C^A LIR 25 Poštnina plafana — Sped. abbon. post. — II gn. GOSPODARSTVO ► VINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO lnO VII. ŠT. 157 PETEK, 25. SEPTEMBRA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 Napoveduje se boljša bodočnost %odnejši svetovni gospodarski razvoj Optimizem Mednarodnega denarnega sklada (Guy Sims Fitch) Letnq poročilo Mednarodnega de-3rnega sklada, ki so ga te dni obja-1 na 8. letnem občnem zboru same-Mednarodnega denarnega sklada in e ki naj bi pospešili francosko pro-j vodnjo, a hkrati olajšali življenje abcoskemu nameščencu in delavcu. 0 Jej poti hoče Danielova vlada pre- ;.reeiti skakanje cen in utrditi franco-sKo šal. valuto. Znižanje davkov bo zmanj- i -° dohodke državne blagajne za o-°u ?0 milijard frankov. .Znižanje davkov predstavlja za ancosko državno blagajno občutno Sabo, lej j0 bo vlada nadomestila s ^stritvijo pobiranja davkov. Davke 0Qo neizogibno morali plačati tudi J j,. ki so se jim doslej po raznih o-Iti1 -*h izmikali Z državoi bo lahko za-i JUBil dogovor glede raznih dobav in ^ nih del samo tisti davčni obveza-W k' 130 dokazal, da je plačal davke, L°r so mu bili določeni. bv bodo razne davščine na pro- ^ °dnjo in promet ter uvedli davek bjT ®.°večano vrednost. Ti predlogi so tip1 Poslani narodni skupščini ko-c Prejšnjega meseca. Davek na ^vodnjo, ki znaša zdaj 15,36 od-k ka, bo znižan na polovico. Znižan s ^vek na dohodek od dela. Podaij-t- e bodo olajšave glede davka na pro-, ‘ in davka na 8 bitnih proizvodov kat ^onca L 1954. V načrtu so še ne-a ere druge davčne olajšave. Vtisi s poli iz Trsta v Zagreb Trst, 22. sept. Ko se s potovanja v Zagreb in Ljubljano vrneš v Trst in zopet sedeš za uredniško mizo, si v zadregi, o čem naj bi pravzaprav poročal bralcem »Gospodarstva«. O samem zagrebškem sejmu so že mnogo čitali in še bodo, ko bo ob koncu mogoče podati pregled letošnjih zaključkov; o drugih dogodkih iz vsakdanjega gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega življenja pa lahko najdeš poročila v vseh listih: jugoslovanskih, ki prihajajo v Trst in danes svobodno kritizirajo gospodarske in socialne razmere, pa tudi v tujih, ki mnogo pišejo o Jugoslaviji. Da bi morda kaj novega povedali jugoslovanskim bralcem? Ko pa je v ljubljanskih in zagrebških kavarnah ter železniških kioskih na razpolago vsakomur dovolj tujih listov ■— kakor so n. pr. »Neue Zuercher Zeitung«, »Die Presse« in »Die Zeit«. Ako bi vam poročal, da vozijot vlaki na minuto natančno po voznem redu “ ako ni zamuda nastala že pred mejo; da ni na brzih vlakih niti zdaleč več gneče, odkar je bilo njihovo število por dvojeno ter so poleg Orient-ekspressa uvedli še Tauern-ekspress; da na vlakih redko srečaš potnike, preoblečene s culami in vrečami, se pravi prekupčevalce, ki so prej prenašali blago na velike daljave, a jim, je zdaj; boljša organizacija razdeljevanja pokvarila posle. Nič novega za naše bralce tudi ni, da je Jugoslavija polna turistov vseh narodnosti — Angležev, Nemcev, Avstrij- cev in Francozov; pa tudi tujih poslovnih ljudi ne manjka. Na vlakih čuješ preglasne Italijane — z menoj v kupeju sta poleg drugih Italijanov v vagonu potovala na zagrebški sejem tudi dva furlanska trgovca iz Manzana. Zanimala sta se zlasti za les. Nikomur ni prišlo niti na misel, da bi vznemirjal Italijane v času, ko v Italiji