Foštnina plaćana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno - čekovnem navodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Redakcija in ur/ava: Celje, Strossmaverjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave ogiasov se uvažujejo le po možnosti. — V teksrnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 39. Celje, petek 16. maja 1930. Leto XII. Celje, 16. maja. Predsednik avstrijske vlade g. dr. Schober je pred kratkim službeno posetil Pariz, kjer je bil lepo in prijateljsko sprejet. Znano je, da je Francija storila mali avstrijski re-publiki od leta 1918. dalje mnogo fi-nančnih in političnih uslug, samo da bi očuvala in podkrepila avstrijsko samostalnost in stabiliteto tako v pogledu notranje obrambe od vpli-vov skrajno levičarskih elementov kakor v pogledu zaščite pred nara-ščajočim vplivom elementov skraj-ne desnice in dela kršćanskih soci-jalistov pod vodstvom prelata Seipla. Ta desničarska skupina je še vedno prepojena s starim avstrijskim duhom. Ozdraviti je ni mogla niti katastrofa leta 1918.. v kateri vidi le začasni poraz in se nikakor ne more sprijazniti z novim stanjem, ki ne odgovarja položaju bivše monarhije iz dobe, ko je ona povzročala in započela na brutalno brezvesten način svetovno vojno. Vsa bodočnost danes male Avstri-je leži po mnenju teh skupin v zdru-žitvi z Nemčijo in v tesni naslonitvi na Madžarsko in Bolgarsko ter na podpiranje vseh onih elementov v Češki, Jugoslaviji in Romuniji, ki so ostali zvesto črnorumeni in udani habsburški vladavini, v kateri so uživali velike osebne in stanovske privilegije. To stremljenje je našlo naravno pomoč tuđi pri naših zapadnih sosedih. V tej zvezi izgleda, da je bila tuđi pot dr. Schobra pred tremi meseci v Rim. Da se neugodni utis italijanskega vpliva nekoliko zabriše, je sledilo potovanje dr. Schobra v Pariz in London. Vsa spretna politika ne more priJ kriti dejstva, da se začne v Avstriji graditi velika strategična proga, takozvana »Ostbahn«, ki naj veže po najkrajši crti Italijo z Madžarsko preko avstrijskega ozemlja. To se je začelo po izvršenem posetu v Rimu. Povodom Schobrovega poseta v Parizu so se v zvezi z vprašanjem posojila obravnavala vsa vprašanja, ki zanimajo Francijo in tuđi nas. Gre tu v prvi vrsti za priključitveno gibanje k Nemčiji in za odnose do Italije. Glede združitve z Nemčijo se je predstavnik Avstrije izrekel za se-danje stanje, dokazujoč Briandu razmerje Avstrije in Nemčije z na-slednjo definicijo: »Eden narod, ena rasa, ali dve naciji in dve državi«. Glede strateške proge »Ostbahn« pa pravi dr. Schober novinarjeni, da jo zahteva notranja ekonomska potreba Avstrije. »Naj nam vrnejo Maribor, pa ne I borno gradili te proge«. I Naš list je v svoji zadnji številki i poročal o jubilejnem zborovanju »Schulverein-Suđmark« na Dunaju, ki je izzvenelo v mogočno vero enot-nosti nemškega naroda in njega združitve v Veliko Nemčijo in v po- ; nosno izjavo, da polstoletno delo Schulvereina tuđi na naših tleh živi še danes krepko daljel Mi vsi to vidimo in občutimo na vsak korak, velik slovenski tisk pa je tuđi to po-polnoma prezrl, ker očividno naše javnosti ne zanima, dasi nam reže v meso in kri! Iz ust predstavnika avstrijske republike, koje industrijski produkti preplavljajo naš trg, ko si avstrijski nemški potniki pri nas kot naši naj-boljši sosedi in prijatelji kar poda-jajo roke, se stavek »naj nam vrnejo Maribor« sliši pač dokaj groteskno in menda vendarle nekam poni-žujoče za oni naš slovenski in jugo-slovenski svet, ki tako trumoma nosi denar preko našega Maribora na sever. Ali smo mi Jugosloveni Maribor komu vzeli?! Maribor je postal naš ob razsulu bivše monarhije po naravnem nacijonalnem zakonu kot gospodarsko in kulturno središče 300.000 Slovencev mariborskega okrožja, ki bi jih ljubeznivi severni sosedi menda tuđi radi »osvobodili« kakor so nam odrešili 100.000 koroš-kih Slovencev. Schulverein je v preteklosti pri nas ustvarjal umetno nemštvo — njegovo delo in sad je naše renegat-stvo, na katero so nedeljski zboro-valci z Dunaja s ponosom kazali in mu prorokovali še srečnejše dni . . . Mi jim pač ne grenimo življenja. Zahteve naših gostilničarjev (Zborovanje gostilničarskih zadrug v Celja.) V nedeljo 11. maja dopoldne in popoldne se je vršilo v Celju zelo važno zborovanje načelnikov in delegatov gostilničarskih zadrug iz dravske banovine. Zborovanja se je udeležiio po zastopnikih 54 gostilničarskih zadrug, ražen tega pa še tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Pretnar in tajnik zagrebške Zveze gostilničarskih zadrug gospod Ostojić. Zborovanje je otvoril načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru g. Fr. Zemljič. Pozdravil je na-vzoče in se v lepih besedah spomi-njal pred kratkim umrlega načelnika Gostilničarske zadruge v Gornji Radgoni g. Jana Karbaša. Z zborovanja so bile tuđi poslane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku g. generalu Živkoviću in dravskemu banu g. inž. Sernecu. Gosp. Zemljič je nato orisal težki položaj, v katerem se nahaja gostilni-čarstvo, in navedel zakonita sredstva za izboljšanje sedanjega stanja. Po pozdravnih govorih zastopni-kov, med drugimi gg. Kavčiča in dr. Pretnar ja iz Ljubljane in g. Bernar-dija iz Celja je tajnik mariborske Zveze gostilničarskih zadrug g. Pe-telin prečital dopis pivovarne »Union« v Ljubljani, v katerem sporoča, da je pripravljena znižati cene pivu za 10 do 15 Din pri hl. Po daljši in zelo živahni debati je bilo sklenjeno, da mora pivovarna ražen tega pre-vzeti tuđi plačilo vseh trošarinskih poviškov, ki so bili naloženi gostil-ničarjem v zadnjem času, zlasti banovinske trošarine in občinskih do-klad na državno trošarino. Ravnateljstvo pivovarne »Union« je bilo po tem sklepu takoj telefonično vpraša-no, ali pristane na predlog, da pre-vzame pivovarna plačilo banovinskih in občinskih trošarin. Pivovarna je ta predlog odklonila in izjavila, da se o zadevi ne more spuščati v na-daljna pogajanja. Sprejeta je bila tuđi daljša resolu-cija z naslednjimi zahtevami: Pivovarna naj prevzame v svojo režijo vse trošarinske poviške, ki so bili naloženi gostilničarjem v zadnjem času. Gostilničarske organizacije za-htevajo k jiačrtu novega obrtnega zakona, da se kvalificira pivovarstvo kot prosta, odnosno koncesijonirana obrt, ne pa kot industrija, kakor je sedaj. Koncesije za pivovarne naj izdaja prvostopna obrtna oblast, ne pa ministrstvo. Finančne oblasti naj ne otežkočajo ustanavljanja novih pivo-varn s previsokimi taksami. Banovinske in občinske doklađe naj se v bodoče pobirajo od pivovarn direktno. Zaslužek gostilničarjev pri toče- HUMANIK PLATNENE D/&. NAJBOljŠI IN VENDAR CENENI Tast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Ignat Herrmann. 