»V toj knigi aj se izpuni njija lübezen« STR. 2 POČASTILA STA GA PREDSEDNIKA VLAD SLOVENIJE IN MADŽARSKE STR. 4 »Pred 25. leti, 27. oktobra 1990, smo mlajši slovenski izobraženci skupaj z nekaterimi starejšimi na Gornjem Seniku ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem« - je svoj praznični nagovor začel predsednik prve samostojne krovne organizacije Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Jubilejnega slavja v nabito polni konferenčni dvorani monoštrskega Slovenskega doma so se ob visokih predstavnikih slovenskega in madžarskega političnega življenja udeležili tudi številni člani Zveze Slovencev in njenih kulturnih skupin. Na slovesnosti je predsednik Hirnök poudaril, da jim je bila v začetnih časih v največjo pomoč novonastala samostojna matična država. Kot uspešna projekta je označil ustanovitev časopisa Porabje in Radia Monošter, med naložbami pa izstopa Slovenski dom. »Že jutri pa gremo v bitko« - je nadaljeval predsednik, »za vrtce, šole, gledališče, knjige, maše in delovna mesta.« Veleposlanica RS v Budimpešti mag. Ksenija Škrilec je spregovorila v osebnem tonu in izrazila priznanje dosežkom Zveze v preteklem obdobju. Glede prihodnosti pa je predlagala oblikovanje skupne učinkovite gospodarske evroregije s pomurskimi Madžari ob ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. novembra 2015 • Leto XXV, št. 46 »Dovoljeno je bilo sanjati« Proslave so se udeležili visoki gostje iz Slovenije in Madžarske. Z leve: Veleposlanica RS v Budimpešti Ksenija Škrilec, ministrica za kulturo RS Julijana Bizjak Mlakar, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in generalni konzul v Monoštru Boris Jesih. madžarsko-slovenski meji. Predstavnik Skupščine Železne županije Béla Básthy je poudaril, da slovenska kultura v županiji »ni tuja«. Prostor je skupen dvema narodo mogla, da sta se »slovenska duša in beseda ohranili v Porabju«, je poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Dosežki preteklih 25 let so v pokrajini vidni, »le-ti pa nas ne smejo uspavati« - je opozoril slovenski minister in zagotovil podporo Vlade Porabju. Ministrica za kulturo RS mag. Julijana Bizjak Mlakar se je Zvezi zahvalila za varovanje kulturne dediščine. Priznala je, da je bilo Porabje v preteklosti večkrat zapostavljeno in Slovenija morda ni bila dovolj odločna. »Brez domoljubnih Slovencev ne bi imeli kaj za praznovati«, se je zahvalila vsem sodelavcem. Slavnostni dogodek v Monoštru je bil popestren s prekmursko obarvanimi glasbenimi točkami dveh članov slovenske skupine Orlek Vlada Poredoša in Bojana Berganta. Na koncu svečanosti se je predsednik Zveze zahvalil številnim pomembnim sodelavcem v preteklih 25. letih, nato pa so sledile čestitke in zahvale s strani navzočih. V pismu sta čestitala nekdanji predsednik RS Milan Kučan in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss. Prireditev ob jubileju Zveze se je končal s kratkim filmom o preteklem četrt stoletju. -dm ma, ki ju povezujeta želja po svobodi in samoodločanju. Z ustanovitvijo Zveze so Slovenci dokazali, da lahko oblikujejo svojo prihodnost. Državni sekretar pri madžarskem Ministrstvu za kmetijstvo Zsolt V. Németh je Slovence glede marljivosti primerjal s kranjsko čebelo, sodelovanje med obmejnima manj šinama in državama pa je označil kot uravnoteženo. Zveza Slovencev je pripo 2 »V toj knigi aj se izpuni njija lübezen« Nej je bilau takše držine v nekdešnjoj avstro-ogrskoj monarhiji, štere bi se nej teknila prva svetovna bojna. Tau je ranč tak istina za Prekmurje pa Porabje, šterivi sta se tistoga ipa eške Slovenska krajina zvali. Skoro pri vsikšoj iži najdemo pisma, razglednice ali fotografije, štere spominajo na »Veuko bojno« pred djenau stau lejtami. Nej je pa dosta takši dokumentov, šteri bi pripovejdali o vsej peti lejtaj veuke morije. Od leta 1991 so skupine dijakov iz srejdnji šaul Prekmurja, Železne pa Zalske županije ojdle po vesnicaj pri slovensko-madžarskoj grajnci pa pri ižaj klonckali ino prosili za vsefelé stare dokumente. V leti 1999, na IX. Mednarodnom arhivskom raziskovalnom tabori, so ranč v prekmurskoj vesnici Motvarjevci (vogrski Szécsiszentlászló) ojdli, gda je mladina prišla do ednoga skoro porüšenoga paverskoga rama. Voditeu dijakov, arhivist iz Sombotela Zsolt Bajzik, se je pokisiu staupiti nut, če rejsan je tram eške samo eden stari omar držo. Z omara so vöspadnili paperi. Gda je je nepozvani gost pogledno, je vpamet vzeu, ka so tau pisma moža Zsigmonda Jankóna pa žene Matilde Kovács. Brž je vse dokumente spakivo v dvej nejlonski zački pa zbejžo vö z rama. Tau vse so leko čüli tisti, šteri so prišli na zadvečerak Drüštva padašov muzejov pa Sombotelske slovenske samouprave na vrnji internetnoga bloga »Veuka bojna« Tamás Pintér pa je dau idejo, ka aj v knige dajo pisma Tilde ranč tak. Zgodba je prej samo tak cejla, zatok je Gordana Šövegeš Lipovšek obredila ženina pisanja tö. Leta 2014 so novine pomurski Madžarov »Népújság« začnile edno po edno, vsikši keden vödavati pisma Zsige pa Tilde. Zmejs so na internetni strani Pokrajinskoga arhiva Maribor gordejvali tekste v slovenskoj rejči tö. Eške tisto leto pa je v Lendavi vöprišla cejla kniga, od 800 falatov je do gnes ostalo samo en par. Mogauče za toga volo, ka leko zgodovino prve bojne spoznamo z očami, čütenji pa rečami maloga človeka. Pisma so napisana z lejpimi literami, v lejpoj vogrskoj rejči. Urednica je popravila tekste po regulaj gnešnjoga pravopisa, pa če rejsan je modernizerano nadruknivano, je nutnjala tipične rejči prekmurske madžarske okaulice. Na konci knige najdemo slovar, če bi štoj kaj nej razmo. Pisma so dobra vretina za zgodovino madžarskoga 48. pešpolka (gyalogezred), ka pa je ranč tak važno - pa lekar najlepše - ka leko spoznamo romantično, zalübleno, žalostno pripovejst. Kak pravi urednica Gordana Šövegeš Lipovšek: »Če sta že Zsiga pa Tilda nej mogla v žitki srečno vküper živeti, aj se njija lübezen izpuni v toj knigi.