šikanirajo jugoslovanske potnike. Zadovoljna sta bila z večerjo v jedilnem vozu, ki je bila dobra in poceni. Pohvalno sta se izrazila tudi glede obnove med vojno porušenih železniških postaj. Za vse te drobtine pravzaprav ni bilo prostora v moji popotni torbi. Priznam pa, da sem še danes pod vtisom razgovora dveh pomorščakov s Sušaka, ki sta se po dolgih letih slučajno srečala v našem vlaku in se zopet spoznala. Prvemu je bilo okoli 55 let, drugemu okoli 30. Drugi se je peljal na Jesenice, da bi v jeseniških tovarnah naročil nekaj za svojo ladjo »Dubrovnik«, na kateri je »navigal« kot prvi strojnik in ki je tiste dni nalagala les za tujino. Na dolgo sta strokovno razpravljala O' ureditvi »Dubrovnika«, ki je druga največja jugoslovanska ladja, o njegovi brzini itd. Prvi je dodal, kako je v svoji mladosti na ameriški potniški ladji vozil iz New Yorka z brzino 26 milj. Ta poslovni in strokovni pogovor se' je nenadoma zasukal: — Kaj je z družino T.-čevih? — je vprašal mlajši. — Štirje soi med vojno »poginuli«. — A kje je peti? — Tudi peti sin je pred kratkimi umrl po operaciji na pljučih, v kateri je nosil kroglo še iz vojne .. Ostale so same sestre. — Vsi smo napeto prisluhnili, čeprav smo med vojno bili priča največjih strahot, le Italijana sta, nemotoma nadaljevala svoj razgovor. Kako daleč je šele bil od trde resničnosti g. Pella s svojimi grožnjami na levo in desno, češ Italija, ki šteje 47 milijonov ljudi, ni več tista iz leta 1945 ... Lepo! Ko bi se le vse dalo pozabiti, kar se je zgodilo pred osmimi leti. NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Vprašanje prenočišča smo že rešili. V Zagrebu je v dnevih velesejma, ki mu je letos treba dodati še jugoslovanske manevre, je to res vprašanje. Na vratih »Turista« vidiš napis »Tu se oddajajo zasebne sobe« m pred poslopjem, ponujajo sobe tudi sami osebniki. Prenočišče končno le najdeš, Včasih se moraš zadovoljiti tudi ,s skupnim spanjem z drugim tujcem. Na Zrinjevcu mi je prijatelj našel skromno opremljeno sobo z dvema posteljama. Ko ste že tako radovedni, vami še povem, da je stala nič manj kakor 900 dinarjev, se pravi 450 lir za osebo dnevno, medtem ko najdeš v ljubljanskem »Slonu« sobo z dvema posteljama s sodobnim komfortom (kategorija »A«) za 850 dinarjev. Uprava »Zagrebškega velesejma« in mestna občina naj izvajata zaključek: V Zagrebu je potreben nov hotel, potrebnih mu je več novih hotelov, da bi lahko nastanili tujce tako, kakor bi si sami želeli. V zasebnih stanovanjih se tujec slabo počuti, toliko slabše, če je cena pretirana. O' letošnjem zagrebškem velesejmu je že obširno poročal naš stalni zagrebški dopisnik. Prireditev je res mednarodnega pomena ter je hkrati ogledalo napredka proizvodnje tujih držav in Jugoslavije. Bolj očiten je napredek jugoslovanske industrije, ker je bila ta doslej slabo razvita. Jugoslovanska razstava dokazuje, da je zdaj poudarek na kakovosti blaga. Bogata je tudi razstava jugoslovanskih tkanin; napredek je očiten v vseh panogah in tudi v elektrotehnični. Cena tkanin sicer pada, vendar so cene za boljše vrste še vedno previsoke. Izvirne jugoslovanske preproge — bosanske in makedonske — stanejo okoli 7000 dinarjev za kv. meter. V posebnem, oddelku prodajajo z velikim uspehom jugoslovanske vezenine, ki jih kupujejo zlasti tujci. Med tujimi paviljoni prednjači