68 7. avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Tretjič — in to y zvezi z obema prvima vzrokoma — se je polastilo mojstra Kondelika nekaj kakor me-lanholija. Sobni slikarji nimajo na-vadno te bolezni in mojster Kondelik bi lahko popolnoma gotovo z be-sedo označil in opisal svoje duševno razpoloženje. Toda podobno je bilo to melanholiji. Izviralo je iz bodoče-ga oilhoda Pepičinega. Mati je šla proč, in jutri hči! Kaj naj počne? Sreča, da ga je vendar nekaj tola-žilo. Tu ostane Vejvara. Z njim si npomore v teh par tednih najbolje. Glavno večeri, ti so važni. Dan bo že lahko pretolkel — in mojster Kondelik je moral precej letati za svoji-mi slikarji — toda zvečer, zvečer! Vejvara bo njegov adjutant. In če se bosta kje dolgo zamudila, bo najbolje, če bo šel Vejvara k njemu spat. Zakaj sedanja njegova zapu-ščenost po noči je mojstra najbolj mučila. In pa še četrtič: Kondelik je dobil đanes dopoldne pismo od žene. ki je Pričalo, da ni tako zadovoljna, kakor je hotela biti. Da se ji tam toži, in ker je sedaj tako oddaljena, da se vedno spominja Pepice. Sicer pa mu ni šla ćela stvar dobro v glavo. Ko bi imele ženske pamet! Vendar se mu je na svežem zraku v glavi nekoliko razjasnilo in ko je ravno opoldne stopil v svojo vinogradsko hišo in ga je iz nekaterih odprtih vrat na hodniku objel duh nedeljskega obeda, se je prav veselil današnjega kosila. Kaj je neki Pe-pica skuhala? Dvignil je roko, da bi pri Vejvaro-vih zazvonil, toda v tem so se odprla vrata, v predsobi je stal Vejvara. Na prvi pogled se je tastu zdelo, da je nekako prepadel, da se ni dobro na-spal. Morda je odsevalo na njegovem obrazu lastno razpoloženje Kondeli-kovo? »Pozdravljam vas, oče!« Trudil se je, da bi rekel to zelo veselo, toda zvenelo je nekako za-molklo. Kaj pa gledate kakor miš iz mo-ke, Vejvara?« je vprašal mojster Kondelik namesto pozdrava. »Vidite, to imate od svoje pijace. Hudič naj bi vas vzel včeraj z onim čajem — jaz imam v glavi same deske.« »Ampak, oče — komu pa je prišlo to na misel? Sicer mi pa nič ni, samo malo sva spala, to je vse.« »Kaj pa Pepica?» je poizvedoval mojster. »V kuhinji kuha — takoj bo tu.« »No, saj jo počakamo. Danes, da vam po pravici povem, se najbolj veselim juhe. V glavi je vse nekako na-bito. Upam, da danes ne boste skuhali nobenih'cunj, kaj? In sploh vam svetujem, Vejvara: ne vtikajte se v juho. Zastrupili boste katerega iz-med nas, gotovo nas boste zastrupili.« Medtem je mojster slekel in obesil površnik, Vejvara mu je odprl vrata v obednico. Kondelik je vstopil in se je zadovoljno sprehajal po sobi. Všeč mu je bilo pri Vejvarovih, kjer je bilo vse tako novo in lepo urejeno. Čudna reč — je premišljal — da začenjata mlada mnogo lepše in z večjo udobnost-jo, kakor je bilo pri njem in materi pred dvajsetimi leti. Pri njih je bilo tedaj tuđi lepo in z nikomur na svetu ne bi bil menjal. Obdrgnilo se je malo med tem časom, res, in prišlo je iz mode. Toda gotovo je, da bi se mojster doma. niti ne spoznal, če bi mu tja natlačili novo pohištvo. Zra-stel je z vsem, kar mu pripada in iz tega odseva ćelo njegovo dvajsetlet-no zakonsko življenje. Saj pri Vejvarovih bo postalo to tuđi staro in v vsak kos pohištva se vtisne zgodo-vina njunega skupnega življenja. Mojster Kondelik se je spomnil sedaj na star, kožnat naslonjač doma, v katerem je sedela njegova mati. Mati je že davno stopila pred večne-ga sodnika in naslonjač je najbrže že davno zgorel — toda kadarkoli se je Kondelik spomnil svoje maldosti, mu je stopil pred oči stari, oguljeni naslonjač in v njem njegova mati, ki bere koledar ali molitveno knjigo. »No, in Pepica?« se je predramil mojster iz svojih misli, »ali se je tuđi danes zjutraj hehetala naši vče-rajšnji kuhi, kaj?« »Ne, ne, oče«, je odgovoril Vejvara, »danes ji ni toliko za smeh.« Vrata iz predsobe so se odprla in Pepica je vstopila s skledo rezančeve juhe. Res, prav1 nič vesela ni bila. Pozdravila je očeta, toda ne tako ra-dostno kot drugače. Zdelo se je ćelo, da ima oči nekako objokane — če ni bila to posledica nezadostnega spa- Stran '2. »Nova Doba« 16. V. 1930. Štev. 3a i nju piva znaša sedaj le 10 Din pri hl, dočim so dobički pivovaru v Jugoslaviji ogromni. Zato je nujno potrebno, da ustanovijo gostilničarji čimprej lastno pivovarno. O stanju akcije za ustanovitev go-stilničarske pivovarne v Laškem je poročal predsednik ožjega priprav-ljalnega odbora hotelir g. Ciril Maj-cen. V predsubskripciji je bilo doslej podpisanih delnic za preko 9.2 mili-jona dinarjev. Z gradnjo pivovarne v Laškem se bo pričelo sele, čim bo za-siguranih 15 milijonov dinarjev. Tajnik zagrebške Zveze gostilničarskih zadrug g. Ostojić je poročal o bojkotu piva, ki so ga napovedali zagreb-ški gostilničarji in ki iz raznih raz-logov ni uspel. Po krajši debati je bilo sklenjeno soglasno. da gostilničarji v dravski banovini v znak solidarnosti z zagrebškimi tovariši v nedeljo 18., pondeljek 19. in torek 20. t. m. v vsej dravski banovini ne bo-do točili piva. Končna-odločitev glede te akcije je prepuščena posamez-nim zadrugam. Tajnik mariborske Zveze gostilničarskih zadrug g. Petelin je nato po-jasnil določila novega obrtnega zakona, ki se tičejo gostilničarskega stanu, stališče Zbornice za TOI pa je pojasnil tajnik g. dr. Pretnar in se izčrpno bavil z vprašanji vinotočev, točilnic, privatnih kuhinj, nabavljal-nih zadrug in konsumnih društev. V posebni resoluciji zahtevajo gostilničarji od vlade primerno zastop-stvo v banskem svetu in v občinskih zastopih. Uvedba godbenih taks in odškodnine za izvajanje glasbenih del avtorjem v smislu novega avtor-skega zakona naj se ođpravi, ker je po mnenju gostilničarjev neizvedlji-va, pa tuđi škodljiva. Mariborska in ljubljanska Zveza gostilničarskih zadrug sta doslej izdajali vsaka svoj list. Na zborovanju pa je bilo sklenjeno, da bosta obe zvezi izdajali skupno glasilo. Odbora obeh zvez sta bila pooblaščena. da izvedeta ta sklep. Ljudsko vseučilišče v Celju ,v pretekli poslovni dobi Celjsko Ljudsko vseučilišče, ki vrši že več let prav uspešno, hvaležno nalogo splošnega izobraževanja šir-ših slojev iz Celja in celjske okolice, je zaključilo koncem aprila svoja redna predavanja. Delovanje društva je bilo v pretekli poslovni dobi izredno živahno. Vršilo se je 7 filozofskih, 1 filozofsko-kulturno, 1 zgodovinsko, 2 potopisni. 