10 - GRAFI ČAR 10 - GRAFI ČAR Barvno upravljanje pri reproduciranju umetniških del obsega zajem originala v op ti malnih razmerah, obdelavo in pri- pravo ter prikaz oziroma upodabljanje kon čnega izdelka [1]. Za vsak posamezen korak in s tem pogojeno barvno preslika- vo obstaja veliko razli čnih postopkov in od uporabnika je odvisno, kateri na čin bo izbral [2]. Slika 1 prikazuje možne pove- zave, ki med barvnim upravljanjem pote- kajo med posameznimi napravami. Cilj vsake barvne reprodukcije je natan- čen prikaz dolo čene barve ali u činka ne glede na medij, vendar pride zaradi razlik v barvnem obsegu in drugih specifi čnih lastnos ti h naprav do nezaželenih u činkov, ki jih lahko s pomo čjo barvnega upravlja- nja omejimo ali odpravimo. Pomembno je, da so vsi koraki povezani tako, da do- bimo op ti malne in predvidljive rezulta- te. Koraki so: zajem originala in testne tablice s pomo čjo op ti čnega čitalnika ali digitalne kamere, op ti mizacija zaje ti h po- datkov, priprava na prikaz ter pripenjanje barvnih profi lov na kalibriranem zaslonu s pomo čjo delovnih barvnih prostorov ter programske opreme in upodabljanje na ti skalniku ali zaslonu [1, 4] (slika 1). Glede na dobljene rezultate lo čimo ve č vrst reprodukcij [1, 5]. Tako imenovana kolorimetri čna reprodukcija (angl. sce- GRAFIČAR - 11 FOTOGRAFIJA FOTOGRAFIJA GRAFIČAR - 11 IZDELAVA BARVNIH PROFILOV ne-referred ali original-referred repro- duc ti on) je kolorimetri čno natan čna, ne da pa nujno želenega videza. Odvisna je tudi od razmer opazovanja, ki pa pri za- jemu z digitalno fotografsko kamero niso nujno vedno ponovljive. Zadovoljujo ča reprodukcija (angl. actual output-refer- red ali reference output-referred) pa v nasprotju z omenjeno ni kolorimetri čno natan čna, upodablja barve in u činke, ki jih je želel avtor umetniškega dela izra- ziti . Vrsta reprodukcije pogojuje dejanja v delokrogu. Prva se uporablja, kadar je treba natan čno upodobi ti želene barve (reprodukcija umetniških del, fotografi - ranje tržnih izdelkov) in jo je zaradi teh- noloških omejitev naprav težko dose či. Zadovoljujo čo reprodukcijo dosežemo z vsako digitalno kamero, ki upošteva pri upodabljanju slike s senzorja kateri koli RGB-barvni prostor. Taka reprodukcija zadovoljuje ve čino uporabnikov, ki foto- grafi je pregledujejo na RGB-zaslonu. Izdelava profi lov za digitalni fotografski aparat Barvni profi l digitalnega fotografskega aparata je smiselno izdela ti , kadar ume- tniškega dela zaradi njegove velikos ti ne moremo zaje ti z op ti čnim čitalnikom. Po- Uroš OPAKA, Nika BRATUŽ, Dejana JAVORŠEK Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ Slika 1: Barvno upravljanje pri reproduciranju umetniških del [1, 3]. 12 - GRAFI ČAR Prav tako potrebujemo tudi datoteko ti ff oziroma fotografi jo testne tablice. Ta- blice so lahko razli čne, poznamo Color- Checker DC in ColorChecker SG ter IT8, potrebujemo tudi referen čno datoteko txt z znanimi kolorimetri čnimi vrednost- mi barvnih polj. Izdelava profi lov z dato- tekami jpeg ni priporo čljiva, saj ta format ne omogo ča s ti skanja podatkov brez iz- gub (angl. lossless compression). Profi l izdelamo na podlagi datoteke ti ff , na ka- teri smo prej linearizirali RGB-vrednos ti . Pri izdelavi profi la za digitalno kamero si sledijo koraki: ↗ postavitev scene, ↗ nastavitev digitalne kamere na for- mat raw zajema, nastavitev ISO- vrednos ti , zaslonke in časa ekspo- zicije, ↗ zajem (fotografi ranje) testne tablice in ↗ izdelava barvnega