka je stjüjala pa spekla. Nam so stjüjali Lajkoši bujto repo, s pečenim mesaum, langoše so spekli, domanji krüj so namazali s ocvirtjinim žiraum, vse tau smo si leko oplatnili z domanjim bejlim in rdečim vinom. Dja sam že preživo več kak petdeset lejt, dapa bujto repo sam zdaj djo odprvin. Sploj je dobra bila, lüstvo je tö zadovolno bilau, nej samo dja, dapa med njimi je ešče tö dosta taši bilau, steri so ešče nej meli tau djesti v lampaj. Tak ka so si Lajkoši od drugin zaslüžili priznanje. Baug plati za trüd. Drügi küjar je bijo Feri Hanžek, on je iz govedine napravo pörkölt. Te se je tö dobro pršiko, tak ka je brž sfaliu. Baug plati njema tö. Lajkoši, gda je lüstvo djelo, so igrali pa spejvali, vsakši človek se je dobro počüto. Prvin kak so se poslavili od nas (v šestoj vöri), so ešče gnauk zaigrali, mi smo pa zaplesali, istino ka je piti malo tö vcuj pomagalo, dapa Slovenec brez piti tö dobro volau ma, pa če se čüja dobra slovenska muzika, noge ga že na njajo, ka bi na mesti ostano. Ešče gnauk se lepau zahvalimo našim Lajkošom za lejpi program, za dobro djesti, ka so sküjali, spekli pa za piti. Zahvalimo se organizatorom, lokalni samoupravi za finančno pomauč, direktori Józsefi Pappi, ki nam je mesto dau. Zahvalimo se vsakšomi obiskovalci, vüpamo, ka je nikoma nej žau, ka je prišo na tau lejpo prireditev. Jožef Karba podpredsednik Porabje, 5. junija 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. VCEJLAK PROUSTA RIBA Na svejti je dosta poti. Pa pelajo na vse strani neba. Pa v žitki je človeki dopüščeno, ka leko stoupi na dosta poti. Depa samo ena njemi je usojena. Pa je z ribami ranč tak. Pa z zlato ribico tö. Dostakrat pa pride do toga, ka bi škeli vöminiti tisto usojeno pout. Dostakrat se narodi takšno želenje. Kak pri lidaj, tak pri zlati ribici tö. -Ti si zlata ribica pa amen! Tak ti je usojeno, ovak ranč ne more biti, -njoj je skur s čemerami tumačila najbole moudra riba v potoki. Depa zlata ribica je iskala tadale. Iskala je, kak bi več nej bila zlata ribica. Škela je gratati vcejlak prousta, vcejlak najbole ribasta riba. Zato je iskala tadale. Iskala je, sto bi njoj vedo povedati, kak naj grata takša riba kak vse druge. -Zakoj neškeš več biti zlata, -jo je spitavala zlata ribica iz ednoga drugoga potoka. -Više mi je že prišlo, ka vse ribe samo čakajo od mene, -je tumačila. -Samo čakajo od mene, ka vsikšo nevolo na dobro obrnem. Vsigdar moram vsakomi ribaki pa vsakoj ribi pomagati. Če pa tou ne morem pa ne vejm naprajti, pa me gledajo, kak bi njim kaj lagvoga včinila. Zato neškem več biti zlata ribica! Ti mi dun leko pomoreš? -Nikak ti ne morem pomočti, -njoj je prajla vsikša zlata ribica, ka jo je takšo spitavala. Tak je zlata ribica iskala tadale, kak bi več nej bila tou, ka je una gé. Iskala je, kak naj je več nej zlata ribica. Pa bole kak je iskala, bole je vedla, kak je tou trno žmetno. Tou, ka bi več nej bila zlata ribica. Pa je zato šla v velko reko. V njou nut tečejo vsi velki pa mali potoki. V njoj ne živi nikšna zlata ribica. V njoj živi najbole velka zlata riba. Z velkim strajom je prišla do nje. -Leko te samo pogejm, - njoj je prajla velka zlata riba. - Leko te pogejm pa po tistom več ne boš nej zlata riba pa sploj nikšna riba nej. Naj tou napravim? Gvüšno, ka je tou nej škela. Kak blisk je plavala nazaj v svoj mali potok. Depa eške tadale je škela zgibiti svoje zlato doj s sebe. -Kak bi rada bila vcejlak takša kak druge ribe, -je skur že djoukala pod korenjami stare vrbe. Vejn bi djoukala eške duže, če bi se nej nika zgodilo. Podje so segali z rokami pod korenjé, ka bi si kakšno ribo zgrabili. V tejm je eden zgrabo za rep zlato ribico tö. Brž ga je začnola nemilo prositi, naj jo pisti. Naj jo pisti pa njemi po tistom spuni eno želenje. -Nej edno želenje. Vsigdar so gučali, ka zlata ribica spuni tri želenja, nej samo edno! Zato ti zapovedavlem, ka mi spuniš tri želenja! -Kakšo je tvoje želenje, tak ja bou, depa moraš me nazaj v vodou pistiti. Pojep jo je djau nazaj v vodou. Zlata ribica pa je nej nika drugo naprajla, kak plavala tadale. -Ej, moja želenja! Ka je z njimi? -se je drau za njou pojep. -Tvoje želenje je bilou, naj ti spunim tri želenja. Na, ge sam ti tou eno želenje spunila. Tou znamanüje, ka ti drugo leko spunim samo, če me eške gnouk zgrabiš, -se njemi je smedjala zlata ribica. Tak je zlata ribica tadale ostanola zlata ribica. Vej pa je takša njena usojena pout njenoga žitka. Miki Roš SREČANJE POBRATENIH ŠOL Na den mlajšov 23. maja smo se nekateri Gostitelji so nas lepo sprejeli, sodelovanje. Podpisali smo Li v Števanovci učenci in učitelji števanovske pozdravili. Tudi iz dveh slo-stino