« -dm-Foto: Kálmán Tóth štauk Muzeja Savaria v Somboteli. Nut so pokazali knigo z naslovom »Hrepenenje iz strelskih jarkov« (»Vágyakozás a lövész árkokból«), v šteroj je nadruknivani 288 madžarski pisem Matilde pa Zsigmonda Jankó od tisti kauli štiristau, štere je Zsolt Bajzik najšo v motvarjevskom rami, šteri gnes več ranč ne stogi. V Somboteu je prišla višiša arhivistka Pokrajinskoga arhiva Maribor Gordana Šövegeš Lipovšek, štera je pisma vöodebrala, prejkspisala, popravila pa v red djala. Kak je povödala, go je na začetki 2000-i lejt gorpoiskala novinarka Ella Pivar, štera je stejla vödati pisma. Prekmurska madžarska kulturna delavka je za en malo, žau, zapistila te svejt, Gordana Šövegeš Lipovšek pa se je leta 2010 pá začnila spravlati s pisanji. Preštejla je vsa pisma, pa začnila iskati, ka se je z zakonskim parom godilo v tistom cajti pa po prvoj bojni. Tau go je s sebov potegnilo. Pisma prausnoga paverskoga para so se 85 lejt protivila praji, müšom, vodej pa cajti. Gda so je najšli, so bila skoro tak, kak gda sta si je vöminila Zsiga pa Tilda. Bila sta sploj mladi par, gda sta se ženila, Matilda je eške nej mejla 18 lejt. Septembra 1914 so Zsigana poslali na fronto v Galicijo prauti Rusom. Novembra je že piso s špital, ka je betežen grato. Srečo je emo, pau leta je nej biu na fronti. Leko je svojo lübo ženo gorpoisko v Nagykanizsi, po tistom pa so ga nazaj v Galicijo poslali. Osem mejsecov se je strejlo v prvoj liniji. Leta 1916 je ranjeni grato, tak je štiri mejsece pá v špitalaj biu. Od geseni 1916 je dvej leti slüžo na romanarskoj fronti, na konci pa je skrb emo na red v varaši Odesa. Njija pisma so puna želenja pa senjanja o žitki po bojni. Iz vsikšoga pisanja leko čütimo lübezen do drügoga pa vöro v Bogá. Tau dvauje jima je pomagalo, ka gordržita zdravo pamet pa optimizem. Ranč Zsiga je biu tisti, šteri je traušto svojo ženo, ka aj vüpanje pa batrivnost má. Pisma prekmurskoga para so dokument cajta. Z nji leko spoznamo žitek prausni sodakov, gde pa kak so se bojüvali ali kak so živeli v strelski djarkaj na fronti. Depa Zsiga dostakrat kritizera Monarhijo tö pa čüti, ka de zgibila bojno. Dostakrat piše zavolo toga, ka aj žena vej, ali eške živé. Zmejs pa leko zvejmo, ka se godi za frontami, ka je sploj važno za lokalno zgodovino. Tilda piše, ka je s sodakami z vesi, što je nutrukivo, što je mrau, gde se je dejte naraudilo. Depa tau tö, ka dela plebanoš, kak so vujšli rusoški robi ali kak so taobredili mesarijo. Ženske so prejkvzele dosta moškoga dela. Iz pisem se čüti lübezen: »moje misli so samo kauli tebé pa naja bodaučnosti« ali »ge drügo ne morem napisati, samo ka te mam sploj rad.« Depa v pisanjaj najdemo humor tö, gda na priliko piše od viši: »Pitala si me, če štoj eške živé v mojom gvanti… Če je nücaš, ti prinesem en par. So sploj hasnovite stvarine, ne dopistijo nam, ka bi manjacke gratali.« Zsiga se je leko na svoj dom povrno na konci 1918, gda je dojzristo. Leta 1920 se jima je naraudo sin Elek, nej so pa mogli srečni biti. Žitka, od šteroga je Zsiga senjo na fronti, je brž konec bilau. Tilda je mrla, gda je dopunila 32 lejt. Zsiga se je nikdar več nej oženo. V 1950-i lejtaj je sin Elek za ženo vzeu dosta mlajšo Emmo, štera pa se je zapila, pa cejlo držinsko bogastvo zapravila za alkohol. Zsiga je leta 1970 mrau v veukom srmastvi, sneja Emma pa se je spakivala z vesi, gda so ji vkrajvzeli čer Katico, od štere je ranč nej prava mati bila. Sodelavci Pokrajinskoga arhiva Maribor so oprvin steli nadruknivati samo pisma Zsigmonda. Voditeu madžarskoga Porabje, 12. novembra 2015 3 Galerija Murska Sobota PRETRESLJIVO V RUMENOZELENEM »Pretresljivo v rumenozelenem,« je kustosinja v soboški Galeriji Irma Brodnjak v pogovoru z novinarji označila sporočilo aktualne razstave akademskega slikarja Uroša Weinbergerja iz Novega mesta. Na katerokoli stran v osrednjem galerijskem prostoru se ozremo, na velikih platnih prevladuje zelena, z nekaj dodatki rumene ali nežno rjave. Toda to ni strokovni pogled, marveč splošni vtis, razstava pa terja umetnostnozgodovinsko presojo. Razstava del Uroša Weinbergerja je praktično zadnja v tem letu, kajti naslednja - dela, nastala v dvajsetih letih mednarodne protestantske slikarske kolonije v Moravskih Toplicah - bo postavljena sredi prihodnjega meseca in bo odprta do 13. januarja 2016. Še prej omemba zanimive, zgovorne razstave, izbora del, ki so nastala zadnji dve leti med učenci in dijaki, ki so se v Galeriji udeleževali likovnih delavnic. Sicer pa to pomembno in koristno poslanstvo galerija opravlja že 20 let. Naslednja obletnica: Murska Sobota je dobila stalni razstavni prostor leta 1965, torej natančno pred pol stoletja. Najprej se je imenoval Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka, in sicer v soseščini Kina Park, zdaj Gledališke dvorane. V sedanjo zgradbo se je galerija preselila leta 1980. Vrnimo se k aktualni razstavi, ki jo je v sodelovanju z avtorjem postavila in odprla kusosinja Irma Brodnjak. Ob (15 platen in 10 risb) delih Uroša Weinbergerja, ustvarjenimi med leti 2009 -2015, torej tudi najnovejšimi, med ogledovanjem ne občutimo lagodja, ker nas dramijo iz lagodja, čeprav to ni njihov prvotni namen, marveč bolj stranski učinek. Osrednja tematika razstavljenih del je okoljska problematika. »Avtor se v pozitivno energijo obdržati za vnaprej. Uroš Weinberger je prejemnik več nagrad in priznanj, delal je v kulturni rezidenci Ministrstva za kulturo v Berlinu, ter od leta 2010 imel številne razstave, denimo v piranski Obalni galeriji, v ljubljanskem Cankarjevem domu, Varaždinu na Hrvaškem, Mariboru, Nemčiji, Avstriji in že enkrat, sicer na skupinski razstavi, v Murski Soboti. Ob 20-letnici likovnih delavnic v mali galeriji in izložbenem oknu predstavljajo ožji izbor likovnih del, ki so nastala v spremljevalnem programu ob razstavah zadnjih dveh let. Pod strokovnim vodstvom likovnih pedagogov in pedagoških delavcev galerije otroci vseh starostnih skupin po ogledu tekoče razstave ustvarjajo in se preizkušajo v različnih tehnikah in medijih. Z odprtjem razstave praznujejo dvajset let pedagoškega dela v galeriji. Prvi strokovni