profi la s pomo- čjo zajete testne tablice in refe- ren čne datoteke [6]. Postavitev scene obsega dolo čanje raz- mer zajema, tablico na nevtralnem sivem ozadju pa je treba enakomerno osvetli ti z obeh strani pod kotom 45° ali manjšim. Za- dnji se uporabi pri reprodukciji originalov z reliefno strukturo. Izdelan profi l je treba na ravni operacijskega sistema primerno na- mes ti ti , da ga lahko uporabimo. Profi le se pripenja s programsko opremo, ki upošteva barvno upravljanje z ICC-barvnimi profi li. V primeru reprodukcijske fotografi je je to Adobe Photoshop, ki ponuja razli čne mo- žnos ti uporabe profi lov (slika 2). Linearizacija RGB-vrednos ti Linearizacija je prvi in zelo pomemben korak v procesu izdelave barvnega profi la fotografskega aparata. Čeprav je sam odziv slikovnega senzor- ja (CCD/CMOS) v fotografskem aparatu približno linearen glede na intenziteto oz. koli čino svetlobe, ki pade nanj, je zelo verjetno, da izhodne RGB-vrednos ti niso v linearni povezavi z XYZ-vrednost- mi barvnih polj na testnih tablicah, ki jih zajamemo pri izdelavi profi la. Do neline- 12 - GRAFI ČAR stopek izdelave profi la za digitalni foto- grafski aparat je zelo podoben postopku izdelave profi la za op ti čni čitalnik, vendar veliko bolj zahteven, saj se njegovo delo- vanje razlikuje od delovanja op ti čnega či- talnika. Ti imajo obi čajno fi ksen in pono- vljiv svetlobni vir, tudi razmere zajemanja so obi čajno ponovljive, ta dva pogoja pa sta pri zajemanju fotografi j redko izpol- njena. Fotografski aparat zajema svet v vsej njegovi raznolikos ti , medtem ko z op ti čnim čitalnikom zajemamo originale, ki so že omejeni na š ti ri osnovne barve: cian, magento, rumeno in črno (CMYK). Tako je tudi metamerija, pojav, pri kate- rem dve razli čni barvi pod dolo čeno sve- tlobo delujeta enako, pod drugo pa raz- li čno, dos ti bolj izrazita. Ponovljivost je zaradi lastnos ti kamere in okolice težko dosegljiva, zato se umetniške originale reproducira v studiu, kjer laže zagotovi- mo ponovljivost razmer zajema. Za izdelavo barvnega profi la potrebuje- mo ustrezno programsko opremo, v kateri lahko izdelamo profi l, kot so paket pro- gramske opreme Profi le Maker, Eye-One Match ali odprtokodni program Argyll. Meech z novimi rešitvami za čiš čenje in nadzor nad statiko Meech International bo v okviru sejma Labelexpo (28. september–1. oktober 2011) predstavil svoje inovativne rešitve za čiš čenje materiala iz zvitka in nadzor nad statiko tiskovnega materiala. Tornado Meechev portfelj sistemov čiš čenja materiala iz zvitka vklju čuje kontaktne in nekontaktne tehnološke rešitve. V okviru prireditve Labelexpo bo predstavljen kontaktni sis- tem Tornado. Namenjen je strojem za tisk etiket, embalaže in digitalnemu tisku. Na voljo je v dveh razli čicah F4 in F5 – prva deluje na kontaktnem lo čevanju, zadnja na odsesa- vanju. F4 omogo ča čiš čenje do širine 1,650 mm po eni stra- ni in širine do 750 mm po obeh. F5 pa zagotavlja čiš čenje ene in obeh strani enake širine do 3,900 mm. Obe razli čici sta sestavljeni iz visoko poliranih nerjave čih jeklenih ploš č, dvojnega ionizacijskega droga za nevtralizacijo statike ti- skovnega materiala na vhodu in izhodu. Meech ShearClean™ Meech ShearClean™ predstavlja nekontaktno tehnologijo čiš čenja. Kot sistem je primeren za neskon čni tisk etiket, vključujo č ofsetno, fl ekso- in gravurno tehniko, in za emba- lažne, farmacevtske in podobne aplikacije. Zaradi nekon- taktnega koncepta je primeren za čiš čenje