2 splošno-kulturni, 2 pravni, 1 pre-historično. 1 geografsko, 1 kulturno-geografsko, 1 literarno, 1 propagandno, 1 etnografsko, 1 socijalno-eko- ; nomsko in 1 slavnostno predavanje j ob priliki 80-letnice prezidenta dr. T. i Masarvka, skupaj torej 23 predavanj. ; Proslavljen je bil tuđi 14. aprila /večer »francoski dan« in je društvo iz svojih skromnih sredstev prispevalo v ta namen 200 Din. Društvena poljudno - znanstvena knjižnica se je pomnožila za 28 novih knjig in šteje sedaj že skupno 144 izbranih, večinoma zelo dragocenih knjig. število članstva je naraslo za 20, skupaj na 149 članov. Predavanja so se vršila pod gosto-ljubno streho celjske meščanske in trgovske sole. Velika ovira je bila društvenemu delovanju pomanjkanje lastnega projekcijskega aparata. V teku je akcija za nabavo takega aparata, ki je organizaciji potreben za nemoten in tuđi nadalje ut-pešen razvoj. Odbor se bo v kratkeni obr-nil na celjsko javnost s prošnjo za zadevno denarno podporo. Vsem pre-davateljem ter vsem zvestim poslu-šalcem in prijateljem, ki so na kakr-šenkoli način podpirali društveno delovanje v pretekli poslovni dobi, izreka vodstvo celjskega Ljudskega vseučilišča tuđi na tem mestu ponovno zahvalo s prošnjo, da ohrani-jo društvu v prihodnji poslovni dobi svojo naklonjenost. DOMA« VESf I d Nj. Vel. kralj pokrovitelj ljub-ljanskega velesejma. Na prošnjo uprave ljubljanskega velesejma je Nj. Vel. kralj"sprejel pokroviteljstvo nad ljubljanskim velesejmom, ki se bo vršil od 29. maja do 9. junija ter nad vsedržavno gozdarsko in lovsko razstavo v Ljubljani, ki se bo vršila od 30. avgusta do 15. septembra. d Službeni list dravske banovine. Kr. banska uprava dravske banovine je izdala pod št. I. No. 148—8 z dne 9. maja 1930 razglas, na podlagi katerega se ustanovi uradno glasilo te banovine z naslovom »Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine«. Dosedanji »Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine«, kojega odgovorni urednik je bil Anton Funtek, je pre-nehal z 9. t. m. Zadnja, 58. številka I. letnika, je izšla 3. t. m.. prva številka »Službenega lista« je izšla 13. t. m. Njegov odgovorni urednik je dr. Fran Vidic. »Uradni list« se je tiska: v Delniški tiskarni v Ljubljani, »Službeni list« pa se tiska v tiskarni »Merkur«. (1 Premestitev puškarske sole iz Kranja v Uzice in ustanovitev stro-kovne tekstilne sole v Kranju. Mini-ster za trgovino in industiujo je pod-pisal odlok, s katerim se premešča puškarska sol a iz Kranja v Uzice. Z istim odlokom se v Kranju otvori državna strokovna tekstilna šola, ki bo služila izobrazbi mladine za razne tekstilne panoge. d Dekan Marko Tomažič f. V če-trtek 15. t. m. je umri v Kozjem dekan gosp. Marko Tomažič. Rojen v solnčnem Ljutomeru je imel pokojni vsa dobra svojstva te lepe slovenske pokrajine. Odkritosrčnost, prava slovanska gostoljubnost. bister značaj, gospodarska širokopoteznost in neupogljiva narodna zavest so dičile pokojnika. Ze kot kaplan se je odlično udejstvoval v takrat zagrizeno nemškutarskih Konjicah. Od tod je prišel kot župnik v Pilštanj in dobil nato bližnjo dekanijo Kozje, ki jo je opravljal do svoje smrti. Dekanija v Kozjem je bila hram prave slovenske gostoljubnosti. Kajti ni ga bilo skoro človeka, ki pri posetu v Kozjem ni bil gost dekanove hiše. Bil pa je rajni dekan tudj čist in svetel vzor narodno čutečega Slovenca in Slovana, duhovnik v pravem smislu besede. V balkanski vojni je z živo beserio v pridigah med kmečkim ljudstvom budil narodno zavest, raz-lagal pomen teli bojev za Jugoslove-ne in javno pozival k zbirkam v blagu in denarju za bratsko srbsko vojsko. Med vojno je bil trn v očeh čr-no-žolte gosposke in vpisan v se-znam politično nezanesljivih oseb. Dosledno je ne le sam, temveč tuđi v svojstvu nadrejene oblasti vodil v župnijah svoje dekanije uspešen boj za slovensko uradovanje pri avstrij-skih oblastih, posebno pri sodiščih. V nacijonalnem oziru ni klonil, se ni udal nobenemu pritisku oblasti in v tem pogledu ni poznal kompromi-la. Nevenljive zasluge si je pridobil na gospodarskem polju za revni in od prometa odrezani kozjanski okraj. Njega življensko delo je cesta Pilštanj—Prevorje—Sv. 'Jurij ob j. ž., po kateri je Kozje zvezano najudob-neje s svetom in po kateri vozi da-nes redno avtobus Celje—Kozje— Podsreda. Ko je bila pred dobrim letom ta cesta izročena prometu, je rekel rajni, da je s tem dovršil svojo življensko nalogo. In res ga je usoda kmalu poklicala s tega sveta. V srcu prebivalstva kozjanskega okraj a in v srcu vseh, ki so ga poznali, si je ohranil rajni s svojim značajem in delom trajen spomin. d Gradnja nove carinarnice v Ljubljani. Finančni minister je podpisal sklep, s katerim se odobrava zgraditev nove carinarnice v Ljubljani s potrebnim skladiščem in stanovanjskim poslopjem za carinske uradnike. Obenem se odobrava tlakovanje Vilharjeve ceste in ostalih čest v zvezi z graditvijo carinarnice. Stroški za vsa dela ne smejo znašati nad 25 milijonov dinarjev. Ljubljanski občini je dovoljeno za nja — in jih je tuđi sumljivo pove-šala. Mojster ni rekel ničesar, samo gle-dal je Vejvaro in hčer. pa zopet hčer in Vejvaro. Naenkrat se mu je za-zdelo, da je tuđi tu v sobi nekako riolgočasno in pusto. Ali ste se mlada morda kaj prepirala? Začeli so jesti, nihče ni govoril. Mojster je pohvalit juho. nihče mu ni odgovoril. In skoro vedno je sedel le z Vejvaro, Pepica je venomer ho-dila v kuhinjo. Tako delajo sicer vse kuharice, toda zdelo se je, da se Pepica nečesa izogiblje. Mojster je sedel kakor na trnju. Tako razpoloženje ga je vedno spravilo v slabo voljo, čeprav ni imelo niti najmanjšega vzroka. In ko je slednjič prinesla Pepica tuđi mlado gos, krompir in solato — vse to je bilo pripravljeno posebej za očeta ■ -in ko je -morala šesti k svoji juhi, ki se je že shladila, ni mojster več zdržal. »Prosim vaju, otroka, kaj pa se je zgodilo?« je vprašal naglo. »Oni čaj vaju menda ni ta'ko izdelal?« Pepica se je premagovala, toda ni se mogla premagati. Dve veliki solzi sta ji zdrknili iz oči naravnost v juho. Mojster je odložil nož in vilice. »Kaj pa ji je. Vejvara?« Vejvara si je obrisal usta. »Nič ne pomaga, Pepica«, je rekel, kakor bi se hotel oprostiti, da izda neizrečeno skrivnost. »Ne gre ji sedaj iz glave naša jutrišnja ločitev, oče. to je vse.