vodja v Razstavnem paviljonu je bil doma in na tujem uveljavljeni akademski slikar in grafik, Lojze Logar, na zadnje tudi profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V likovnih krogih je na začetku osemdesetih let zbudil precejšnjo pozornost s slikami v črni barvi, ki jih je predstavil v ljubljanski Mali galeriji večino pa ustvaril na domačiji Lojzeta Veberiča v Seliščih. Na začetek stalne razstavne dejavnosti v Murski Soboti, natančneje v leto 1967, spada tudi organizacija mednarodne likovne razstave Panonska pokrajina -panonski človek, ki se je pozneje preimenovala v mednarodno Pannonio in v osemdesetih letih neslavno ugasnila, kar obžalujejo likovni umetniki iz tega dela Slovenije. Kajti bila je svojstveno žarišče, ki je vzpodbujalo medsebojna soočanja likovnih ustvarjalcev in njihovih del iz severovzhodne Slovenije, avstrijske Gradiščanske in Zalske županije, proti koncu pa se je pridružila tudi galerija v Čakovcu na Hrvaškem. Pannonie so izmenjaje pripravljali v Murski Soboti, Eisenstadtu/Železnem na Gradiščanskem, Sombotelu in Čakovcu. Vsakokrat je bila nosilka ena galerija, ki je poskrbela tudi za katalog, nato pa so dela predstavili v štirih državah tega dela Evrope. Naslednja razstava v Galeriji bo pregledna razstva del, ki so nastala v dvajsetih letih v mednarodni slikarski koloniji Primož Trubar v Moravskih Toplicah. Ernest Ružič delih odziva na konkretne dogodke in akterje na področju fosilnih goriv, problematizira njihovo (preti rano) uporabo, agresivno naftno industrijo in njene lobije, posledice nesreč, ki se dogajajo v tovrstnih industrijskih obratih in njihovi pogosto opozori, upodobi z naslikano črtasto cevjo, ki se kot kača priplazi v naslikane prizore in kot Veliki brat spremlja in nadzoruje naslikano dogajanje.« Kustosinjine ocene potrjuje slikar, ko pravi, da sprejema in na umetniški način vsrka- Razstva del učencev in dijakov, ki pod strokovnim vodstvom ustvarjajo v likovnih delavnicah že 20 let, predstavljena dela pa so izbor iz zadnjih dveh let. Lahko ugibamo, kaj pa če je med udeleženci likovnih delavnic slikarka ali slikar, kiparka ali kipar, ki tako, s prvim korakom, začenja umetniško pot. Ne bi bilo nič nenavadnega, saj je Pomurje znano kot pokrajina z dokaj velikim številom uspešnih likovnih umetnikov in tudi galerij za razstave bližini (recimo eksplozija plina v Ukrajini) ...Dela v prvem planu torej ne vsebujejo neke skrite simbolike, temveč je Weinbergerjev slikarski jezik zelo konkreten,« ocenjuje Irma Brodnik slikarjeve likovne zgodbe in še poudari: »Prisotnost nadzora, na katerega umetnik va informacije, tudi iz sodobnih medijev, kot je internet, zato so na vseh slikah konkretni dogodki, ki delujejo imaginarno. Ni pa lahko izbirati motivov med množico, številčnost informacij je tudi moteča. Avtor je prepričan, da slikarstvo najpopolneje prikaže duh časa in poskuša 4 Dan reformacije V Sloveniji je 31. oktobra dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, s katerim se obeležuje rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednjo proslavo je Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar letos pripravilo v Celju. Predsednik društva Viktor Žakelj je Slovence pozval k prijaznosti do beguncev, saj je bil prvi slovenski emigrant prav Trubar. Slavnostni govornik zgodovinar Igor Grdina pa je med drugim spomnil, da se je Trubarju godila krivica. V evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja so pripravili slavnostno prireditev s koncertom, na kateri so se spomnili 15. obletnice podpisa sporazuma med Evangeličansko cerkvijo in vlado o pravnem položaju in duhovni oskrbi vojaških oseb v slovenski vojski. V poslanici je škof Evangeličanske cerkve Geza Filo med drugim zapisal, da je začetek reformacije pomenil zgodovinsko priložnost. »Slovenci smo v času reformacije stopili na pot preobrazbe duha časa in ga znali povezati s potrebami ljudi,« je še poudaril. Bo Slovenija okrepila nadzor na meji? Če se tok migrantov v Evropo ne bo zmanjšal, bo Slovenija okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, če bo treba tudi z ograjo, je povedal predsednik vlade Miro Cerar. Premier hkrati zavrača nekatere očitke, da se z begunci v Sloveniji ne ravna dovolj humano in solidarno. Cerar sicer ugotavlja, da so se nekatere zaveze z mini vrha EU-Balkan, ki je bil v Bruslju, začele izpolnjevati. Tako so pri sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško dosegli napredek, a bi Cerar pričakoval, da bo ta še večji. Slovenski premier se je dotaknil tudi besed nemške kanclerke Angele Merkel o nevarnosti novih vojn na Balkanu zaradi begunske krize. Menil je, da bi lahko prišlo do posamičnih konfliktnih situacij med temi državami, če begunska kriza ne bo obvladana. »V takem primeru lahko morda celo nek manjši, nedolžen konflikt sproži širšo reakcijo, kajti tu smo še vedno soočeni z nekimi spomini na nedavno preteklost, ki je bila zelo huda. Zato verjamem, da je tako pomembno, da skupno rešujemo to krizo v dogovarjanju in da pravzaprav vsi dojamemo, da nobena država ne more tega problema rešiti sama,« je poudaril predsednik slovenske vlade. Lendava: Visok jubilej organiziranosti prekmurskih Madžarov POČASTILA STA GA PREDSEDNIKA VLAD SLOVENIJE IN MADŽARSKE Na gala večeru minuli petek v Lendavi so proslavili 40. obletnico organiziranega delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti. Po uvodnem nagovoru predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Ferenca Horvátha sta bila osrednja govornika premiera Slovenije dr. Miro Cerar in Madžarske Viktor Orbán. V drugem delu so se predstavile narodnostne kulturne skupine in posamezniki, premiera pa sta na slavnostni večerji izmenjala informacije o aktualnih dogodkih v Evropi, s poudarkom na begunski krizi in možni medsebojni pomoči. Delegacija Porabskih Slovencev: Erika Köles Kiss, zastopnica Slovencev v madžarskem parlamentu, Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, in Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, je na pogovoru pred osrednjim