JanuS Golec; Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 9 c i Vindiša je zagrabila od vina podkurjena jeza. Prismolil je prvemu sosedu gorko zaušnico, udaril s pestjo po mizi in začel obmetavati sokvartavce z lopovi, gadinami ter goljufi, ki spadajo prav vsi na glogov kolac! Pisač je naletel s hudim nastopom slabo pri bratih Hrvatih. Ni še zmetal iz sebe vseh psovk, že je imel vso pivsko sobo proti sebi. Vsi, kateri so bili z njim v isti pivnici, so čuli, kako jim psuje dobre majke ter poštene otce kranjski pritepenec. Kar trenutno se je zasukal celotni položaj tako, da ie bil okradeni Vindiš kvartopirski slepar ter navaden tat, kateri spada pod seljaške batine ob prangerju na sejmišču. Kakor hitro so sprevideli istiniti tatovi in goljufi, kateri so celo pili za Vindišev denar, da je ostala javnost na njihovi strani, je bil prokleti Kranjec koj pod mizo in udri po njem kod in s čim je kateri mogel! Ubili bi bili šribarja v krčmi, da ni pribrzel radi izredne galame pandur. Komaj in komaj je iztrgal vso obunkano žrtev — Vindiša. Vsa soba je obsodila prebatinanega kot en mož, češ, da je zaslužil dejanski obračun, ker je gadji slepar ter žepni tat nekod iz Štajerja. Pandur ga naj odvede zvezanega na pranger na sejmišču. Narod ga raj kaznuje z batino, da bo pomnil vse življenje, kdaj je goljufal pri igri poštene Hrvate in jim kradel denar iz žepa. Vsega pomilovanja vredni Vindiš ni prišel do besedice zagovora in že je imel na hrbtu zvezane roke. Stražnik ga je sunii v hrbet, ga zasukal proti vratom in ga obsodil na sra-tiotni oder ali pranger, ki je bil tedaj še na vsakem hrvaškem -ejmišču. Za sramotni &teber ali stop privezanega žeparja je sicer stražil stražar. Vsak sejmar, katerega je zaneslo mimo prangerja, je potegnil tata z bai:no, koderkoli ce mu je poljubilo. Udarci so deževali po žrtvi, dokler se ni onesvestila, ali pa so jo celo pobili na smrt in je bilo na ta način zadoščeno ljudski nejevolji v izvrševanju pravice. Vindiš je dofcro znal kot sosed bratske Hrvaške, kaj je pranger na zagorskem sejmišču. že sama zavest, da bo čisto po nedolžnem počasi batinan na smrt, mu je pregrmla slednjo trohico alkohola iz glave in ostalih udov. Verjel je, da bo sigurno po njem, če ga ne otme iz objema seljaškega srda kak izreden slučaj. Pandur je tiral zvezanega tata proč od gostilne proti sejmišču. Za njima so tiščali resnični kvartopirski goljufi in uzmoviči, kateri so vpili mesto policaja, da ženejo na ljudski sud kranjskega lopov6kega tatu! Hrvat je koj pripravljen, da koga batina, četudi se mu niti ne sanja, zakaj bi naj bil ta ali oni zaslužil udarce. Osobito hrvaškim sejmskim kumekom, od katerih ima vsak svojo torbo preko rame in gorjačo v roki, je najljubša zabava pretepavanje sejmskih žeparjev, katere je privezal pandur za sramotni kol ali steber. Hrvaški sejmski radovednež je popolnoma pod vplivom splošnosti. Kar stori prvi, učini za njim drugi in tako gre naprej, dokler se ne razIjuti besneče iz dostikrat neznanega vzroka vse sejmišče. Ako bi vprašali po umirjenju Hrvata, zakaj je udrihal po privezanem neznancu, bi nam odgovoril ravnodušno, da radi tega, ker so storili isto tudi drugi. Ko je tiral stražar smrtnobledega Vindiša na kraj izvršitve kazni, so že stisnili sejmarji z levico torbe pod pazduho, prijeii Tnočneje z desnico za gor- jače in migali radostno z mustačami v nestrpnem pričakovanju, kateri bo tako srečen, da bo smel ohladiti prvi s palico preko hrbta javnemu kaznovanju predanega kranjskega lopova. K sreči je opazil sprevod proti prangerju Podplatnik, ki je bil že vajen enakih prizorov. Prestrašil se je do šklebeta z zobmi v bridki domnevi: Pri pijančku Vindišu so izsledili potvorjeni denar, izdana je vsa družba, fuč so mastni zaslužki in danes ali jutri bodo vsi pod ključem. Preizkušenega švercarja se navadno ne loti takoj obup. Taka je bila tudi s Podplatnikom. Kakor hitro je posnel iz ust razjarjenega Vindiševega spremstva, da gre za tatvino, mu je bilo koj jasno: čakovski mestni stepuhi so si izbrali nedolžnega človeka, da bi prikrili z vzbujanjem Ijudske nejevolje svoje lastne tatinske grehe. Komaj je bil pritrjen pisač k sramotnemu stebru, že je švigal pretkani Podplatnik krog bližnjih nestrpnežev, stisnil vsakemu par svetlih kronic v roko in se drl iz polnega grla: »Pandur naj priveže sem le one dolgopete klateže, ti so lopovi in uzmoviči!« (Dalje sledl)