« Mojster se je oddahnil. Samo da se ni zgodilo kaj hujšega. »Ne, Vejvara. to ni to«, je izsilila iz sebe Pepica. kakor bi jo z muka-mi p'risilil. -Je to. je. Pepica«. je ostal Vejvara pri svojem, »da ne bi oče mislil, da sem te razžalil. Saj si začela jokati že pri zajutreku.« »Toda zakaj!« je ugovarjala Pepica. \ »Torej dobro, otroka. sedaj jejmo«. je končal za sedaj mojster Kondelik, ki se je bal, da se mu ne bi gos ohladila med temi razlagami. In še bolj je hitel jesti. Ko je Pepica po obedu prinesla crno kavo, ko je bilo že z miže po-spravljeno in ni bilo nobenega izgovora, da bi zopet ušla v kuhinjo, je prižgal mojster smodko, ponudit jo tuđi Vejvari, kadil udobno in je rekel hčeri: »Torej dobro, Pepica, ako nočeš iti od Vejvare. ostani doma — pa je ko-nec. Nam bo tu še bolj veselo.« Vejvara je pogledat Pepico, kakor bi čakal, da sama spregovori, toda ko je Pepica molčala, je začel v zadregi: »To ni še.vse. oče. Pepica je žalost-na tuđi zaradi nečesa drugega . . .« »Vejvara!« je vzkliknila mlada gospa, kakor bi hotela možu zatisniti usta. »Tega se ne smeš sramovati, Pepica«, je rekel Vejvara. In obrnil se je k tastu in je pojasnjeval: »Skratka, oče, sedaj se Pepici mamica smili. Ker je tako sama in ker ne bi bilo vsega tega treba. Da, tako je to.« Bodite oprezni pri nakupu nove oblcke in si oglcjte pred tem bogate izložbe in veliko izbiro pri trgovskem domu STEHMECKI Nudijo se Vam krasni vzorci sukna, ševjota in kamgarna za moške obleke. krasne volnene tkanine za damske plašče in obleke. svile, delena, etamina, Sifona, batista, platna in vse ostale vrste manufakture za oblike in perilo. Prepričajte se o kvaliteti in najniijih cenali. Nakup brezobvezen. Trgovskl dom R. STERMECKI, CELJE izvršitev det najetje posojila v zne-sku Iti milijonov dinarjev pri Drž. hipotekarni banki na račun kalđr-minskega fonda, S tem je končno za-gotovljena zgraditev nove carinarnice v Ljubljani in rešeno za razvoj Ljubljane velevažno vprašanje. d Đelavska banka v Beograda. Na pobudo centrale jugoslovenskih đe-lavskih sindikatov bo v kratkeni ustanovljena v Beogradu prva đe-lavska banka, ki se bo imenovala »Delavski fond za medsebojno po-moč«. Pravilnik tega fonda je že podpisan in potrjen. Delavci so z ; lastnimi sredstvi osnovali banko, ki jo bodo tuđi sami upravljali. Na listo dobrotvornih članov se je prvi podpisal Nj. Vel. kralj in darovat vsoto 50.000 Din. d Regulacija Savinje pri grobelj-skem mostu. Pred dnevi so začeli re-gulirati raztrgane nasipe na desnem j bregu Savinje pri grobeljskem mostu pri Št. Petru. Zaposlenih je 25 delavcev, ki zidajo močno škarpo. d Za izboljšanje naših čest. Cim-dalje večji razvoj avtomobilskega prometa pri nas je v nasprotju s kolovozi na naših cestah. Ker je avto-mobilizem pri nas še razmeroma mlad, je minister za zgradbe odlo-čil, da odpošlje nekaj mlajših državnih inženjerjev v inozemstvo v svrho izpopolnitev teoretičnega znanja in praktične sposobnosti. Ražen tega je minister za zgradbe poslat banskim upravam odlok, naj vsaka izbere po 2 sposobna mlajša inženjerja in spo-roči ministru prometa njihovo ime, položaj v službi, službena leta, oceno in druge podatke o njihovi službi. Tem inženjerjem bo dovoljen 6-me-sečni dopust izven države z odgovar-jajočimi rednimi prejemki: oni bodo morali vsak mesec obveščati mi-nistrstvo o svojem delu in uspehih, na koncu studija ap predložiti ^izčrpno poročilo o svojih študijah, ki bo v korist tuđi njihovim drugom v državi in ostalemu osobju. d Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Fnac Jožefove« grenčice. Zdravniš-*ka poročila iz bolnišnic svedočijo. da radi pijejo »Franc Jožefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah. jetrih in želodcu, ker brez neprijet-nih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Đunajska vremenska napoved za soboto 17. maja: Severne Alpe: Spr-va še hladno, izpremenljivo vreme, polagoma pa se bo splošni vremenski položaj izboljšal. Južne Alpe: Le-po vreme, mraz zaenkrat ni verje-ten. Iz Celja in okolice c Glasbena Matica v Celju priredi svoje letne nastope gojencev v celj-skem mestnem gledališču v nasleđ-njih dneh: V nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne. v pondeljek 19. t. m. ob poi 7. zvečer. v torek 20. t. m. ob pol 7. zv.. v sredo 21. t. m. ob pol 7. zv. in v četrtek 22. t. ni. ob 8. zv. (kla-virski večer). Za klavirski večer bo predprodaja vstopnic v knjigarni Goriear & Leskovšek. Drugače ni vstopnine in je vstop pri ostalih pri-reditvah le proti sporedu. Prosto-voljni prispevki se sprejemajo s hva-ležnostjo. c Obrtnim krogom na znanje. Poučni izleti celjske obrme nadaljeval-ne sole se vršijo v pondeljek 19. t. m. 1. v Falo - Ruše - Maribor, 2. v Ljub-J ljano in 3. v steklarno Sv. Križ pri 1| Rogaški Slatini. Gospode mojstre in mejstrice vljudno prosimo, da bi ne ovirali priglašencev pri teh izletih, ker se vrše na delavnik, kar je potrebno iz vzroka, da vidi mladina različne tvorniške obrate v polnem delu. — Vodstvo sole. <■ Občni zbor celjskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda se bo vi>il v petek 30. t. ni. ob pol 9. zve-j čer v prostorih Celjskega doma. V | soboto 5. julija bo v mali dvorani Celjskega doma Ciril-Metodov dru-j žalmi večer, združen s predavanjem,} petjem in godbo. Štev. 39. »Nova Doba« 16. V. 1930. Stran 3. <: Popravilo voj&šnic v Celju in Maribora. Za popravilo in adaptacijo vojašnice kralja Petra v Celju je odobren kredit v znesku 585.274.-48 ili';:arjev, za popravilo vojašnice kralja Petra v Mariboru pa 825.32-i.65 dinarjev. Na obeh vojašnicah bodo izvršena generalna popravila, ki so nujno potrebna. Oddaja del za adaptacijo vojašnice kralja Petra v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije v četrtek 5. junija pri in-ženjerskem oddelku dravske divizijske oblastf v Ljubljani, za adaptacijo vojašnice kralja Petra v Celju pa v petek ti. junija. Oglas je na vpo-gled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, nacrti in predračun pa pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti. združen z veliko TOMBOLO. e Podban v Celja. \* sredo 14. t. m. je prispel podban g. dr. O. Pirkma-jer v Celje in posetil med drugim dopo'dne tuđi sresko načelstvo. c Nov ođvetnik. Gosp. dr. Drago Skrinjar. doslej odvetniški koneipi-jtnt pri g. di-. Jos. Karlovšku v Celju, je vpisan v imenik odvetniške zbornice v Ljubljani s sedežem v Kozjem. c Iz sodne službe. Sodni priprav-niki gg. Vladimir Kraut in Jernej Stante pri okrožnem sodišču v Celju ter Bogomir Roš pri okrajnem sodišču v Brežicah so v službi definitivno potrjeni in pomaknjeni v S. skupino I. kategorije. c Sokolski pešizlet. Sokolsko društvo v Celju priredi v nedeljo 18. t. m. svoj poniladanski pešizlet na Celjsko kočo. Zbirališče ob 1. popol-clne na kapucinskem mostu. Za član-- ivo obvezno, ostali dobrodošli. c Plesni gimnastični večer Erne Kovačeve se bo vršil v soboto 24f t. in. ob pol 9. zvečer v Mestnem gleda-iišču v Celju. Sodelovalo bo 12 dam in otrok. Plesne točke bo spremljaia na klavirju ga. Blažonova. Spored }>o isti, kakor je bil v Mariboru in Ptuju, kjer je žela gdč. Erna Kovačeva velik uspeh. c Bon5x>ačkov dan bo priredila v nedeljo 2«\ t. in. ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju, 'listi dobiček je določen v dobrodel-nc- namene. c Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: v pondeljek 12. t. m. 57-letni obeinski revež brez stalnega bivališča Anton Kladnik in 18-letni čevljarski vajenec Stanislav Ocepek i/ Sevnice in v četrtek 15. t. m. 68-letni brezposelni delavec Janez Po-iak iz Lastniča v šmarskem okraju. V sredo 14. t. m. je umrla v mestu 24-letna žena čevljarskega pomočni-kn Marija Robnikova. N. p. v m.! c Nesreče in nezgode. 39-letnemu Cirilu Medvedu s Frankolovega, de-lavcu v cinkarni v Gaberju pri Celju, je padla 13. t. m. med delom cinkova plošča na palec desne roke in ga poškodovala. Medved je imel dru- 15čem perfektno kuharico Celje, Kralja Petra cesta 13. Pes volčje pasme, 1 leto star se poceni proda. Naslov v upravi lista. 2-1 Soba lepa, zračna, meblovanaali prazna, se odda s 1. junijem. Naslov v upravi Čista meblovana soba za 1 ali 2 osebi, separirana, i e!*ktr. lučjo, se takoj odda. Breznik. DoVo p. 1 Prazna podstrešna s<)ba v sredini mesta «e tat--oj odia eni oseb . Izve se v trgovini Kuri Loituier, C ' Kralja Pitra cesta \ <\ gi dan čudno smolo in se je vsekal s sekiro v isti prst. — 2-letna Marija Kob trikova, hčerka cinkarniškega delavca iz Bukovega žlaka, je padla 14. t. m. tako nesrečno, da si je zlo-mila desno roko. — 50-letni posest-nik Alojz Černoša s Pristave pri Me-stinju je padel 11. t. m. v Podčetrtku z voza in si močno odrgnil polovico kože na glavi. — 27-letni Josip Gol-čar, delavec v \Vestnovi tovarni v Gaberju, je stopil 14. t. m. med delom po neprevidnosti v krop in se hudo opekel po desni nogi. — 24-let-ni kovaški vajenec Franc Valentin v Vitanju si je 12. t. m. med delom po nesreći preščipnil s kleščami zadnja dva prsta leve roke. — Vsi po-nesreeenci se zdravijo v celjski bol ni ci c Iz policijske kronike. G o I j u f i -ja z voznim I i s t k o m, \i. t. m. .;.. prije! i na celj^kem kolodvoru lti-iftno Tilko K., ker se je pripeljala z vlakom z Grobelnega v Celje s pona-rejeniin voznim listkom. Datum 10. maja je namreč »popravila; v Vi. maja, pa so jo zslotiii. — \ e p r e -videu k o I e s a r. Kolesar Josip 1! je jred dnevi podrl na pešpoti pri Sp. Lanovžu Elizo Rlazenškovo. Pri padcu je debila j.oškodbe na kolenu. peleg tega pa se je ubilo 30 jaje in razlilo v litra rnleka, ki ga je nosila v mesto. - - P o b e £ p I vaj e n o c. 15-leini mesarski vajener in sin me-sarskega mojstra Ivan Friedrich z Drega, ki se je ufil pri mesarskom aiojstru g. Alojz.ii Zavodniku v Ce-Iju, je prišel 10. t. ni. zjutraj domnv in izjavil svoji materi, da se n? da pretepati od mojstra. Fant ji- kiualu !iato izginil. li. t. ni. pa so ga prijeli v Ljubljani in sa odpremili v Celje. — Streli sredi noči. 24-letni Viktor Tavčer, sluga v hotelu »Ev-ropi& v Celju, je šel 12. t. m. ob 3. zjutraj na Brog vasovat. Pri hiši g. Šimenca na Bregu pa so ga ustavili trije moški. Tavčer jo je ubral nazaj v mosto, vzel iz hotela svoj samokres in se vrnil oborožen na Breg. l'o njegovi izjavi je zopet našel na cesti one tri moške. Da bi jih pre-gnal. je oddal osem strelov v zrak. Ker je to nedopustno, mu je policija drugo jutro zaplenila samokres s l> naboji in orožni list. zlasti, ker je tuđi njegov šef izjavil, da je Tavčer nervozen in razburljiv, kar bi moglo kedaj imeti zle posledice. — N a j d -ba ukradene suknje. Delavcu Fricu M. v Sp. Hudinji je policija za-plenila suknjo, ki je bila 11. novembra 1. 1928. ukradena optiškemu va-jencu Martinu Cokanu iz tukajšnje osnovne sole. Fric M. je kupil suknjo od čevljarskega vajenca F. P.. ta ;>a pravi, da mu jo je v novembru I. 1928. prodal nezn.in moški za 175 dinarjev. c Nove vrste podjetje. Sledee -.tremljenju časa se je celjska tvrd-!>a Vlado Batič & Co. preosnovala in se dala .protokolirati kot izdeloval-nica brezalkoliolnih pijač po nekem češkcslovaškem receptu. Tvrdka bo proizvajala dve brezalkoholni pijaci za naše kraje, dočim bo centrala za kigoslavijo v Zagrebu. Gre za naravne ekstrakte iz južnega sadja. Zasnova je sama po sebi gotovo dolara. Želeti je, da bi dobili res kaj zdravju neškodljivega. c Obrtnemu društvu v Celju je darovala Celjska posojil nica za Obrtni dom znesek 2000 Din. Obrtni dom v Celju bo po preureditvi zgradbe na-menjen javnim obrtniškim svrhani in za izobrazbo obrtniškega narašča-ja. Zeleti je, da bi dobila Celjska posojil nica veliko posnemalcev. c Prostovoljno gasilno društvo v Celju se \>eni cenj. darovalcem naj-topleje zahvaljuje za naklonjena da-rila in prosi, da bi se oddala ta da-rila v soboto 17. ,t. m. v trgovini gosp. Jellenza v Celju, Prešernova ulica št. 19, ker jih bo sicer društvo na-bralo po svojih članih. c V mestni klavnici bo od pondelj-ka 19. t. m. dalje na razpolago led. 354 c Vi ste birmski boter. Ali veste, da je najprimernejše in tuđi najtr-pežnejše darilo elegantna ura, ki jo bo nosi I birinanec ćelo svoje življenje in bo tmjen spomin od Vas. Te ure dobite najceneje pri tvrdki Anton sV»e!Vzeft,/y za perilo samo Pcrsii! To je prava pomoč! E n oglasno đoni hvala vsch, ki ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, kaiera ga je enkrac poskusila. Lečnik, Celje, Glavni trg. urar, zlatar, optik. 347 c Nočno lekarniško službo ima od sobote 17. t. m. do vštetega petka 23. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. j c Gasilno društvo v Celju. Teden- ' sko službo ima od nedelje 18. t. ni. ' do vštete sobote 24. t. m. IV. vod pod j poveljstvom g. M. Orehovca. j c Celjarji, krasen senčnat vrt se \ Vam nudi v gostilni »\\"ilson« v Gaberju. Točijo se zajamčeno pristna (lomača vina z Bizeljskega, iz Ljuto-mera, Zibike in Dramelj. Na razpolago izvrstna topla in mrzla jedila. 