dogodkom, slovenskega premierja dr. Mira Cerarja seznanila s položajem Slovencev na Madžarskem. Tako z razmerami v šolstvu, kulturi in tudi na razvojnem področju. Na pogovoru je sodeloval tudi Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenski premier dr. Miro Cerar je uvodoma poudaril, da je vesel praznovanja skupaj z madžarskim kolegom. »Najina skupna prisotnost kaže na pomen, skrb in pozornost, ki jo sosednji državi namenjata svojim narodnostnim manjšinam. Obenem pa to potrjuje zavedanje, da prav manjšinske skupnosti s svojo raznolikostjo in dvojezičnostjo povezujejo države in narode ter ustvarjajo prostor za poglobitev sodelovanja, prijateljstva in vzajemne rasti. Kljub različnemu jeziku oba naroda med Slovenijo in Madžarsko povezujejo odlični dobrososedski odnosi in razvejano sodelovanje na številnih področjih,« je poudaril slovenski predsednik vlade. Kar se tiče manjšin je dr. Miro Cerar še izpostavil leta 1992 podpisan Sporazum o zagotavljanju enakih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom rekoč, da je bil to tedaj v Evropi edinstven dogovor dveh sosednjih držav. »Republika Slovenija pripadnikom madžarske in italijanske narodne skupnosti z Ustavo zagotavlja manjšinsko varstvo in uveljavlja nove standarde manjšinske zaščite,« je poudaril dr. Miro Cerar in del govora namenil pomenu gospodarskega razvoja v manj razvitih krajih ob meji, kjer živi madžarska narodnost. Povedal je, da Slovenija kljub varčevanju v naslednjih letih ne bo zmanjševala sredstev za madžarsko in italijansko narodnost, marveč jih bo v proračunu za leto 2016 rahlo povečala. Pri razvoju računa tudi na sofinanciranje projektov iz več evropskih skladov v finančni perspektivi do leta 2020. In dalje: »Madžarska narodna skupnost v Slove niji in slovenska narodna manjšina na Madžarskem sta v preteklih desetletjih dokazali, da njuno »manjšinstvo«, če se tako izrazim, ne pomeni majhnosti in ni nobena ovira za doseganje pomembnih dosežkov..« Dr. Miro Cerar je napovedal tudi sprejem nove zakonodaje, ki bo zagotovila še več pravic prekmurskim Madžarom. Govor je sklenil s pogledom v prihodnost in nadaljnje sodelovanje pa tudi uresničevanje novih projektov v gospodarstvu, izboljšanju prometnih in energetskih povezav, turizma, kulture, izobraževanja in znanosti ter tesnega sodelovanja obeh manjšin. Predsednik madžarske vlade Viktor Orbán je uvodoma izrazil spoštovanje in priznanje vsem, ki so 40 let ohranjali madžarsko organiziranost in identiteto v teh okoljih in poudaril: »Ti kraji so bili že od nekdaj straža Evrope. Danes ljudje v Pomurju kažejo Evropi, da nas veže več stvari kot razdvaja. Slovenska ustava madžarsko manj šino ščiti kot avtohtono, a tudi naša zakon in ustava priznavata Porabskim Slovencem, da so dejavnik madžarske družbe in življenja. To je pravo spoštovanje kulture in maternega jezika dru gega. To je pisan košček Evrope, ki se iz Bruslja morda ne vidi tako do bro. Že v zgodovini so morali tukajšnji ljudje previhariti mnoge vi harje, a so zmeraj na prej gradili svojo vero in jezik. Statistika kaže, da je sicer Madžarov v Sloveniji zmeraj manj, toda ali se boste ohrani li, je odvisno le od vas. Budimpešta vas bo pod pirala, vendar ne bo namesto vas sprejemala odločitev.« V drugem delu govora se je madžarski premier dotaknil aktualnih dogodkov, zaradi česa je prišlo v Lendavo blizu 60 poročevalcev in TV ekip, od tega skoraj 20 iz tujine, predvsem Madžarske, prišli pa so tudi iz svetovne tiskovne agencije Reuters in največjega japonskega dnevnika Asahi Šinbun. V znanem stilu je poudaril, da nas zdaj zgodovina spet drži za vrat, kajti: »Čez naše meje nekontrolirano prihajajo begunci v stotisočih in temu prihodu ljudi iz drugih kultur ni videti konca... Če ne bomo kos tej situaciji, ne bomo imeli več Evrope, za katero smo se borili. To ne bo več Evropa naših vrednot, to ne bo več naša domovina, naši potomci bodo živeli v tujem okolju.« Tako dr. Miru Cerarju kot Viktorju Orbánu je okoli 500 zbranih izjemno dolgo ploskalo in s tem pozdravilo državnika in njuna govora. Tekst in foto: Ernest Ružič Porabje, 12. novembra 2015 5 Redno smo vcuj segnili Varaški pa slovenčarski slovenski penzionisti smo pri verti Ferenci Dančeci v Slovenskoj vesi eške ranč nej zgotovili s kukarcov, gda nas je vala baudji že gora zisko mladi privatnik Štefan Domiter, pri sterom smo že tü večkrat brali kukarco. Samo ka smo v kedni pred vsejsveci trno težko najšli den, steri bi dober bijo tak za gazdo kak za vekši tau nas. Tadale smo pa nikak nej steli vlejčti čas, vej pa njivo tü trbej dati vred djasti, ka nam zima že kloncka na dveraj. Slovenčardje so 27. oktobra bola vödjali zasé, najbola moštji. Našim flajsnim varaškim ženskam je pa ranč té den vse vkriž prišlo, na stau talov so mogle titi, zatau smo nisterne eške zadvečerek zvali pomagat. Zatok cejli den nas je vseküp döjn vküpprišlo 15 redni delavcov. Gda smo vidli, kakšna velka njiva kukarce čaka na nas, smo tak vcuj skočili, ka smo vertinji Evi obed tü nazaj prajli, namo vlekli čas, vej prej mo te geli, gda zgotovimo. Ja, samo smo tau sami nej brodili, ka de nas eške kmica naganjala pa mo itak na njivi. Hugi Meggyes, stera nam tü furt nika fajnskoga šegau ma spečti pri tašom deli, je podnek domau štjuknila po svoje trno dobre orejove kalače, stere je tak žmano vejn eške niške nej djo kak zdaj mi. Gda smo se nadjeli pa napili, smo znauvič tak vcuj skočili, ka smo se do večera več ranč nej dola stavili, samo smo kaj piti požrli. Kakoli smo flajsno segali pa trgali vlatovdje, kukarčni redauvi so nam li nej steli sfaliti. Gora smo si djali, ka dočas pa buma nemo domau, ka ne zgotovimo. Vsebola smo silili z delom, vsebola se je silila naprej vöra tü. Vej sta dva mladiva moška tü mela skakati pa kraj nositi pune kante. Nej dosta falilo, ka bi nas kmica zaodla. Telko časa smo si nej vzeli, ka bi pošteni kejp naprajli vküp od vsej nas, zatau mi je žau. Zadnje vlatovdje smo že skur v kmičnom dola polovili, de smo pa spunili svoj cilj. Nej se trbej bojati, ka bi divdjačina lačna ostala v zimi, ka je pauv pauradno lejpi grato pa dosta tü. Te den je tü svedočo, ka slovensko lüstvo rado dela, fejs vej delati pa tau tü, ka se pri nji lejta ne štejo. Lejpa pelda je bila na tau, kak trbej vtjüpsegniti pri deli z dobre vole, cejli den vödržati z močtjauv pa karažno, veselo delati do večera. Gda smo večer prišli v krčmau na aldomaš, nam je rejsan dobro spadnilo si spočiniti pa vcuj sesti k punomi stoli. Vertinja Eva (stera je krčmarica v Slovenskoj vesi) se je korijla z nami, zakoj smo nej tak njali v dvej vöri, ka je tau preveč dugi čas. Kumar te je prišo domau gazda Pitju tü, steri nam skur nej dau valati, ka smo tisto velko tablo ku- Skupina madžarsko slovenskega prijateljstva je obiskala Slovenijo Delegacija Skupine madžarsko-slovenskega prijateljstva je 14., 15. in 16. oktobra obiskala Slovenijo. 