angleški po svoi obsežnosti pa tudi po okusu. Ostra črta ameriške politike Ameriški zunanji minister Dulles je na sestanku Organizacije združenih narodov označil smernice sedanje ameriške zunanje politike z ostrimi črtami. ZDA zahtevajo, da morejo severni Korejci izročiti oblast nad vso Korejo južnim Korejcem; oblast nad vso Indokino, ki je danes razdeljena med severno komunistično vladavino in južnimi Indo-kitajci, ki pod vodstvom Bao Daja sodelujejo s Francozi, je treba izročiti južnim, Indokitajcem. (Američani so za nadaljevanje vojne v Indokini podelili Francozom ogromno pomoč okoli pol milijarde dolarjev.) Zahodna Nemčija se mora združiti z Vzhodno Nemčijo in nato vsa Nemčija pristopiti k sever-no-atlantski obrambni pogodbi. Odpraviti je treba komunistične režime v Vzhodni Evropi in prepričati komuniste, da opustijo revolucionarne ideje. Sele nato bo prenehala današnja svetovna napetost. V Londonu imajo to politiko za nerealno, kar so jasno povedali veliki angleški listi Angleži gredo v tem pogledu svojo po' in računajo z damrpi razmerami. Mnenja so, da sploh ne pride do mirovne konference, ki naj uradi korejsko vprašanje in ki je bila sklicana za 28 oktober, ako bodo Američani vztrajali pri takšni politiki. Ljiošle-vati je treba ne samo ZtibR, temveč tudi sedanjo Kitajsko in Indijo,, ki naj bi tudi sodelovala na korejski konferenci. Novi Kitajski se mora umaknit' nacionalistična Kitajska v Oiganizaciji združenih narod iv. Republikanskim voditeljem ZDA ne gre v račun angleška zunanja politika. Dulles je izvrši! pritisk v Londonu. Padec funta šterlinga v New Yorku je verjetno v tej zvezi. Angleži so nato naznanili taktičen umik, ki je prav gotovo samo začasne narave. V ZDA se je oglasil vodja demokratične stranke Ste-venson, ki je izpregovoril v Chicagu. Dejal je, da je ameriška politika do prihoda na oblast republikancev šla po drugi poti. Ni dovolj, da ima država, ki hoče narekovati z^jfone svetu, za seboj gmotno silo. Ako hoče vplivati na druge narode, mora imeti razumevanje za njihov položaj, in mora biti pripravljena na kompromis. Po tej poti so ZDA poprej zbrale okoli sebe svobodne narode. ZBLIZANJE MED ANGLEŽI IN EGIPČANI Angleški general Brian Robertson, ki vodi pogajanja z Egipčani glede Sueškega prekopa, je po kratkem posvetovanju z angleško vladol zopet odletel v Kairo, da bi nadaljeval pogajanja. Angleški vladi je, poročal o poteku pogajanj z Egipčani in prosil za nadaljnja narodila. Med angleškim in egiptovskim stališčem1 je prišlo do precejšnjega zbližanja. Tako je naraslo upanje na ugoden zaključek pogajanj glede odhoda angleških čet od prekopa. Težave povzroča vprašanje, v kakšnem primeru se angleške čete lahko povrnejo, da bi zaščitile prekop pred1 tujim napadom. MUSSOLINIJEVA VOJSKA SE NE SME KRITIZIRATI Ne samo, v Italiji, temveč tudi v vseli demokratičnih državah, je zbudila veliko pozornost vest, da je dal italijanski vojni minister zapreti dva časnikarja in ju postavil predi vojaško sodišče. To sta R. Renzi in G. Aristarco. Obtožena sta, da sta sramotila Mussolinijevo vojsko zaradi njenega napada na Grčijo. Prvi je napisal zadevno besedilo za film, drugi je film; režiral. V filmu se kritizira ravnanje italijanske vojske v Grčiji. Obtoženca sta sama služila v italijanski vojski, ki je napadla Grčijo. Vojaški tožilec navaja, da