355 Modni čevlji dobre kvalitete, v boga'i izbiri po n i z k i h c e n a h dm ŠT. STRAŠEK, Kovaška ni. 1. „Pohujsanje v dolini šentflorjanski" (Operna farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan C a n k a r. Uglasbil M a t i j a B r a v n i Ć a r. — Premijera v ljub-ljanskein Narodnem gledališču 11. t. m.) Že dolgo napovedana, z radoved-l'ostjo pričakovana opera mlađega, skoraj neznanega komponista Brav-nićarja je doživela pretečeno nedeljo j v ljubljanski operi svojo krstno predstavo. V nabito polnem gledališču je čakala publika na začetek večinoma s čudnimi občutki: nervoznost, skep- j sa. nezaupanje se je čitalo skoraj s slednjega obraza . . . Saj je pa tuđi nekaj nezaslišanega, česar se drzne ta mladi, neznani komponist! Pomislite, sam izjavlja, da je za opero libreto nepotreben in se je lotil Can-karjevega »Pohujšanja« kakor ga je pisatelj napisal, pa gre in komponira ta tekst in pravi, da bo to opera . . . Ljudje božji, kaj pravite k temu? In še več! Miselna opera da bo to ih da ne bo nobene glavne osebe v njej, ker so v njegovi operi vse osebe glavne! Ne primadone, ne junaškega tenorja niti zbora ne priznava: kdor nastopi v njegovi operi, je za razvoj dejanja potreben in je torej glavna oseba. Dobro. Borno videli . . . Take in podobne opazke sem slišal med občinstvom pred pričetkoni predstave. In se je začelo. Resnično: Cankar-jevo »Pohujšanje«, dobesedno njegov tekst, le tuihtam nekoliko skrajšan. Zaprl sem oči in poslušal. In glejte. ne da bi videl đejanje na odru, sem natanko vedel, kaj dela zdaj gospod župan, kaj dacar, kaj Županja in iz orkestra sem razbral, da mora biti tako in ne drugače. Čudovita godba! Smeh, sarkazem, persiflaža, kvanta, ogorčenje, ljubezen: vse registre člo-veškega snovanja in nehanja slišiš in čutid iz te glasbe. In ni nobenih srce ščegetajočih melodij, niti ni z odra čuti pravega »petja« in vendar te prevzame neodoljiva sila, ko po-slušaš vse to ... Izredno bogata instrumentacija, vsak instrument zase govori svoj jezik in vsi skupaj po-vedo to, in nie drugega kot to, kar pojo na odru rodoljubni župan, čed-nostni učitelj Šviligoj in drugi Can-karjevi junaki. Led je prebit: Brav-ničar je zmagal. Silen aplavz po pr-vein dejanju. še bučnejši po drugem, . bolezen (Diabeies) ozdravite lahko in hitro z RA-DENSKO ZDRAV1LNO VODO. Navodila za pitno zdravitcv doma dobite na zahtevo od ZdravilišCa Slatina Rađen ci. Ogromna izt>ix>at Najnižje oene! ĐariBa za birmo ure, zlatnina, srebrnina Itd. R. Salmič i. d Celj«?y Narodni dam Stran 4. »Nova Doba« 1S. V. 1836. Štev. 39. Uočim se po tretjem, ki konca z**^irg| tuozno zasnovano h i m no-fJMffftnPJ janskih rodoljub. AIoIjsIJmLo!^ činstvo kar ni ho^eio ra::iM 'inje še ticlgo ostalo v gledališču in vodilo iznova klicalo na "^nler skladatelja, pevce, dirigenta in raiiserjte. Uspeh pojioln, publika vzhicana, i\>hi
  • e prav na dan. a ba.š,to je siyplji&o in pray; si, uoro.vo. PpBKah bo navdušenje še vecje in pu- | I b»K^T%doka:ala. da vztraja pri svo- ' r'jM* "iW>ttjvi vkljub sugestivnim« po- ' sEusOTn šcntfiorjanskih kritikov. | In še nekhj. \sakdo ne more v Ljubijano v gle-dališče. So pa oderska dola, s kateri-mi bi morala uprava Karodnega gle-dališča. kije državna institucija, se-znanjati l^ajširše slojo nr.roifa tuđi izven Ljuljane-.Tak-. ~oka- 'le^c^/r.vr.ieai*jjpvo »ruiiuj>.t j Mostar 1507 • (>>2). Niš 333» (Wp Novi Sad 14R4 \428),- Novo mesto <4> (40J, >eliki BečftpJ-ek 145 (61), Z^toIi i'.t ; '(<18\ Opijek' 430: (W8)i Sarajevo 51() j (im)l ;?*S«b-'()8'i(:?W, Skopije 498 mi j Split -iv. žibonito-106 (35), Tuk1» . 5?i c -co-Mv (in. - : i .;<- .....u__'..-..i. J;^:..-. .. ...... -...i—. V BARVAH od PLATNENEob DĆ&- PRAVILNA GBllKA Sv. Juri] ob jnž. žeL (Sokolski i-/, i c t.) Sokolsko društvo v Sv. Ju-riju ob j. ž. pohiti v nedeljo 18. t. m. pcpcklne v Završe pri Grobelnem, dal se v lepi iiiajniški naravi razvedri j po celotedenskem marljivem delu v telovadnici. Pešizleta se bodo ude-ležili vsi oddeJki. Telovadnfro poseča nad j0 članov, kar je * j'urij vsekakor !epo število. Žalec. (Materinski dan.) V i soboto 10. t. m. je proslavila tukajš-nja osnovna šola Materinski dan. Proslave se je udeležilo poleg uči-teljstva osnovne sole in šolske mladine tuđi mnogo staršev. Šolski upravitelj g. Raj kp Vrečer je v le-pem uvođnem govoru crisal srečo, a tuđi trpljenje onih mater, ki žive in skrLe za svoje otroke. Po govoru šol-skega upravitelja so sledile prisrčm deklamacije šolske mladine. Otroci so zapeli tuđi nekatere pesmi s spreuiljevanjeni klavirja. Šo'.ski So koli in Sokoliće so brezhibno izva jali s spremljevanjem klavirja pro ste vaje pod'vodstvom učitelja gesp Pivca. Nato so dekliee II. razreda : šnpki izvajale proste »vcije pod vod stvcin učiteljice gdč. Eliške Petrič kcve. bolski upravitelj g. Vrečer s je ob koncu zalivaril vsem. ki so pri sostvovali lepi proslavi. KINO ..^u i kina Celje. Petek if>., sobo ta 17. in nedelja 18. maja: »Tri) ir.nskeJfjtft. Viteška' atrakcija v i dcjarijih po' slovitem romanu Ale ksanilra Duniasa. \ glavni ulog Dc>tig!as Fairbanks. Režija Fred Niblo, režiser velefilma »Ben Hur«. Ta film ni istoveten s filmom »Železna maska«, ki se je predvajal pozimi v Mestnem kinu. Izdelan je natančno po romanu »Trije muške-j tirji« in v vsakem pogledu prekaša i film »Železno masko«. Predprodaja vstcpnic v trafiki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici. Po svetu s? Gosak rsšii otroku življenja. \" Eschweilerju na Virtemberškem se je nedavno neki otrok igral v blizini bajerja- Ob močvirnatem bregu je otroku spodrsnilo in je padel v A-odo in kljub vsem naporom ni mo-gel im suho. Dogodek je v blizini se naliajajočega gosaka močno vzneivii-iil. Priče! je z vso močjo prhutati in gagaii, s čemer je vzbudil pozornost veft-ljudi-"Ko so videli, kaj s^ je zgodilo, so skočili takoj v vodo in še pravočftđivo resili otroka, ki je bil že nezavosten. s Avloincbilska nesreća filmstcga komika -Pata. Iz Kodanja poročajo. 'tla se'je'o. t. in. zvečer filmski isrra-lec Sken*;tr6m, splešno znan poil imenom Pat, težko ponesrečil. Ko se je peljal f. neke zabave skupno s svo-io■ hSei-ko domov, je nvtotaksi, v ka-tererh se je vozil, udaril z vso silo v j'?.si?bki avto. Pat je težko ranjen na Kupiijemo stalno in plaćamo dobio: Lapuh. preseleo, brezovo perje, koprivne koren i •■•>», tisoč ror.e. valdrnajster, briniev les oiupljen in cepljen. Vse mora biti posušeno v senici in zbrano. Drop^Fijfs Sanilat, Celje, Aleksandrova 3 ulica 5. 