14. oktobra sta jo v Lendavi sprejela predsednik Skupine prijateljstva z Madžarsko dr. László Göncz in predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth. Sledilo je srečanje z žu panom občine Lendava mag. Antonom Balažkom. Delegacija je obiskala dvojezično srednjo šolo in stolp Vinarium. Uradni obisk v sredo je delegacija Skupine madžarsko-slovenskega prijateljstva zaključila s pogovorom s predstavniki madžarske manjšine s področja izobraževanja, kulture, gospodarstva in kmetijstva. V četrtek, 15. oktobra 2015, je delegacija Skupine madžarskoslovenskega prijateljstva uradni obisk nadaljevala v Državnem zboru R Slovenije, kjer jo je sprejel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Sledil je pogovor s člani Skupine prijateljstva z Madžarsko in člani Odbora za zunanjo politiko in nato še pogovor s člani Komisije za narodni skupnosti in člani Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Delegacija si je v četrtek ogledala Ljubljano in ob tem tudi obeležje, posvečeno grofu Lajosu Batthyányju, prvemu ministrskemu predsedniku Madžarske. V petek, 16. oktobra je delegacija imela pogovor s člani Odbora za gospodarstvo, Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbora za kulturo. karce vse dola pobrali. Fejs se nam radüvo pa na velko štijmo našo delo. Nas je pa fejs preseneto (meglepett), gda nam je delo nikak nej sto njati šenki. Na konci je vönajšo, ka nam delo s tejm zaslöjži dola, ka de nam sponzor pri našom izleti na drügo leto. Aj prej nejma brigo za tau pa se ne spozabi k leta, nam je pejnaze že zdaj dola djau. Mi smo k tomi nej vcuj včeni pa ranč nemo, depa lažala bi, če bi nam nej dobro spadnilo, ka je tak zadovolen bijo z nami. Po tejm tü gdakoli pa kamkoli mo z dobre vole šli delat, če nam stoj zavöjpa. Vsejm našim penzionistom, sploj steri so od drüdjim bili delat, se zavalimo za tau redno delo, gazdi Domiteri za pozvanja, posaba za sponzorstvo pa pogostitev. Tekst pa foto: Klara Fodor Skoraj tisoč projektov v zamudi Finančna perspektiva 2007-2013 bo uradno zaključena decembra 2015, končni datum upravičenosti izdatkov je 31. december 2015. Finančna sredstva, ki do takrat ne bodo črpana iz evropskih kohezijskih skadov, bodo izgubljena. Trenutno je v zamudi realizacija 962 projektov, ki jih izvajajo država (državne institucije) ali občine. Največ zamudnih projektov – kakih 80 – je na področju vzdrževanja šol, ki jih ima Center za vzdrževanje institucij Klebelsberg. Pri kakih petdesetih projektih na področju prometne infrastrukture zamuja Nacionalna zaprta delniška družba za razvoj infrastrukture. V kolikor se izvedba projektov ne bo pospešila, je lahko vprašljiva usoda kakih 800 milijard forintov, ki bi jih Madžarska lahko črpala iz unijskih skladov. Parlament zavrnil unijske kvote Parlament je prejšnji torek sprejel sklep, s katerim je zavrnil načrt Evropske komisije, da bi begunce na podlagi kvot razdelili med članicami Unije. Sklep poudarja, da Evropska komisija nima pravne podlage za določanje kvot in da njen predlog krši načelo subsidiarnosti. Sklep so sprejeli s 141 glasovi za in 27 proti, en poslanec se je vzdržal. Sklep so podprli ob provladnih poslancih tudi poslanci Jobbik-a in zelene stranke LMP, proti so glasovali socialisti in stranka Demokratična koalicija. Hkrati je na prošnjo poslanskega kluba FIDESZ-a stranka FIDESZ začela zbirati podpise za peticijo Obranimo svojo državo!, ki ima podobno vsebino kot sklep. Po mnenju vodje poslanskega kluba FIDESZ-a Lajosa Kóse so kvote nespametne, kajti večina migrantov je prišla v Evropo z določenim ciljem, to so največkrat Nemčija, Danska in Švedska, torej v drugih državah bi jih lahko zadržali le, če bi jih na nek način zastražili. V vseh drugih primerih bi spet odšli v ciljne države. Kósa je dodal, da v Evropi nobenega niso vprašali, ali se strinja z obveznimi kvotami. Na Madžarskem bi se lahko zgodilo, da bi brez odobravanja Madžarov država dobila v naslednjih letih toliko migrantov, kot je prebivalstva Szegeda. Porabje, 12. novembra 2015 6 Pocukrani krü smo djeli Marija Makoš, po možej Daniel, V Slovenskoj vesi žive z družinov. Tri lejta je že v penziji, dapa kak pravi, zdaj še telko časa nejma kak te, gda je še delala. Gda je 40 delavni lejt vküpsprajla, ranč si nej zmišlavala, ka bi tadala delala, včasin je v penzijo odišla, zato ka zdaj še leko uživa, sto vej, kasneje ka baude. Gda sem pri njej odo, te je ranč dödele redla, če bi več časa emo, te bi je počako, zato ka so mi vse sline tekle, tak je cejla künja denila. -Marija, vi se kak zovete po iži? »Moj oča je Patričtjin bijo, moja mati je pa z Gorenjoga Senika bila, ona se je tak zvala, ka Kaucina. Dapa nas po iži samo tak zovejo ka Makoš, drugo ime nejmamo. Zato ka ime je samo stari ram emo, gda so stariške tauga nauvoga zozidali, te je več ime nej emo.« - Gde je bijo očin ram? »Očin ram je tam pri potauki bijo, edna taša stara kuča. Tistoga je očina sestra dolaraztrgala, pa te so oča tü tau nauvo kučo zidali.« -Že lani sem vas večkrat vido na programaj, ka so je upokojenci meli, gda ste vi v penzijo odišli? »Zdaj baude tri leta, ka sem v penzijo odišla.