površinsko ob- čutljivih materialov, materiale, premazane z visoko sijajnimi in za drgnjenje ob čutljivimi premazi. ShearClean™ sestavljata dva z bombažem prevle čena valja, ki sta nameš čena 0,5 do 1,0 mm nad substratom. Z visoko frekvenco rotiranja v nasprotni smeri teka tiskovnega materiala (4000 obratov na minuto) s principom odsesava- nja odstranjuje prašne delce z materiala. Sistem je na voljo v širini do najve č 2,1 metra in je zanesljivo u činkovit v siste- mih tiska s hitrostjo do najve č 450 m/min. 977CM frekven čni DC-kontroler Kot pionir industrijskih aplikacij frekven čnih DC-sistemov za nadzor nad statiko je Meech opravil že ve č kot 4500 in- štalacij v razli čne tiskarske sisteme za tisk embalaže, plasti- ke ipd. Še posebej so uspešni na podro čju implementacij v RFID-sisteme, kjer že manjša motnja statike lahko povzro či deformacijo izpisa/odtisa in posledi čno izgubo informacij oziroma ne čitljivost kode. 977CM frekven čni DC-kontroler je dejansko prvi zaprt krožni frekven čni DC-sistem nadzora nad statiko. 977CM nenehno nadzira izhod materiala prek ionizacijskih drogov in samodejno uravnava napetost naelektritve oziroma ra- zelektritve. Nadzoruje tudi čistočo ionizacijskih drogov in v pravem trenutku opozori operaterja, da jih je treba o čistiti. Ve č informacij na www.meech.com. Tornado razli čice F5. Meech ShearClean™. 977CM frekven čni DC-kontroler. GRAFIČAR - 13 FOTOGRAFIJA FOTOGRAFIJA arnega odziva prihaja, ker proizvajalci sli- kovnih senzorjev »umetno« ustvarijo ne- linearnost zaradi doseganja čim ve čjega razmerja med signalom in šumom (angl. signal to noise ra ti o). Postopek linearizacije poteka tako, da surove RGB-podatke, ki jih dobimo iz datoteke raw digitalnega fotografske- ga aparata, pretvorimo v linearizirane RGB-podatke s pomo čjo linearizacijske matrike. Linearizacija oziroma odziv ka- mere se določa s pomo čjo sivih polj ali sivega klina na barvni tablici, ki jo upo- rabljamo za izdelavo barvnega profi la (npr. ColorChecker DC in ColorChecker SG, IT8). RGB-podatke dobimo tako, da s pomo čjo pretvornika (DCraw con- verter, Adobe raw converter itn.) pre- tvorimo surovo datoteko raw v format ti ff slike, ki omogo ča shranjevanje brez kompresije in izgub. Nujno je, da v tej fazi pretvorbe ne prihaja do izgube po- datkov, saj to vpliva na natan čnost in kakovost linearizacije. Pri uporabi Adobovega pretvornika raw, ki precej dobro opravi pretvorbo iz formata raw v ti ff , ne vemo, kaj se dogaja v ozadju pretvorbe, do kakšnih izgub in s ti skanja podatkov pravzaprav prihaja. DCraw pretvornik je odprtokodna pro- gramska oprema, ki je sposobna pretvar- ja ti številne surove formate fotografi j (raw) razli čnih digitalnih zrcalno refl e- ksnih kamer. Danes velja, da kolikor je proizvajalcev, toliko je tudi razli čnih su- rovih formatov fotografi j. Čez nekaj časa podpora starejšim formatom raw ne bo ve č na voljo, zato je avtor programa Dave Co ffi n v programskem jeziku ANSI C napi- sal programsko opremo, ki je sposobna pretvarja ti vse starejše in novejše forma- te raw. Program je odprtokodne narave, zato lahko vsak, ki ima potrebno znanje, doda podporo za poljuben format raw, ki ga DCraw še ne podpira. Tako se podpora razli čnim formatom ne kon ča samo z av- torjevim nadgrajevanjem programa. Ena od zelo pomembnih kakovos ti pre- tvornika DCraw je tudi možnost, da pred pretvorbo nastavimo parametre tako, da se podatki ne s ti skajo ali kakor koli izgubijo med pretvorbo. Ta pogoj je zahtevan