6 Javna zahvala. Dv,s 2 aprila 1930 mi je pazar pc-vzroč ! • tfgovi .i veliko SSS.tiTdS: „Jugoslavija" v Uubiiani r.atkular. nejše izplai-'i- >••-,• ;-,- ■--.1 tega vs^komur loplo priporočam. . . V CEL.3b, dne 5. maja 1J930. Raik9 Saliti!, uratlti 2$&tar, Celje, Deekov tr«r 1. LJUBIJANSKII KflEDlTSiA BANKA i i D«**i6k* <,uwnica Centrala: Ljublja»af Dustajska c. a«o-«niii..iwi UH 59.0D0.C00-- ■ 'f •i-iri■"'■ >, Banica Ljubljana ___ E»OI>retJZNICE:___ m^rrni *ak1ađ okoll B«*ioet CelJ«. Čr.omelj, Kranj, DU,rib«»r, Mctkr.ić, TcIfcffPH Št. £61, «- -*. ^.-^^ A^^ ■•*' Sad» ■«*• meato, Ptuj, Rakek, Sarajevo, S!o¥Pnj» --,«. e«» mn iO,OCO.OOH-— _- aradec, Split, Šibenik, Zagreb. -- 4I&, 51*2», 503111504 se pHpn^ča za vse v baucno široko spadajsče pesle> Stpv. 30 »Nova Doba« 1S. V. 1930. Stran 5. obeh ocesih, hčerka ima samo lažje poškodbe. s Oče dal svojo kri za sina. \' Gen-zanu v okolici Hitna se je te dni mlad. ilijak Valter Zangrilli, sin zdravnika vozil proti domu z rimskim tramvajem. Hotel je skočiti z vozečega tramvaja pred postajo, pri tem imi je zdrsnila noga in padel je pod kolesa. Predno je mogel kondukter voz ustaviti, so kolesa šla čez njegove noge. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so mu eno nogo amputirali. Vendar je mladenič zgubit že tciiko krvi. da je bila potrebna transfuzija krvi, da se ga ohrani pri življenju. Njegov oče sam se je takoj odločil in stavil operaterju na raz-polago svojo kri, da resi nesrečnemu sinu življenje. s Zanimiva pravda o očetovstva se je vršila in končala nedavno pri švicarskih sodiščih. Nekemu mlađemu zakonskemu možu v Luzernu je njegova Ijubezniva boljša polovica že po 7 mesecih zakona pokloniia dečka. Mož je zanikal očetovstvo otroka, češ da je žena pred 9 ineseci j imela odnošaje z nekim Japoncem j in da je fantek živa slika te medna- j rodne Ijubezni. Mlada žena ni tajila, ', da je imela odnošaje z Japoncem, i uporno pa je trdila. da je oče otroku > njen mož. Nastal je konflikt, ki ga i je reševalo .sodišče potom moderne j znanosti. Sodišče v Luzernu je nam- i reč. tla se izogne krivi sodbi, napro-silo antropološki zavod v Curihu za njegovo mnenje o plemenskih zna-kili maiega črvička. In tako je fantek prišel pod stroge učenjaSke oči in očala curiških antropologov. ki so dognali, da dečko nosi vse znake mongolskoga plemena in da mota oče otroka gotovo biti Japonec. Zvezno sodišče je seveda moralo upoštevati mnenje učenjakov in je priznalo možu pravico, da odklanja očetovstvo. To je prav poučna zgod-ba za žene. ki so tik pred vstopom v sveti zakon! Drago GAMS Celje-Gaberje 91. ZASTOPSTVO Puch, Styria in Diirkopp koles ter Jtriel matorjev. P ROD A JA • i valnih stroja« °? in vseh posameznih delov 2 za šivalne stroje in kolesa i po rajnižji ceni. POPRAVILA vseh navedenih predmetov I se izvTšujeio STROKOVNO. Gospodarstvo Vinarski kongres v Ljutomeru Drugi vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino se bo letos vršil 28., 29. in r.0. t. m. v Ljutomeru. Kazpored kongresa je določen naslednje: Sreda 28. t. m.: Ob 15. seja glavne-ga odbora Vinarskega društva in de-legatov podružnic v dvorani hotela Zavratnik v Ljutomeru. Ćetrtek 29. t. m. (praznik): ob 8.30 pričetek vinarskega kongresa v Sokolskem domu v Ljutomeru z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa in občnega zbora; 2. imenovanje dveh zapisiiikarjev in dveh skrutinator-jev: 3. referat o pridelovanju kvalitetnih vin (inž. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pri banski upravi v Ljubljani); 4. referat o aktualnih težkočah in zadevah vinogradnika (Joško Glaser, upravnik banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli); 5. referat o I. vsedržavnem vinarskem kongresu v Beogradu (Lovro Peto-var, veleposestnik itd. v Ivanjkov-cih); 6. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov ra-čunov: 7. poročilo urednika in upravnika društvenega glasila »Naših goric«; 8. odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora, visina članarine in kraj prihodujega občnega zbora; 9. spre-inemba pravil; 10. volitev; a) predsednika. dveh podpredsednikov in 12 odbornikov, b) dveh preglednikov ra-čunov za dobo enega leta; 11. ob-ravnava predlogov in morebitnih pritožb od strani podružnic in društvenih članov: 12. slučajnosti. V pe-tek 30. t. ni. bodo prirejeni izleti z ogledovanjem vinogradov: 1. Ob pol 9. od hod iz Ljutomera čez Presiko, Strinec. Kalvarijo in Mrzlo polje v Jeruzalem, tu obed; popoldne pa čez Svetinje v Ivanjkovce, tu na vlak, odnosno Cez Radomerje (Miklošičev dom) v Ljutomer na vlak. 2. Ogledo-vanje banovinske trsnice in dreves-nic v Kapeli, šanipanjskih irt vinskih kleti Clotarja Bouvierja v Gornji I'adgoni. Ob pol 9. z vlakom iz Ljutomera do Slatine Kadencev. odtod v Kapelo in potem v Ciornjo Radgo-no. tu na vlak. Prijave za prenočišča 28. in 29. maja in izlet v Jeruzalem sprejema Vi-narska podružnica v Ljutomeru. za izlet v Kapelo in Gornjo Hadgono pa Vinarska podružnica v Gornji Had-goni. Izletov se morejo udeležiti samo tišti, ki se bodo prijavili do 25. t. ni. pri Vinarski podružnici v Ljutomeru oziroma Gornji Radgoni. Za izlet v Kapelo in Gornjo I'adgono bodo na postaji Slatina Radenci vozila po zrnorni ceni na razpolago. Dne 29. t. ni. po kongresu in obč-nem zboru se bo vršila ob 14. na Cve-nu pri Ljutomeru tradicijonelna spomiadanska konjska dirka, na ka-toro so vsi udeleženci Vinarskega kongresa vabljeni. lJo dirki je sesta-nek kongresistov v gostilni Rajh na Moti, zvečer ob 21. pa v gostilni »Triglav« v Ljutomeru. g Trgovine in sploh vse, ki se za- nimajo za napredek našega gospo-j darstva, opozarjamo na letošnji ju-bilejni velesejem v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija. Ogromni napredek tega velesejma je že razviden i/, tega, da sta se letos dogradili še dve novi stavbi, tako da jih je sedaj 9, ki bodo natrpane z izdelki domačih in inozemskih to-varen. Legitimacije se dobe po 30 dinarjev pri denarnih zavodih, tr-govskih organizacijah. železniških I postaj ni h blagajnah. Putniku itd. in I pri uradu velesejma direktno. Polovična vožnja na železnici. Anekdote Da bi spravil kralja Ludovika XIV. vendarle iz neprestanih finančnih stisk, je izdelal slavni njegov finanč-ni minister Colbert ćelo vrsto vseh mogočih in nemogočih davčnih na-črtov. Sprejel je s hvaležnostjo tuđi vsak nov nasvet. Nekoč je Colbertu nasvetoval neki filozof, naj uvede davek na talenti-ranost in je pri tem pripomnil, da bo gotovo vsakdo rad plačal ta davek že iz razloga, ker ne bo nikdo hotel veljati za bedaka. »Izvrstna misel«, je rekel minister Colbert. »V zahvalo pa boste Vi opro-ščeni tega davka.