Latot mlntva 60 lat, od-kar 30 v Beogradu, na kon-gresu združitve, aprlla 1919, ustanovill Sociali-sttčno partljo Jugostavije (komunistov). To je bllo prvo ime revolucionarne avantgarde delavskega razreda, narodov in naro-dnosti Jugoslavfje, kl se je za tem se dvakrat spreme-nllo: leta 1920 na drugem kongresu v Vukovarju v KomunlstlČno partl|o Ju-goslavije In leta 1952 na šestem kongresu v Zagre-bu v ZvezokomunlstovJu-goslavlje. Gtede na to, kar Je v ie-stlh desetletjih borbe za ideafe delavskega razreda ustvarlla Zveza komuni-•tov Jugosiavlje, sodl le-ta med najuspeinejia revo-luclonarna vodstva v de-lavskem komunlstičnem glbanju. ZKJ je prlpravita In prlvedla do zmage prvo uspeino protetarsko revo-lucljo po Leninovi oktobr-skl revolucljl. V tem času je ustvarila najboljse mož-noatl v borbl za osvobodi-tev dela tn človeka, v obli- ŠEST DESETLETIJ^ ZMAG INŽP1EV Boj za osvobo -ditev človeka in dela 2KJ sodi med najuspešnejšo v delavskem gibanju kovanju soclallzma In sa-moupravljanja. V srcu de-lavskega razreda in njene avantgarde so iznikle cele generacl|e borcev-delav-cev, ki ao ogromno prispe-vala k zmagi revolucl|e In njenega nadaJjnjega re-zvoja. Med njlmi je Tlto, valikan naiega časa, kl Je s «vojo osebnostjo In de-lom obllkoval značaj akcf) revoluclonarnega vod- stva, katerega vodi že pol-na Stiri desetletja. Sest deaetletlj - Čas mo-gočnih zmag, pa tudl žrtev, kriz In Izku&enj. Ha začet-ku 60.000 Članov, desetlet-}a kasneje manj kot tisoC, danes pa nekaj vač kot 1,700.000. Partija ja vta uspeino prebrodila - tako notranji razdor frakcljskih bojev kot blč dlktature kra-Ijeva vlada In železni obroč Hitlerjeve vojske. In z zmago j« ostala Čfsta -Tltova revolucionarna avantgarda. V vač kot dvajsettetnem obdobju mad vojnama ja KPJ la leto In pol delovala »fegalno.« Vae ostale ak-tivnostl so potekale v po-gojlh naprestanaga zasle-dovanfa, preganjanja fn nasilja, kl ga |e nad komu-nisti Izvajala vladajoča buržoazija. Gotovo ni ko-munlsta, kl Je ostal zvest (dealom svoje partlje, da ni bfl vsaj enkrat zaprt v enem od zaporov oziroma kaznilnic v vaej državi. IVAN ŠUČUR