prijateljstva in smo obšole zbrali in napotili v Dobrov-venskih šol, iz Iga in iz Mari-ljubili, da bomo prijateljstvo nik na prireditev »Srečanje bora, so prišli učenci in učite-širili dalje. Ob koncu smo vsi pobratenih šol«. Ta prireditev lji. Z Madžarske so bile z nami imeli zabavo (ples), skupina Life je zaigrala madžarske in slovenske melodije. Rada bi se tudi v časopisu zahvalila ravnateljici dobrovniške šole Katarini Kovač živi na tej šoli že več let. 13 učencev smo peljali na skupni program. Zelo me je veselilo, da sem si kot ravnateljica prvič skupaj štiri šole, iz Körmenda, Lentija in iz Budimpešte. Vsaka šola se je predstavila s kratkim kulturnim programom. Naša folklorna skupina šolo in se sre-aplavza. Na koncu kulturnega med šolama še razvijalo in čala s pri-programa smo se vsi ravnate-poglabljalo. jatelji. lji zahvalili za povabilo in za Agica Holec ravnateljica Porabje, 5. junija 2008 ogledala to je zaplesala porabske in go-za povabilo in gostoljubje. ričke plese ter požela veliko Upam, da se bo prijateljstvo PETEK, 06.06.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 11.15 OSMI DAN, 11.45 DUHOVNI UTRIP, 12.00 HOBOTNICA Z VULKANA, NEMŠ. POLJ. SER., 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR -2. DEL: NIKDIRDOM, DOMAČA TV NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.00 IZ POPOTNE TORBE: PANOVA PIŠČAL, 16.25 PETA HIŠA NA LEVI: GREMO NA MORJE, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 MOČ ZNANJA, NEMŠKA DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.35 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI,KULTURA,ŠPORT,VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: NAVIJAČI, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.06.1990, 0.45 MMOČ ZNANJA PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL PETEK, 06.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.06.1990, 11.15 PODOBA PODOBE, 11.40 ŽOGARIJA -KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 12.05 EVROPSKI MAGAZIN, 12.35 GLASNIK, 13.00 TENIS (M), ROLAND GARROS - GRAND SLAM, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: TOMAŽ TERČEK, 20.00 ATLETIKA, ZLATA LIGA, 22.00 KVALIFIKACIJE ZA EP V ODBOJKI (Ž), SLOVENIJA -ČEŠKA, 23.30 NEIZPROSNA POLICISTKA, AM. FILM, 1.10 HUFF, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 07.06.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 POLNOČNI KLUB: NAVIJAČI, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 BERLIN, BERLIN, NEMŠKA NAN., 14.15 SLOVENSKI VODNI KROG, IZOBR. DOK. NAN., 14.40 ZLATA MRZLICA, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 21.00 TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE - NOSEČNOST, ROTACIJA, TOLMUN, TV NAD., 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 DEADWOOD, AM. NAD., 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.06.1990, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 07.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.06.1990, 9.55 VROČI STOL, 10.45 PRIMORSKI MOZAIK, 11.15 ŠTUDENTSKA, 11.35 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 12.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.25 EP V RITMIČNI GIMNASTIKI, 14.55 TENIS (Ž), ROLANDGARROS-GRANDSLAM,16.55ROKOMET(Ž),KVALIFIKACIJE ZA SP, SLOVENIJA -BELORUSIJA, SLOVENIJA -SLOVAŠKA, 20.30 POLICISTA IN ROPARJA, FRANC. FILM, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.15 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 23.55 SOBOTNO POPOLDNE, 2.15 INFOKANAL * * * NEDELJA, 08.06.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE! 14.25 TAKO JE TO, DOK. FILM, 15.00 500. OBLETNICA ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA, 16.10 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 ZVEZDE POJEJO, 21.40 MARIJAN TRŠAR -NEBO ULTRAMARINAST JE TOLMUN, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 DALEČ OD RESNIČNOSTI, AM. FILM, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.06.1990, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 08.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.06.1990, 8.55 GLOBUS, 9.25 TRUTAMORA SLOVENICA: KONCERT OB 30-LETNICI ANSAMBLA, 10.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 10.55 ELLA: ZGODBA O SURIKATAH, AVSTR. POLJ. SER., 11.25 LYNX MAGAZIN, 11.55 ALPE-DONAVAJADRAN, 12.55 EP V RITMIČNI GIMNASTIKI, 13.55 POZDRAVLJEN, PEKING -OLIMPIJSKI MAGAZIN, 14.25 ZDAJ!, 14.55 TENIS (M), ROLAND GARROS -GRAND SLAM, 18.00 SVETOVI POKAL V DRESURNEM JAHANJU, 20.00 BAGDADSKA ŽELEZNICA, NEMŠ. DOK. SER., 20.55 PRI MAUPASSANTU: ZGODBA KMEČKE DEKLE, FRANC. NAN., 22.00 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.20 NA UTRIP SRCA, 0.05 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 09.06.