Spisje v ljudski šoli. (Spisal Fr. Potokar.(Dalje.) [e so se otroci v navedenih predraetih pridno pripravTljali, so zadobili dobro podlogo za lepo štilistiko v višjih razredih. Do zdaj je bilo le pripravljanje, v 4. in sledečih šolskih letih pride pa vaja v izurjenosti jezika. V to svrho se oklenimo zopet nazornega nauka, ki je v vseh šolskih letih ena prvih podlag lepe štilistike. Kar se pred otroci obravnava, z učiteljevo pomočjo razvija, to bodo gotovo lahko reproducirali. Ako so se v preteklem letu pridno vadili v opisih raznih živali in reči, če se je uoitelj ravnal po navedenih sedmih vprašanjih, bodo izdelovali že sarni razne popise. Gotovo bo imel učitelj v začetku dokaj neprijetnosti. Stavki se bodo pričenjali vedno z istim osebkom n. pr.: Maoka je domača žival. Mačka iraa okroglo glavo i. t. d. Nič ne de, to nas ne stne oplašiti. Pri popravku se otroci opozore na ta nedostatek. Ali bi ne mogli, vpraša učitelj, osebka zaraenjati s kako drugo besedo? Kako se imenujejo besede, ki se stavijo za ime? Pri naslednji nalogi boš gotovo že pogrešal navedene napake. Ge se zopet osebni zaimek prevee ponavlja, naj se zlasti poudarja, da se jih v slovenšcini izpušča v zvezi z glagolom. Opazil boš tudi pomanjkljivosti v ločilih. Da se te napake kolikor raogoče polagoraa odstranijo, mora ucitelj pred pismeno vajo žival ali kako drugo stvar sam popisati, besede razločno izgovarjati in pri vsakem ločilu nekoliko postati. Tu in tara naj vplete vprašanje: Kaj bodete stavili konci tega stavka, ko sem zaklical, oporainjal, svaril? Kaj konci tega, ko stvari naštevain — izprašujem po osebah in rečeh? Seveda ne srae izostati pravilo, kje stavimo ločila in zakaj jih stavimo. Tako se pečajrno z opisi teden za tednom, obravnavajmo slovnične in ortografične napake, da prihajajo otroci vedno trdneji v spisovanju. Nastane pa vprašanje: Kje dobiti časa? Ena ura, dve na teden, saj ni mogoce vsega doseči! Ne preostaja nani torej drugi pripomoček, da se raladina že pri realijah pripravlja za ta predtnet. Kar se iz zgodovine pripoveduje, v prirodoznanstvu opisuje, pri zemljepisju razlaga, v fiziki razvija, to se naj pri spisju ponavlja in spisuje. Ker je pa čas za toliko važen predmet tako pičlo odmerjen, ga skušajmo še bolj v zvezo spraviti z drugimi predmeti. Branje je, recimo, predpisano vso uro. Ali bi ne bilo umestno, konci ure nekaj zapisati, kar so otroci brali, vsaj glavne stvftri, mogoče tudi vsebino berilnega sestavka? V II. berilu je raed drugirni tudi naslednja berilna vaja: Solon in Knez. Kaj važnega bi se dalo posneti iz tega berilnega sestavka? Da bi vsebino zahtevali v 3. šolskem letu, kaj takega bi bilo za otroke pretežavno. Ali bi ne bili naslednji stavki umestni? Solon je bil grški modrijan. Atene so mesto na Grškem. Krez je bil kralj v Lidiji. Tel je bil atenski meščan. Urnrl je v boju za domovino. — Na ta nacin smo tudi spisju nekaj privoščili, takisto zgodovini in tako pripomogli k boljšemu uspehu lepe štilistike. 0 obravnavi kranjske dežele se porabi zadnja četrt ure za pismeno vajo; n. pr.: glavna reka, njeni desni in levi pritoki, gore, mesta i. t. d. Zemljepisja ne bomo s tern nič skrajšali, ampak veliko bolj še pridobili zanj. Tako lahko spisujemo in otroke učirao lepe štilistike pri vseh predmetih, tudi pri računstvu, ako strogo pazimo na pisraene vaje. — V izpremembo štilističnih vaj pričnemo v 4. šolskem letu s povestmi. Podlage imamo dovolj iz 3. kakor tudi 4, šolskega leta. Splošne opombe bi naj bile te-le: Za začetnike morajo biti povesti kratke in lahko razumljive. Otroci si jih lažje v sporainu ohranijo in gotovo tudi pismeno boljše štilizujejo. Izključljive so zlasti one, v katerih te nahajajo razgovori in pogovori posameznih oseb, zakaj z locili : ; » — ne smemo prezgodaj pričeti. Kje dobiti zopet snovi v 4. šolskem letu? III. berilo nam podaja pač malo pravljic in pripovedk, katere bi bile zafc uporabo kot zacetne vaje v spisju. Učiteljeva dolžnost je torej, da si jih sam sestavi ali nabere iz drugih poučljivih knjig, stavek za stavkom obsoja, tu pa tam kaj pridene, zopet kaj izpusti ali izpremeni. Lokalne snovi pa mora iskati in sam sestavljati. Zgodovinske povesti, razne pravljice in pripovedke, popise poslopi, razvalin, slik ima učitelj priliko obravnavati, ako ima do stvari sarae veselje. (Konec prih.)