sta obtoženca še vedno italijanska oficirja, čeprav v civilu in da kot takšna ne bi smela kritizirati italijanske vojske, pa naj ta služi Mussoliniju ali De Gasperiju. Ta primer je zopet pokazal, kako močni so fašisti v italijanski, državni k; bi proučevala vpliv človeških posegov na ustvarjanje vremenskih razmer. Po tem: predlogu ne bi nihče smel na lastno pest povzročati umetnega dežja; za to> bi bilo potrebno dovoljenje omenjene komisije. Francija ni sicer letos tako močno zastopana, vendar si je izbrala vidnejši paviljon. Razmerama mnogo blaga razstavlja Avstrija. Domačini ,se zanimajo zlasti za njena navadna in motorna kolesa. Povpraševanje tujih industrijcev po prostoru, ki je trajalo do zadnjega dne pred otvoritvijo, in že razstavljeno blago sta vidna priča ostrega konkurenčnega boja za jugoslovanski trg. Zaradi omejitve uvoza, ki je bila podaljšana do 15. oktobra tega leta, je dostop na ita trg za razne industrijske izdelke silno težak; vendar računajo tuja podjetja na bodočnost, ko takšnih omejitev več ne bo. Zato jim je predvsem pri srcu, da jugoslovanske odjemalce seznanijo s svojimi izdelki ne glede na sedanjo možnost zaključkov. Italijanski razstavljale! so letos prihajali z veliko' zamudo. Ako je bila ta politične narave, potem, bo v škodo samo njimi, ker je tujih ponudnikov za vse vrste blaga več kakor dovolj, S Svobodnega tržaškega ozemlja razstavljajo 4 podjetja: Tovarna kozmetike v Barkovljah Janoušek, »Autoservice« (Trieste — TLT), E. Raineri (tehnični izdelki) in »Adriaimpex« kot predstavnik ameriške avtomobilske družbe General Motors in italijanske tovarne O.M. Naj omenimo še ameriško posebnost: propagandno razstavo na dveh avtomobilih, ki se avtomatično odpreta in radovednemu občinstvu nazorno (z raznimi slikami in črteži) prikažeta napredek, ki ga je doseglo jugoslovansko gospodarstvo z ameriško pomočjo. L. B. upravi in zlasti v vrstah višjih oficirjev. Tako ugotavlja nek angleški list, da je svobodoljubna ustava, ki si jo je dala Italija po fašističnem porazu, ostala na papirju prav zaradi tega, ker je premnogo fašističnih uradnikov ostalo na svojih mestih. SLOVENSKA TlSKARNA NA KOROŠKEM Odkar se je pred vojno Mohorjeva družba preselila iz Celovca v Celje, so bili koroški Slovenci brez lastne tiskarne. Kar desetletja, so morali tiskati svoje liste na Dunaju. Sredi avgusta je »Založniška tiskarska družba z o. j. Drava« odprla v Podljubelju lastno tiskarno. Tiskarna je nameščena v delavskem domu. Tako so koroški Slovenci dobili zopet lastno tiskarno. llltivtiii* ttšitfjiii Iskreno povedano Novi predsednik italijanske vlade Peha je odgovoril predsedniku FLRJ Titu glede njegovega predloga za rešitev tržaškega vprašanja, ki ga je iznesel na zgodovinskem zborovanju na Okroglici. (Predsednik Tito je predložil, naj se mesto Trst internacionalizira in ostali del Svobodnega tržaškega ozemlja priključi k Jugoslaviji.) G. Pella je po dolgem uvodu, prepolnem lepih fraz o krščanskem duhu in demokraciji, ki navdajata rimsko politiko, najprej zahteval od1 zahodnih držav, naj izvršijo tristransko izjavo iz leta 1948 in vse ozemlje priključijo k Italiji. Ob tržaškem vprašanju se bo preizkusila zvestoba zahodinh sil in vrednost severne atlantske obrambne pogodbe. Med vrstami je dejal: Ali nam daste STO ali stopimo iz Organizacije atlantske