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: VRV, 16.15 BINE: BALET, LUTK. NAN., 16.35 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: POLITIKA, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 VROČI STOL, 20.55 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR -3. DEL: MOJI LJUBI SLOVENCI, DOMAČA TV NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.06.1990, 1.25 PLANET, PON., 2.20 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.35 SOBOTNO POPOLDNE, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.00 POSEBNA PONUDBA, 15.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.06.1990, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.40 EVROPA. SI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: MARIBOR, DOK. SER., 22.50 SPOROČILO ZA JAVNOST, KAN.-ANG. FILM, 0.50 INFOKANAL * * * TOREK, 10.06.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.40 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 12.05 MARIJAN TRŠAR -NEBO ULTRAMARINAST JE TOLMUN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.05 KAJETAN KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: PIKI V AVTOŠOLI, OTR. NAN., 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 PODOBE SLOVENIJE: SOLČAVSKO, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: ROCK’N’ROLL, IZOBR. MLAD. SER., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 PIRAMIDA, 21.05 VRH ZDA – EU, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSVOBOJENI GRADIMO: PRISILNO, POBOLJŠEVALNO, DRUŽBENO KORISTNO DELO, DOK. SER., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.06.1990, 0.30 PODOBE SLOVENIJE: SOLČAVSKO, DOK. ODD., 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL TOREK, 10.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.30 TEDENSKI IZBOR, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA TRUTAMORA SLOVENICA: KONCERT OB 30-LETNICI ANSAMBLA, 20.00 ZVOK, GLASB.-DOK. SER., 20.30 SLOVENCI PO SVETU: SLOVENSKI IZSELJENCI PO SVETU, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.20 PREKLETI KRALJI: KRONSKI STRUPI, FRANC. NAD., 22.50 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.25 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM!, AM. FILM, 0.55 INFOKANAL * * * SREDA, 11.06.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 PEPI VSE VE O STRIPU, POUČNO-ZABAVNA ODD., 11.15 GLASBENA ŠALA (ŠOLA), 11.30 PODOBE SLOVENIJE: SOLČAVSKO, DOK. ODD., 12.10 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 PISAVE, 14.00 VRH ZDA – EU, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 MAKALU -30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 KROGLE NAD BRODWAYEM, AM. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SVETO IN SVET, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.06.1990, 0.50 MAKALU - 30 LET POZNEJE, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL SREDA, 11.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.35 HRI-BAR, 15.35 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.06.1990, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 50 LET TELEVIZIJE:PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 TARČA, 21.30 SLIKAR OELJTEN - LETA POTOVANJ, DOK. FELJTON, 21.55 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 22.25 GORAN STEFANOVSKI: CERNODRINSKI SE VRAČA DOMOV, TV POSNETEK PREDSTAVE, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 2.15 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 12.06.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR,10.45MAKALU -30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 11.35 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.10 HROŠČEK, DOK. FILM IZ BOLG., 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 STRIC IZ AVSTRALIJE, DOK. ODD., 21.00 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 MOZAIK ŽIVLJENJA, ŠPANSKI FILM, 1.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.06.1990, 2.10 DUHOVNI UTRIP, 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL ČETRTEK, 12.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.50 TARČA, 14.20 SLOVENCI PO SVETU: SLOVENSKI IZSELJENCI PO SVETU, 14.50 BAGDADSKA ŽELEZNICA, NEMŠ. DOK. SER., 15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.06.1990, 16.05 PRVI IN DRUGI, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM..., 20.00 KDAJ PRIDEJO DEKLETA?, IT. FILM, 21.45 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 22.15 POD RUŠO, AM. NAD., 23.05 HOTEL MILIJON DOLARJEV, AM. FILM, 1.05 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo