Na koncu knjige je  dokaj zanimivo poglavje o gozdno-gospodarskih območ­
jih  v Sloveniji. V njem  so zajete, poleg vrste drugih  podatkov, tu d i glavne zna­
čilnosti vseh štirinajstih  gozdno-gospodarskih območij Slovenije.
V vseh teh poglavjih  je  gozd p rikazan  v svoji moči, koristnosti in  po treb ­
nosti. V endar bi dobili še popolnejšo podobo gozda, če bi bilo dodano poglavje 
o gozdu, ki se bori za svoj obstanek, p a  na j bo to v borbi z naravnim i (npr. 
na gozdni meji) ali antropogenim i dejavniki (propadanje in  izgin janje gozda 
ob industrijsk ih  napravah).
Poleg osrednjih poglavij pa knjiga obsega še nekatere prispevke, ki naj 
gozd osvetle tudi iz negozdarskih vidikov. Med njimi, ki smiselno dopolnjujejo 
sliko gozda pri nas, so zanimivi: »Pogovor med gozdom in človekom« ter zapisi 
»Gozd in vojna« in »Gozd v slovenski umetnosti«.
Publikacija je bogata s podatki, tabelami, kartami in diagrami, posebej 
prijetno pa preseneti tudi s fotografijami. Veliko število izbranih barvnih in 
črnobelih fotografij nam na najbolj neposreden način predstavlja gozd. Pester 
izbor posnetkov kaže, da zbiralcev fotografskega gradiva niso vodili samo stro­
kovni, temveč tudi umetniški in estetski vidiki, kar še poveča vrednost knjige.
Publikacija »Gozdovi na Slovenskem« gotovo predstavlja zelo pomemben 
in tehten prispevek k poznavanju gozdov pri nas. Snov, ki je zajeta v posa­
mezna poglavja nudi obilo gradiva vsakomur, ki si želi spopolniti znanje o 
gozdu. Karte, ki ponazarjajo gozdno rastje v Sloveniji pa lahko služijo kot do­
ber učni pripomoček tudi v šoli, kjer so tovrstna učila le redko na razpolago.
F. Lovrenčak
R. L azarevič, G eom orfologija. B eograd 1975, 465 stran i, 265 fo tog rafij in 
skic med tekstom.
Po Jovanovičevi (Osnovi geomorfologije, I960) in Petrovičevi Geomorfologiji 
(1967) smo od srbskih geomorfologov dobili pred  k ratk im  še tre tji povojni geo- 
m orfološki učbenik. O njem  tu k a j poročam  predvsem  zarad i razm erom a razsež- 
nega poglavja o zem eljskih plazovih in denudaciji oz., če se poslužim o Lazare- 
vičeve term inologije, o površinski rečni in dežni eroziji. Jugoslovanski geografi 
smo v resolucijah povojnih kongresov večkrat stavili raziskovanje erozije p rsti 
med svoje najnu jnejše naloge. D a smo raziskali m anj, kot smo načrtovali, p red ­
vsem pa, da si nismo na tem  področju  pridobili več ugleda, je k riva  tud i po ­
m anjk ljiva, vse prem alo kvan tita tivna  metodologija. Lazarevičeva Geom orfo­
logija pomeni na tem  področju  dober metodološki prispevek. A vtor knjige se je 
kot p redavate lj geom orfologije na odseku za erozijo in m elioracijo G ozdarske 
fakultete  v Beogradu m oral poglab lja ti v inženirske metode raziskovanja erozije, 
ki jih  je  p ri svojem raziskovanju  ne le uporab ljal, am pak jih  je delno celo iz­
popolnil. Nedvomno je koristno, da jih  spoznamo tud i geografi. Nekatere od njih  
p a  je av tor v kn jig i tako poenostavil, da jih  more uporab iti p ri terenskem  delu 
vsak morfolog.
Pisec učbenika je  zasnoval širokopotezno m erjenje erozije p rsti na poskusnih 
parcelah  v vseh jugoslovanskih republikah. K njiga p rin aša  že predhodne rezul­
tate, ki jih  lahko prim erjam o s podatk i iz poglavja o reliefu v Jugoslaviji. Tam 
zvemo, da je  k a r  92% površja  naše države podvrženo eroziji razn ih  stopenj, 
ostalo p a  akum ulaciji. Če vso produkcijo  nanosa porazdelim o na državno ozem­
lje, pride na en km 2 350 m3 na leto. O d tega reke nepovratno odnesejo v m orja 
42 %, k a r  je  približno 13-krat več kot vračam o zemlji v obliki um etnih gnojil. 
K tem u se p rid ružu je  odnašanje m ineraln ih  snovi v zrn ih  žit, k a r  Lazarevič 
im enuje fitogeno erozijo. Po njegovih računih  v državi letno odnesemo z zemlje 
poprečno 20 ton z km 2 njivskih  površin  (ali, izrečeno v prostornini, 12,67 m3/km 2 
letno). O točnosti teh številk sicer lahko dvomimo, nedvom no p a  težn ja po k van ­
tita tivn ih  m etodah Lazarevičevi Geomorfologiji samo dviguje vrednost.
L Gams