« - Kak se vam vidi? »Mena se doma vidi, sploj pa zato, ka nej trbej vsigdar vöro gledati, da de bus išo. Vodne sem tak sama, zato ka mauž pa mlajši delajo, tašoga reda tjüjam, perém, malo facebook poglednam, ka je kaj nauvoga, te malo pucan v rama pa kauli rama, pa den brž odide.« Kelko mlajšov mate? »Dva, edno hči pa enga pojba, obadva delata pa obadva sta še doma.« -Kak ste se navčili, kak trbej na interneti kaj poiskati ali kak leko nut v facebook staupi? »Tau je name moja hči navčila, gda sem v penzijo prišla, ona mena prajla, ka sem nej tak naura, ka bi se dja tau nej mogla navčiti. Sprvoga bilau tak, ka sem čamarsta bila, če sem si kaj nej mogla zamer kati, zato pa te bola sem si dolanapisala, aj ne pozabim, pa nej ka bi se hči korila. Pomalek sem probala pa delala pa sem zato gorprišla, kak se tau dela. Tau je fejst dobro napravo tisti, steri je te facebook vönajšo, etak leko vidim, ka se dogaja z družinov, s padaši pa s poznanci. Sploj pa zato, ka od moža žlata je vse v Győra, zato ka on je od tistac valaun. On je tü bijo sodak pa te tak sva se miva spoznala. Njegva žlata mena vsigdar piše, pa tau je tak fajn, ka sem se dja tau navčila. Etak vsigdar vejm, ka se tam godi ali dja napišem, ka je pri nas, nej trbej pisati pisma eden drugoma.« - Dostakrat se pelate v Győr? »Dostakrat, samo tau je žalostno, ka največkrat te, gda nekak mrdje pa na pokapanje demo. Zdaj smo ranč tau pisali eden drugoma, ka zdaj bi dobro bilau gnauk tak vküppriti pa se srečati, gda nega pokapanja. Očinoga brata sin ma tam eden panzio, tam kak so terme, pa nam večkrat piše, aj gnauk pridemo. Dja pa nazaj napišem, ka pisa pa kokauši mamo, ne moremo tak, ka bi več dni tam bili. On pa nam tašoga reda tau pravi, aj psa s sebov zememo, kokauši pa aj nutrazapremo. Vsakšo leto tau pravimo, ka mo šli, misliš, ka tapridemo? Nikdar nej.« -Lejpoga, krepkoga psa mate? »Te je dober pes, te nikoga ne bantiva, samo laja. Vidiš, kak je tüčen, hči iz Avstrije vozi njema vse fele, tisto fejst rad ma. Dja sem ma zdaj tau našo dau, če zej, zej, če nej, te nej.« -Kama ste delat odli prvin, kak ste v penzijo odišli? »Tridvajsti lejt sem delala v fabriki kak so baršana (kravate) redli, sledkar, prvin kak bi zaprli, sem v Vossen odišla pa sedemnajset lejt sem tam bila, pa te tak odtec sem v penzijo odišla.« -Nejste zmišlavali na tejm, ka te tadale delali? »Nej, edno minuto nej, zato ka dosta taši je, šteri par lejt so v penziji pa mrdjejo. Dja štjem malo uživati, dočas ka človek zdravdje ma. Vejš, kak je zdaj mena fajn, ka ne cinga vöra. Nej zato, ka zdaj tö ne spim, samo itak nikan nej trbej titi, pa tau je fejst dobro.« -Če ste vi tam delali, gde so baršana redli, te vi gvüšno znate, kak je trbej vezati. »Nam je tam nej trbelo baršana vezati, samo tisti sodački so se vezali, dapa tau smo nej mi vezali, liki taša stare babe, kak smo zdaj mi stari.« - Vi ste radi šivali? »Tam je baukše bilau kak sledkar v Vosseni, tam je graubo trbelo delati. Zato pa človek nejma volau še te delati, gda leko v penzijo dé. Samo taši delajo tadale, steri tak talangajo pa so nej tazmantrani. Mena so naslejdnje že taše drvene bile roke. Vsigdar sem tak bila, ka mo k doktora üšla, dapa mislila sem si, ka zdaj že dun vözdržim do penzije pa sem nej üšla.« -Tam pri potoki, kak so oča ram meli, bi baukše bilau živeti kak tü pri poštiji, nej? »Nej, tü je baukše, tü je vse skrak, nej trbej daleč titi.« - Gda ste vi sé prišli? »Sé smo prišli leta 1963, te ram so še moji stariške zidali. Dja sem dvadvajsti lejt stara bila, gda sem se oženila leta 1980.« -Kak ste tü skrak pri pauti leko gazdüvali? »Moji stariške so nej meli krave, oča je v kosavno fabriko odo delat, mati pa tak k pavrom tü v vesi. Mi smo prvin meli svinje tö, nej samo kokauši, samo zdaj se že s tejm ne spravlamo. Vanej pri gauštji smo meli njivo, tam je nam divjačina vse nanikoj djala, tü pri Rabi je pa vsigdar voda vövdarila, pa zato smo nikanej mogli pripauvati. Tak pa svinje se ne splača držati, če vse moraš tjüpiti.« -Vi, kak ste v penzijo prišli, potejm ste včasin nutstaupili v drüštvo porabski penzionistov? »Včasin, zato ka mena se je tau fejst vidlo, ka dobre programe majo, vsigdar se nikan pelajo, dobra drüžba je, te bi pa zaka nej nutstaupila. Moj mauž še edno leto ma do penzije, potistim on de že tö doma, samo aj zdravje mava še par lejt, te de ta valalo, samo aj leko tjüjam.« - Zaka? »Zato ka gnauk, gda sem rokau mejla strejto, te je moj mauž tjüjo, tak ka sem dja pravla, ka mora delati. Te sva se telko korila, zato ka nej dobro delo. Nej čüda, vej pa on še v živlenji nikdar nika nej stjüjo dočas, tak ka že komaj sem čakala, aj znauva žlico leko v roke vzemem.« - Ka zdaj tjüjate? »Zdaj dödale tjüjam, zato ka že dugo smo je nej meli, pa včara mi je tak na misli prišlo. Mesau vsigdar tö ne moreš djesti, zato ka ti više pride, pa ranč nej zdravo. Ne boj se, prvin smo mi nej djeli mesau. Kelkokrat je moj oča taši velki krü vrezo pa ga s cukrom posipo pa z vodauv malo pošpricko, aj cuker dola ne leti. Vejš, kak je tau nam dobro bilau! Istina, klobase bi zato baukše bile, samo je nej bilau, dapa vidiš, zato smo itak zrasli.« Karči Holec 7 Zakoj, zakoj? Kak je mali Peter gučati začno, so se za nje- P gve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. r Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. ip r Kniga pa še kaj drugo Mali Peter mamo gleda. Go gleda, kak knigo šté. Mama nika koulak sebe ne vidi, nika ne čüje. Samo nut v knigo gleda, drugo kaulak nje sploj nega. Malomi Petri se tou ne vidi najbole. Ne vidi se njemi, ka ga mama sploj vpamet ne zeme. Zatoga volo se na raji skašla. Mama tadale knigo šté. Mali Peter se eške bole na glas skašla. Za njegvo mamo je zdaj na taum svejti samo kniga pa nika drugo nej. Malomi Petri se tou eške menje po avljamo se ž e na bo Slovenska narodnostna samouprava v Sakalovcih vsako leto organizira vidi. Zatoga volo si najbole na glas skašla. Mama dun glavou pripravo na božič. Vsako leto konec zdigne. Nika ne povej, svojga sina samo gleda. Ga gleda, oči ga novembra se Sakalovčani na povabilo Slovenske narodnostne samouprave zbirajo v kulturnem domu z name spitavajo, ka šké. Depa če mama nika z lampami ne guči, mali Peter tou ovak dela. nom, da bi izdelovali adventne vence »Zakoj?« in tudi nagrobne okrase ali ikebane. »Ka, zakoj,« se mama tö zglasi. Za izdelovanje adventnega venca člo »Zakoj knigo štéš,« je mali Peter že skrak nje gé. vek mora kupiti ali doma pripraviti »Vej pa vejš, ka ge trno rada knige mam,« mama vej, ka se guč okraske, ki jih želi dati na venec. Zato začne, zatoga volo knigo vküper zapré. smo člani samouprave skupaj z otroki 30. oktobra šli v gozd in »Zakoj pa,« mali Peter šké od toga več vedeti. zbirali različne goz- Mama si sina na kolena vzeme. K sebi si ga stisne, samo aj vej, smo dne plodove in sadeže, ki ka njega tö rada ma. Aj vej, ka njega najbole rada ma. smo jih potem odnesli v »Peter, ge knige zatoga volo rada mam, ka me odpelajo nikam kulturni dom in smo jih inan. Me odpelajo med lidi, ka je nigdar nemo spoznala, me pobarvali. Te plodove lah odpela v takši svejt, ka si ga samo človek leko vözbrodi. Gda ko uporabljamo kot okrase ž kakšo knigo štém, me vcejlak nut v sebe potegne,« šké mama na adventnem vencu, lahko jih pa tudi obesimo na i tak povedati, aj go sin kak najbole razmej. č božično drevo. »Mama, te pa mi kaj takšnoga taprešti. Mi taprešti, ka mo ge tö odišo tamta, kama ti nut v knigi deš,« go prosi mali Peter. »Peter, tou de malo bole žmetno,« mama ne zgotouvi, sin njoj že nut v rejč skauči. »Zakoj?« »Zatoga volo, ka je tou kniga za vekše lidi. Gda boš vedo šteti, boš najprva mlašeče knige što. Po tejm pa pomalek že knige za bole vekše. Kak se tou povej, bole žmetne knige boš leko što,« mama dun zgotouvi. »Zakoj so knige žmetne?« »Na, nejso žemtne, kak je leko človek žmeten,« mama pomalek tumači. »Tou se samo tak povej. Tou, ka človek malo bole starejši mora biti, ka kaj razmej. Od te žmejče gučim. Gda boš vedo šteti, boš razmo, od koga ti gučim.« »Zakoj kniga žmetna mora biti? Vej pa vsikši vej, ka je žmejčo žmetno nositi. Mama, bole ležejše knige si naprej vzemi. Od nji nigdar ne boš zmantrana,« mali Peter z mamini kolen doj skauči pa je že venej gé. Venej si na prag doj sede. Tak sedi pa si na velke brodi. Si žmetno brodi, če de se gda svejta sploj škeu šteti včiti. Miki Roš L. Fasching Foto: J. Illés PETEK, 13.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST: SKRIVNOSTNI NEVTRINI, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 SE ZGODI: HASTA LA VISTA, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 PRAVA IDEJA! 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKIPROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: PLEŠEM, TOREJ SEM, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: VRNITEV ŽELVICE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SLAČENJE, AMERIŠKI FILM, 0.45 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.0 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL PETEK, 13.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 APLAVZI! -OMAR NABER, 10.40 ČAROKUHINJA PRI ATU: ŠTRUKLJI, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI: POLŽEV VSADEK, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POČASTITEV OBLETNICE SESTANKA POSLANSKEGA KLUBA DEMOS, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, 20.40 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: BIH IRSKA, 22.40 POLNOČNI KLUB: SOKOLI, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 HALO TV, 1.35 ZABAVNI KANAL, 3.30 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: BIH : IRSKA, 5.20 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, 5.45 ŠPORT & ŠPAS, 5.55 ŽOGARIJA, * * * SOBOTA, 14.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 MESTO, KI SE OZIRA V NEBO, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 KLEKLJANA ČIPKA V RISU ČASA, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.55 TURKI, MUSLIMANSKI EVROPSKI VLADARJI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O ZLOBNEM GRDEM ZAJCU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 POGREŠANI SIN, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.15 VIŠJA SILA, FRANCOSKO-NORVEŠKO-ŠVEDSKI FILM, 1.15 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL SOBOTA, 14.11.2015, II. SPORED TVS 6.50 NAJBOLJŠE JUTRO, 8.55 DOBER DAN, 9.55 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 11.40 NA LEPŠE, 12.05 ŠPORTNI IZZIV, 12.55 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 14.25 KONCERT ANSAMBLA SPEV 2014: PO SLAKOVI POTI, 17.15 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: UKRAJINA : SLOVENIJA, 20.30 JACKIE, NIZOZEMSKI FILM, 22.10 ZVEZDANA, 22.55 PRESENEČENJA, 23.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.15 ARITMIČNI KONCERT - BLAŽ IN SIMON, 1.15 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: UKRAJINA : SLOVENIJA, 3.10 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 4.15 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 5.20 ŠPORTNI IZZIV, * * * NEDELJA, 15.11.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 NABRITI DETEKTIVI: PRIMER ZAKAVALIRJA, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: NIČNOST ZAKONSKE ZVEZE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 TEŽAVNA VZGOJA, AMERIŠKI FILM, 16.40 VILLAGE FOLK -LJUDJE PODEŽELJA: MARIOVA PLANINA, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: POČITEK NA NILU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): VSE OSTANE V DRUŽINI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 INTERVJU, 21.20 RAZVAJENI: NAŠ ODNOS DO NAFTE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 OTROK IZ ZGORNJEGANADSTROPJA, FRANCOSKO-ŠVICARSKI FILM, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL NEDELJA, 15.11.2015, II. SPORED TVS 6.45 DUHOVNI UTRIP, 7.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 7.45 SE ZGODI, SLOVENSKA NANIZANKA, 9.15 AVTOMOBILNOST, 9.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM(M), 1. VOŽNJA, 11.00 ŽOGARIJA, 11.30 ŠPORT & ŠPAS, 11.40 SE ZGODI, SLOVENSKA NANIZANKA, 12.55 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 14.