« * • Bilo je še pred svetbvno vojno. Ruski rubelj je padal in finančni minister je neprestano premišljeval. kako bi ga zopet dvignil. i Znani clovvn Durvo je tedaj na-I stopa! v Petrogradu v cirkusu Cini-j seli i kot krotilec prašičev. Nekega večera, ko so bili ruski listi zopet pol ni načrtov finančnega ministra Višegradskega, je Durvo vrgel pred nekega prešička petrubeljski banko vec in ga pozval, naj ga takoj dvigne. Prašič pa se je trdovratno upiral. Tu je rekel šaljivec: »No, seveda, če ćelo minister ne more dvigniti rublja, tuđi od tebe ne morem za-htevati kaj takega!« Princ Coude je za časa svoje zadnje bolezni izrazil Beaumarchaisu bojazen. da ne bo več zapustil svoje bol niske postelje, ker je njegovo telo radi vojnih naporov, alkohola in raz-uzdanosti že popolnoma izčrpano. »Kar se tiče vojne«, je menil Beau-marchais, »pripominjam samo to. da je bil Vaš oče v 21. vojnah in je umri sele, ko je bil že 27 let star.« Glede na vživanje alkohola mi je znano, da je bil Vaš prastric, marki Brancas, velik prijatelj dobre pijace. Špil je vsak dan (i steklenic šampanjca in je zapustil svoje drage v starosti 84 let.« »Res, res«, je odgovorit princ Coude jeci jaje. »to je vse prav. Toda razuzdanost?« »Hm, hm . . .« pesniku so šle bese-de le težko iz ust ». . . Vaša presvitla mati je umrla v 79. letu starosti!« »Imaš prav«, je rekel princ, »potem res ni izključeno. da bom tuđi sedaj ušel smrti.« Kranjske Mota sir, salamo, sardine, paštete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 in Samostanska ulica štev. 4. Barve suhe in oljnate, emajle domaće in inozemske vseh vrst, svetle in špiritne lake, tirnež, laneno olje, terpen-tin, čopiče in vse v to stroko spa-da'oče potrebščine nudi najceneje X« IR.arsm.iksuK*«. Celje Lastni električni mlini za oljnate barve in lake Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih §ip itd. 50—4b Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Kmetska posojilnica za celjsko okolico v Celju regi»tro»ana ladruga s omcjeno laveio Pisarna w Prešernovi ulici S Hranilne vloge obrestuje po 6—8% čistili, brez rentnega davka. 3 E' 5b2 g *■ «0 — Stran 6. »Nova Doba« 16. V. 193«. štev. 39. KOLESARJI * POZOR I Prispcli so najnovejši modeli koles znamke wWaffenradM in „Puch" Največja reparacUska delavnica, velika zaloga sestavnih deiov. Naivečja izbira, najnižje ccnc, tuđi proti plačilu na obroke. Parna vulkanizacija in protek- tiranjc. Zaloga »Semperit« avtopnevmatik. Glavno zastopstvo: ; A. MEGCR, CELJE, Gosposka ul. 32 KS KS Samo na veliko! KAVO Samo na veliko! pražono in surovo, od najcencjšc do najf snejše vrste nudi po najnižjih konkuir*enčnih cenah Alojz JVI » s * su » fcc CELJE, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna pražarna kave IVIlin zet dišave Vinfto Huhouec, ofal. J^oncBs.mestni tesarshi mojstep na Loui nni Pelill >zvrš"je vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za PPl UblJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, verande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Čekovni račun štev. 14.737 Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju._________ Bromofoni in dIosk iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor rudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričor S lesfeosšeii, teije knjigapms in ve!etr>go*;na • p? »i**iem< esisafnimi in rboalnimi vrtsdmeti. Birmanska darila ure, verižice, zapestnice, uhane, ovratne verižice, obeske najceneje priporoča vsem botrom in botricam Stefan Ferant urar — zlatar CELJE, Prešernova ulica 21. 3T® e : ure doze očala obeske ustnike prstane verižice in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, {uvellr, opllk CELJE, Glavni trg 4. KJNA-VINO z železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara lekarna »Pri orlu« Mr. Ph. Ivo Tonči" CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. Ročna dela gobelin, kelim, smirna, predtiskani prti itd. od navadnih do nafinejših nudi v veliki izbiri Pavla SLUGOVA, Celje, Vodnikova ulica. Kdor oglašuje, ta napreduje! USTANOVLJENA LETA 1881. Celjska posojilnica!: u Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hiMuilne vloge od vsakogar, jih obre-stule uajugodneje, nudi popolno varnost in iz-plačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj đenar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnihviog jamči poleg lastnega aktivnoga premoženja po Din 100,000.000 se lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 — PODRUŽNICI: MARIBOR iOSTANJ Aleksandrova cesta št. 11. (v lastni hiši) Prevzemam m izvr«ujem slej kot prej vsa steklarska dela pri 4-50 novih siavban, popravilih, adaptaciiah ud. ter kritje streh in nađsvetlob r. žičnatim ali roDatim steklom z garancuo. Naivečja zaloga čeških šip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 18^3. Nobene podružnice. Cenj. obCinstvo vljudno bporarjam, dg imam v svoji hiši v CELJU, KHALJfl PETHH c. 37, Prepričajte se! lastno mesartjo, prekaievalnico in gosiilno pri „Jelenu" SČ z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorerajak. f. aprila se je priče'a velika prodaja * ».ni konfek. f gJ cijski in modni trgovini T. KUDER nasl. 50-49 CELJE, GLAVNI TRG ŠTEV. 14 Spomladanski plašči, obleke, prcdpasniki, fantovske oblekce, dekliške oblekce, srajce, kravate, čepiće, klobučki. — Velika izbira «PEKO» čevljev, svila, popelini, blago za plašče in bluze. Velika izbira, nizke cene! Strogo solidna postrežba. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugctdneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mesfna hranilnica V CELJU, KBEICOV TRG O lastni palači pri kolosiiropu) Prihrankom rojskov v Ameriki, den?rju nedo-letnih, ki ga vlagajo sodišča ter neiožbam cerkvenega in občin-skega denarja posveča posebno pažnja. Hranilnica daje posolila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice Urejuje Rado Pednlk. — Ođgororen za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno BUlan Ovtlna. ~ Oba v Ctlju z vsem premoženjerjfl in vso davCno močj« še mesto Celje