pogodbe. (Kakor da atlantska pogodba ne prinaša Italiji, ki je bila po fašističnem zlomu 1944 popolnoma osamljena, samo koristi. Prip. ur.) Končno je predložil kot nekakšno koncesijo, s strani Italije plebiscit — ljudsko glasovanje. Zaključil je svoj govor z opozorilom na račun zahodnih sil in Jugoslavije, da današ-na Italija ni več Italija iz leta 1945 in da šteje 47 milijonov. Kaj bi pomenil plebiscit, vedo vsi tisti, ki žive na Tržaškem. Sem so iz Italije pripeljali po letu 1918 na desetine in desetine tisočev Italijanov, katerim se je moral umakniti naš živelj in iskati kruha po svetu. Kolonizacija se nadaljuje danes še z večjo silo kakor za časa fašisma. Kaj bi pomenil plebiscit, je povedal jasno milanski politični tednik »Rela-zioni Internazionali« (19. sept.). Ta list iskrena priznava: »Plebiscit bi lahko odprl pot k izvršitvi trostranske izjave, ki bi sicer še nadalje nujno ostala mrtva točka. (Esso (plebiscite) potra aprire la via alTapplicazione della di-chiarazione tripartita che altrimenti minaccia di continuare a rimanere let-tera morta). Dvorezen nož Predlog italijanskega ministrskega predsednika, naj ljudsko glasovanje odloči o bodočnosti Trsta, je zbudil živahno zanimanje na Južnem. Tirolskem1 in v Avstriji. Avstrijci so se spomnili svojih rojakov na Južnem Tirolskem. Zakaj bi se tudi tem ne priznala pravica,, da glasujejo o svoji u-sodi? Z druge strani je avstrijski tisk zopet poudaril, da je Trst velikega gospodarskega pomena za Avstrijo, ki mu dovaja največ promet izmed držav tržaškega zaledja. ..Observer" o Trstu G. Dingle Foot je londonskemu listu »The Observer« poslal iz Trsta daljši članek o tržaškem vprašanju. V uvodu pravi, da bi se Tržačani po večini odločili za cesarja Franca Jožefa, ako bi bilo to mogoče. Trst, je bil luka avstrijskega cesarstva in je služil Srednji Evropi. Ako noče propasti, mora biti na razpolago tudi danes srednjeevropski trgovini. To okonost radi pozabljajo diplomati, ki iščejo spravo med prizadetimi tekmeci. V zadnjih dveh letih so si Združene države in V. Britanija prizadevale, da bi prišlo do neposrednega sporazuma med Rimom in Beogradom. Toda takšen sporazum otežuje angleška in n-meriška politika v zadnjih petih letih. Zahodne države (ZDA, Britanija in Francija so leta 1948 s svojo tristransko izjavo predložile, naj bi se vse Svobodno tržaško ozemlje zopet podredilo Italiji. Poleg tega je bil v Londonu maja 1952 (dopisnik navaja zgrešeno marca 1952) izročen italijanskim uradnikom, ki delajo po nalogu iz Rima, velik del uprave Svobodnega ozemlja. Ta dejstva, otežujejo sporazum med italijansko in jugoslovansko vlado. Italijani bi zdaj radi imeli vse, medtem ko Jugoslovani ne vidijo razloga, iz katerega naj bi sprejeli italijanske zahteve. Ako bi Jugoslavija pristala nanje, bi se iredentizem! še bolj razvnel in nastala bi nevarnost tudi za obalna istrska mesta, ki so bila z mirovno pogodbo prisojena Jugoslaviji. Plebiscit bi v današnjih razmerah ne imel smisla, ker je zlasti uradništvo pod pritiskom italijanskih upravnkov, ki mu namigujejo, kakšna usoda ga lahko doleti v primeru, da bi se Trst zopet priključil k Italiji in bi se uradništvo danes zalagalo za neodvisnost Trsta. Dopisnik je prav tako proti delitvi Svobodnega ozemlja in zaključuje svoj članek s predlogom, naj se vse Svobodno tržaško ozemlje