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 15.00 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: STUDIJSKA ODDAJA, 16.00 ZVEZDANA, 16.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BRAZILIJE, 18.55 ŠPORTNO PLEZANJE - SVETOVNI POKAL, 20.25 ŽREBANJE LOTA, 20.40 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: MADŽARSKA : NORVEŠKA, 22.35 VSE JE MOGOČE, 0.05 VIKEND PAKET, 1.20 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BRAZILIJE, 3.15 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: MADŽARSKA : NORVEŠKA, 4.55 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 16.11.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.25 NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.40 VILLAGE FOLK -LJUDJE PODEŽELJA: MARIOVA PLANINA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.00 TOČKA PRELOMA, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 MIKROSKOPSKI MITJA: ZBIRKA KAMENČKOV, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: HELIKOPTER GOSPODIČNEZAJEC, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.40 BALETNI INGLASBENI VEČER, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL PONEDELJEK, 16.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.30 ŽOGARIJA, 8.55 ŠPORT & ŠPAS, 9.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.05 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.25 POLNOČNI KLUB: SOKOLI, 15.35 LJUDJEIN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: STUDIJSKA ODDAJA, 20.40 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: IRSKA : BIH, 22.35 OFSAJD, IRANSKI FILM, 0.05 HALO TV, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: IRSKA : BIH, 3.45 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 17.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: NIČNOST ZAKONSKE ZVEZE, 12.20 NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 NAGLAS! 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA - BARANGOLáSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 TIDLDIBAB: NAJSTAREJŠA PIŠČAL NEKOČ IN DANES, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 MUK: ŽABA, RISANKA, 18.10 KIOKA: JAJCE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 IGRA S HUDIČEM, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.50 GOSPOSTVO NAKLJUČJA, PORTRET FILIPA ROBARJADORINA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: RENATA COTIČ, 0.55 PROFIL, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL TOREK, 17.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.00 ČEZPLANKE: JUŽNA BOLGARIJA, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.40 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: SLOVENIJA : UKRAJINA, 23.30 ARITMIJA, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: EUROPEAN JAZZORCHESTRA, NINA STRNAD IN TADEJ TOMŠIČ, 1.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.45 HALO TV, 3.45 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: SLOVENIJA : UKRAJINA, * * * SREDA, 18.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 OPUS, 12.30 NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: SREČKO ŠESTAN, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJATV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ TONETA ČUFARJA MARIBOR IN OŠ ŽELEZNIKI, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 PUJSEKBIBI: PRESENEČENJE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: MONSUNSKI OTROK, NEMŠKI TV FILM, 21.35 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA (II.): IZGUBLJENISIN, NEMŠKA NADALJEVANKA, 0.00 PROFIL, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 INFO-KANAL SREDA, 18.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.45 VIKEND PAKET, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALOTV, 18.00 OBUPANI STARŠI (I.): PRVI ŠOLSKI DAN, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 18.45 OTROŠKIPROGRAM: OP! 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ODBOJKA -LIGA PRVAKOV: VOJVODINA : ACH VOLLEy, 22.00 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: STUDIJSKA ODDAJA, 22.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.10 ARITMIJA, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 HALO TV, 2.00 ŠPORTNO PLEZANJE - SVETOVNI POKAL, 3.30 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: VOJVODINA : ACH VOLLEy, * * * ČETRTEK, 19.11.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 GOSPOSTVO NAKLJUČJA, PORTRET FILIPA ROBARJA DORINA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 TEŽIŠČE -SúLyPONT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM OP, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM ČARAL, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO STA POLDI IN LILI UBRANILA ZAKLAD, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.35 PROFIL, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL ČETRTEK, 19.11.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.25 Z VRTA NAMIZO, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 15.00 ČAS ZA MANCO KOŠIR: O STRAHU, 15.50 KINO FOKUS, 16.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.30 ČAROKUHINJA PRI ATU: BUREK, 17.00 HALO TV, 18.00 OBUPANISTARŠI (I.): DRUŽINSKA SOLIDARNOST, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.00 BOŽIČNA VEČERJA, SLOVENSKI IGRANI FILM Z OPISOM ZA SLEPE IN SLABOVIDNE, 21.00 ŠPORTNI IZZIV, 21.45 AVTOMOBILNOST, 22.20 SREČA NE PRIDE NIKOLI SAMA, FRANCOSKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 HALO TV, 1.50 ŠPORTNI IZZIV, 2.40 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: VOJVODINA : ACH VOLLEy, 4.45 ZABAVNI KANAL Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za H-9970 Monošter, javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Gárdonyi G. ul. 1.; Slovence v zamejstvu in po svetu. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za e-mail: porabje@mail.datanet.hu Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ČASOPIS ISSN 1218-7062 ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič