254
Narodne stvari.
Ravnopravnost v šolah cislajtanskih.
Iz vladinih virov smo izvedeli — tako piše „Po-litik" -~ da je leta 1868. bilo 7899 učencev na šesterih vseučiliščih, ki jih imamo v Cislajtaniji. Med temi je bilo 3058 Nemcev, toraj manjščina, a vendar so bila vseučilišča brezizjemno skoro vsa nemška. Dasi-ravno je bilo 1385 Cehov, vendar so se učili le nekteri predmeti češko na praškem vseučilišču, če tudi je čeških učencev toiiko, kakor nemških. Za 902 Poljaka so  se razlagali  le nekteri  predmeti  poljsko   na dveh
-----    255    -----
vseučiliščih, 483 Rusinov in 423 Jugoslovanov^ pa se ni cefiTnič in nikjer razlagalo v materinskem jeziku! Kakor se sliši, hoče vlada napraviti vseučilišče za 184 Lahov, — 3193 slovanskih dijakov, kterih je toraj večina, pa ne bode imelo nobenega vseučilišča. Vseučilišče v Inšpruku šteje samo 468 učencev, toraj toliko kolikor je Rusinov in Jugoslovanov.
Po številu učencev morali bi imeti po tem takem Čehi troje, Poljaci pa dvoje takih vseučilišč, kakor je uno v Inšpruku. Krakovo na Poljskem ima 372 učencev in je nemško vseučilišče, akoravno nima ne enega po rodu nemškega poslušalca. #) V Pragi je 540 Nemcev, Slovanov pa 1058, — in vseučilišče je nemško! V Lvovu je 134 Nemcev, 365 Poljakov in 425 Rusinov, — in vseučilišče je nemško. V Gradcu je 165 Slovencev, v Inšpruku 55 Lahov, za Lahe se bode ondi naredilo vseučilišče, za Slovence ni duha ne sluha o vseučilišču. Ravnopravnost, ktera nam je zagotovljena po de-cemberski ustavi, je tedaj taka, da Nemci šestkrat toliko dobijo, kakor drugi avstrijski narodi! Ce prav po sreči gr6, se vrže Poljakom kost, drugi naj se pa obrišejo,
Ako bi se merilo po enaki, meri, morali bi imeti Nemci tri vseučilišča, Poljaki, Cehi, Rusini in Jugoslovani pa vsak vsaj po eno. Napraviti bi se toraj moralo jugoslavjansko vseučilišče, — stvar, ktera bi manj stroškov prizadela, kakor ena nova vojaška kapica pri vsej armadi in še polovico ne tega, kar nove v barvi spremenjene vojaške hlače.
Ako bi se pa napravila maj h na vseučilišča, ktera bi štela majij kakor po 1000 poslušalcev, potem bi morali imeti Cehi in Poljaki po dvoje vseučilišč. V vsej Avstriji se uči le 273 protestantov na vseučiliščih, a vendar imajo svojo fakulteto, Cehi, kterih je pa 1385, pa nobene.
Se bolj zanimive so pa številke na gimnazijah in realkah.
Med 29.723 učenci na gimnazijah je 12.763 Nemcev, jih ni toraj polovica, — 6368 Cehov, 5135 Poljakov, 1895 Rusinov, 1945 Jugoslovanov, skupaj 15.343, potem takem več kot polovica. Kako da pa tukaj stoji z ravnopravnostjo, to vsak v6. Med 11.112 učenci na realkah bilo je 6752 Nemcev, 2781 Čehov, 583 Poljakov, 381 Jugoslavjanov in 58 Rusinov. Razvidi se, da se zanemarja realna omika pri Rusinih popolnoma, pri Moravanih in Jugoslovanih pa zelo. Gotovo pa se vpi-savanje učencev po narodnosti ne godi povsod prav. Kako neki more biti v vojaški granici 30 Nemcev na gimnaziji, 238 Nemcev v Bukovini itd. Res, da se povsod nahajajo sinovi uradnikov in vojakov, pa tako veliko število (238 Nemcev v Bukovini) je gotovo en kos umetno skovane germanizacije. Na Pemskem je na gimnazijah 3021 Nemcev in 4519 Cehov, _ toraj so pa tudi šolski nadzorniki skoraj vsi Nemci. Čehi so v ne-kterih mestih v veliki večini proti Nemcem, in vendar so v onih krajih nemške gimnazije. V Dalmaciji je 139 laških in 423 slovanskih učencev, in tudi tu je vse laško; prav tako ima Kranjska dežela 92 Nemcev, 728 pa Slovencev, toraj — se v6, da mora biti vse nemško, akoravno je na kranjski gimnaziji en sam Nemec in 78 Slovencev, na Novomeški pa 7 Nemcev in 177 Slovencev. Tudi ni Nemcev na gimnaziji po-reški, koprski in tržaški, in vendar se na Dunaji govori le — o nemški Avstriji.
Zoper neumnost se le Prusi — sklepa „Politika" — ne borujejo — zastonj.
*) Zdaj se je ondi nekoliko predrugačile.                        Vred.