pri li- nearizaciji RGB-podatkov za čim bolj to čne in kakovostne rezultate. To je velika pred- nost glede na druge pretvornike, saj z ro č- nimi nastavitvami natan čno vemo, kaj se je med pretvorbo z datoteko raw zgodilo. Ker je DCraw odprtokodna programska oprema, se uporablja samostojno ali pa je implemen ti rana v razli čne programe, ki uporabljajo DCraw kot interni pretvor- nik za pretvorbo surove datoteke. Obsta- ja kar nekaj takšnih programov, ki so na voljo za Mac OS, Windows ter operacij- ske sisteme, zgrajene na Unixu. Zaklju ček Verjetno se je bralec med branjem članka vprašal, koliko je izdelava profi la za fotografski aparat sploh smiselna, kaj so pravzaprav prednos ti in druge pozi- ti vne lastnos ti , ki jih od izdelave profi la dobimo pri fotografi ranju. Dobro je ve- de ti , da nam profi liranje digitalnega fo- tografskega aparata ne bo »polepšalo« barv na fotografi ji, verjetno se bo prej zgodilo prav nasprotno. Če želimo dose- či nasi čene in na oko lepe barve, izde- lava profi la ni nujno na čin, s katerim bi to dosegli. Prav tako je izdelava profi la zunaj studijskega okolja vprašljiva zaradi GRAFIČAR - 13 nenehnega spreminjanja razmer foto- grafi ranja, saj ne omogo čijo ponovljivo- s ti , ki je bistvo profi liranja. Izdelavo profi la za digitalni fotografski aparat uporabimo takrat, kadar želimo dose či natan čno kolorimetri čno reprodu- ciranje barv, na primer pri fotografi ranju in reprodukciji umetniških del. Fotograf- ski apara ti postajajo zaradi svojih zmoglji- vos ti in sposobnos ti natan čne reproduk- cije uporabni na širokem podro čju. Znan primer je, ko je bil fotografski aparat upo- rabljen kot naprava za zaznavanje spre- memb barve v govejem mesu, saj je spo- soben zazna ti že najmanjše spremembe, ki jih človeško oko ne more, ter tako dolo- či ti , kdaj meso ni ve č primerno za prodajo [7]. Drug primer pa je uporaba fotograf- skega aparata pri zaznavanju sprememb na delih rastlin. V takih primerih je barv- no upravljan digitalni fotografski aparat zahteva, saj imamo le tako pod nadzorom vse dejavnike, ki vplivajo na barve in vi- dez posnetka ali fotografi je [8]. Literatura: BRATUŽ, N. Barvno upravljanje in fotografi - 1. ja: diplomsko delo. Ljubljana, 2009. RODNEY, A. Color management for photo- 2. graphers. Burlington: Elsevier; Oxford: Fo- cal Press, 2005, 463 str. FRASER, B., MURPHY , C. in BUNTING, F . Real 3. world color management. Second edi ti on. Berkeley: Peachpit Press, 2005. 581 str. BRATUŽ, N. in FLAŠKER, A. Barvno upravlja- 4. nje v fotografi ji: seminarska naloga. Lju- bljana, 2009, 22 str. GRAY, T. Color confi dence. San Francisco; 5. London: Sybex, 2004. 252 str. MCCARTHY, A. Imaging workfl ow primi- 6. ti ves: execu ti ve summary [dostopno na- daljavo]. Interna ti onal Color Consor ti um, november 2002 [ci ti rano: 20. 7. 2009]. Do- stopno na svetovnem spletu: . LARRAÍN, R. E., SCHAEFER, D. M., REED, J. D. 7. Food Research Interna ti onal: Use of digital images to es ti mate CIE color coordinates of beef, [online], vol. 41, issue 4, 2008, str. 380- 385 [ci ti rano 23. 12. 2010]. Dostopno na sve- tovnem spletu: . CLARK, N. A., WYNEE, R. H., SCHMOLDT, D. L., 8. WINN, M., Computer and Electronics in Agricultu- re: An assessment of the u ti lity of a non-metric di- gital camera for measuring standing trees [online], vol. 28, issue 2, 2000, str. 151–169 [ci ti rano 3. 1. 2011]. Dostopno na spletu: . Slika 2: Dialog za pripenjanje profi la v aplikaciji Adobe Photoshop CS4.