internacionalizira. To bi se ne smelo izvršiti natančno v smislu mirovne pogodbe: z imenovanjem guvernerja, na katerega bi pristal tudi Kremelj, bi se odprla vrata za pošiljanje prepovedanega strateškega materiala v Vzhodno Evropo. Internacionalizacija naj bi se izvršila po vzoru Tangerja. V upravo naj bi prišli poleg Italije in Jugoslavije tudi predstavniki Avstrije in Švice; predsednik naj bi bil iz Skandinavije. Stran 2 GOSPODARSTVO 25. septembra 19$ Mednarodna trgovina DOPOLNILNA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO K trgovinski pogodbi z dne 11. junija 1952 je bii dodan dopolnilni dogovor, ki je bil takoj uveljavljen in velja od 1. julija 1953 do 31. junija 1954. Po tem dogovoru bo Nemčija) uvozila iz Jugoslavije za 60 milijonov blaga, Jugoslavija pa bo uvozila iz Nemčije za 30 milijonov blaga. Tako naj bi se bilanca uravnovesila. Nemčija bo izvažala predvsem gorivo (6 milijonov dolarjev), železo in jeklo (5,8) in električne in druge stroje (4). Jugoslavija bo izvažala predvsem rude in kovine (13,3 milijona dolarjev) in les (5). Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta skušali ustvariti čvrsto podlago za intenzivnejšo izmenjavo. S posebnimi pismi so bila urejena razna druga vprašanja, kakor potniški promet, tranzitne pošiljke in plovba po Donavi. Načeto je bilo . tudi vprašanje še neporavnanih nemških dobav v I. polletju 1953. JU GOSLOV ANSKO-NEMSKI KLIRING Meseca junija 1953 je nastopilo v nemško-jugoslovanskem kliringu zbolj. sanje v prid Jugoslavije. Julija se je ta razvoj nadaljeval. Jugoslovanski dolg je padel od 16,331.000 na 15,914.000 dolarjev. ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANCA Italija je v prvih sedmih mesecih 1953 uvozila za 887 milijard lir (l,4°/o več kakor lansko leto), izvozila pa za 615,1 milijarde lir blaga, se pravi, za O,60/o več kakor lansko leto. Primanjkljaj znaša torej 371,9 milijarde lir (2,4°/o več kakor lansko leto). POLOŽAJ NA EVROPSKEM LESNEM TRGU Poročilo evropske gospodarske komisije v Ženevi pravi, da sel evropski trg gradbenega lesa obnavlja in da bo v kratkem presegel svoj običajen položaj. Kljub temu so zaloge te vrste lesa še znatne ter se kupci še vedno obotavljajo. Celotno je bila proizvodnja v sezoni leta 1952-53 manjša Morebitno naglo povečanje povpraševanja bi povzročilo novo nihanje cen. ČVRSTE LESNE CENE NA SEVERU Skandinavske države razpolagajo za izvoz s 750.000 standardov lesa. Skoro ves ta les je bil že oddan. Borovina je ohranila še vedno najvišjo ceno, ki so jo zabeležili v tem letu, to je 76—78 funtov šterlingov za standard fob. Finci ponujajo blago po 75—76 funtov šterlingov, le manjše količine iz južne Finske so na razpolago po 72.— Računajo, da bodo Angleži opustili racioni-ranje uporabe lesa. Ker je svetovna napetost popustila, bo angleška vlaaa verjetno razprodala strateško rezervo 275.000 standardov blaga, CENE JEKLA NAMENJENEGA V ZDRUŽENE DRŽAVE Po zadnjem dogovoru v Bruslju o cenah jekla, na katerega so pristali izvozniki Francije, Belgije, Luksemburga in Zahodne Nemčije, so se izvozniki teh držav prilagodili mednarodnemu trgu. Dogovor velja zlasti za izvoz na dolarsko področje. Cena debelih in srednjih plošč za izvoz v Združene države je bila znižana od 110 na 105 dolarjev za tono, plošč za gradnjo, ladij in profilov od 130 na 125 dolarjev, jeklo v palicah in valjana žica od 87 na 84, cena nosilcev od 93 na 90 in železnih profilov prav tako od 93 na 90 dolarjev. KUPČIJA S HMELJEM NA BAVARSKEM Po poročilu zveze nemških pridelovalcev hmelja plačujejo za prvovrstne vrste Hallertauerja 320 nemških mark za 50 kg. Cena dobrih vrst je 305-310 nemških mark in za lažje blago 300 mark. Poskus kupcev, da bi potisnili ceno izpod 300 nemških mark tudi za boljše vrste, je propadel. Na področju Jura so kupci plačevali 300 mark. Tudi glede Spalterja so bile zaključene prve kupčije, in sicer po ceni 350 do 360. Tettnanger se prodaja po 300-390. Pivovarne plačujejo hmelj po 400-425 DM. Na trgu v Nuernbergu je bila kupčija mirna. Hallentauer je notiral 240-300, Spalter 400-410, Hersbrueker 280-290. Iz inozemstva ni posebnega zanimanja za nemški hmelj. DENAR BO CENEJŠI Bank of England (Angleška narodna banka) in Banque de France (Francoska narodna banka) sta 17. septembra znižali diskontno mero od 4 na 3,5%. Ta ukrep dokazuje, da so se finančne razmere v Angliji in Franciji popravile in da je na razpolago več denarja. Angleški izvedenci svarijo vlado, naj se ne prenagli. Narodna banka naj ne daje previsokih kreditov industriji. V Franciji spravljajo ukrep v zvezo tudi z zboljšanjem trgovinske plačilne bilance, ki se je zaključila konec lanskega leta z manjšim primanjkljajem v znesku 452 milijonov dolarjev (proti 1058 milijonov dolarjev konec leta 1951). Angleška diskontna mera je že od 11. marca 1952 ostala pri i7o. čeprav so se denarne razmere zboljšale. ZNIŽANJE! DISKONTA V AVSTRIJI Z Dunaja poročajo, da bo Avstrijska narodna banka znižala svojo diskontno mero od 5 na 4%; to je bilo že uradno potrjeno. Obrestna mera na vloge bo znižana od 4 na 3,5%. Stanovanjska zapora v Italiji Italijanska vlada se bavi z vprašanjem podaljšanja stanovanjske zapore v smislu odlašanja dokončne rešitve. Nekateri so mnenja, da bi se najemninska zapora podaljšala do konca prihodnjega leta ali do konca leta 1955, drugi zopet menijo, da bi sa sploh ne določil datum, ko naj bi zapora prenehala. Najemnine bodo verjetno zvišane za 25%, najemnine za luksuzna stanovanja še za več; za takšna stanovanja bi bila najemnina povišana kar za 50%. Povišanje se bo izvršilo na podlagi najemnine, ki je bila plačana 31. decembra 1951. Med 7. in 17. septembrom se je promet skozi naše pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Barbara« je prispela iz Las Tamura s 13.360 t surovega olja in odplula v Tripolis prazna. »Europa« je priplula iz Capetowna s 527 t in se vrnila natovorjena. »Chioggia« je prispela iz Aleksandrije s 1352 t blaga in odplula v Isken-derun natovorjena. »Irma« je priplula iz Bejruta s 122 t in^se vrnila natovorjena. »Esperia« je prispela iz Bejruta s 122 t in se vrnila natovorjena. »Citta di Siracusa« je priplula iz Genove s 142 t in se vrnila natovorjena. »Palma-iola« je pripeljala iz Rio Marina 2122 t železne rude in odplula v Krotono prazna. »Fernanda« je prispela iz Benetk s 385 t bencina in odplula v Ravenno s 418 t bencina. »Esperanza« je pripeljala iz Rio Marina 2705 t železne rude in odplula. »Loredan« je priplula iz Carigrada s 634 t in se vrnila natovorjena. »Patrizia« je prispela iz Carigrada s 120 t blaga in odplula v Messino natovorjena. PRIPLULE SO: »Risano« iz Cape-towna s 350 t, »Valverde« iz Port Sudana s 105 t, »Lamone« iz Ravenne prazna, »Albatros« iz Ackaja s 6300 t železne’ rude, »Ugolini Vivaldi« iz Yokoha-me s 103 t, »Citta di Messina« iz Valence s 77 t, »Barletita« iz Carigrada s 174 t, »Campidoglio« iz Aleksandrije z 94 t in »Marigoula« iz Kalamate s 390 t. ODPLULE SO: »Pola« v Benetke prazna, »Scoiattolo« v Katanijo natovorje- Rabljeni ameriški pisalni stroji UNDEV/OOD - ROV AL R E M I N G TON Popravljeni v najboljšem porabnem stanju Neposreden uvoz iz Amerike Za izvoz na razpolago vsaka količina - Zahtevajte sezname in ponudbe pri tvrdki A.. C R A S S O Trieste - Piazza della Borsa štev. 7 Telefon št. 24-267 TOVARN A/fvJJt) AVTOMOBILOV VgF MARIBOR ^ IZDELUJE,- ® 3 tonske tovornike PIONIR „PI 52“/ ✓ Avtobuse „RNB“ na šasiji „PIONIR 52“ in trambus karoseriji # Avtomobilske prikolice „P 3“, nosilnost 3 ton, maksimalna brzina 60\h # Traktorske prikolice „ VPK 3“, nosilnost 3 ton, maksimalna brzina 25\h Obiščite nas na Zagrebškem Velesejmu! AVTOMOBILSKI PAVILJON DA DO VINOGRADNIK ZADOVOLJEN Nov naOn odkupovanja grozdja Piran, 23. sept. 7147 št. »Gospodarstva« smo naglasili, da je treba zadovoljivo rešiti vpra šanje cen kmetijskim pridelkom, da bi vinogradnikom dali vzpodbudo za povečanje proizvodnje. Dodali smo, da bi bilo treba kmetu ob izročitvi blaga plačati minimalno ceno, ustrezno kakovosti grozdja ali mošta; dokončna prodajna cena pa bi se določila in izplačala po odbitku režijskih stroškov šele ob zaključku prodajne kampanje. Tako bi bila pred izgubo zavarovana tako prodajno podjetje kakor tudi kmet, ki bi se zavedal, da je dosegel za svoj pridelek najvišjo ceno, ki je bila mogoča.. Kakor smo sedaj zvedeli, je bil na skupnem sestanku upravnega odbora Zadružne poslovne zveze in predstavnikov podjetja »Vino« v Kopru sprejet sklep, ki daje kmetovalcem možnost, da lahko prodajo preko zadrug svoje grozdje podjetju tudi na odprt račun (v komisijo) pod naslednjimi pogoji: 1. Podjetje da zadrugi 29 dinarjev za kg grozdja kot akontacijo na vino. 2. Dne 1. sept. 1954 izračuna podjetje razliko med lastno ceno in povprečno prodajno ceno, ki jo je doseglo na tržišču vino, pridobljeno iz prodanega grozdja. 3. Lastno ceno je treba razumeti tako, da ta predstavlja: a) dano akontacijo na grozdje, b) stroške predelave grozdja, c) režijo in bančne obresti od akontacije in č) stopnjo akumulacije, določene podjetju. 4. Za povprečno prodajno ceno je imeti tisto ceno, ki jo je doseglo podjetje na trgu od dne, ko je pričelo s prodajo novega vina, pa vse do L septembra 1954. Na temelju seštevka teh cen izračunani povpreček predstavlja povprečno prodajno ceno. 5. Razliko, nastalo po odbitku lastne cene od ugotovljene povprečne prodajne cene, izplača podjetje zadrugi, ki jo zadruga potem izplača vinogradnikom. 6. Podetje določi že v pogodbi, koliko bodo znašali stroški predelave in kakšen bo radman) vina (koliko % vina bo prišlo iz 1 kg grozdja). Poleg novega načina prodaje pa ima vsak vinogradnik tudi možnost, da lahko proda svoje grozdje po fiksnih cenah, ki so bile na skupnem sestanku predstavnikov zadurg in odkupnih podjetij iz Kopra, Buj, Buzeta, Pazina, Poreča, Pule, Reke in Zagreba določene takole: a) navadno črno grozdje za sladkorno stopnjo din 1,15; b) navadno belo grozdje za sladkorno stopnjo din 1,25; c) malvazija in borgonja za sladkorno stopnjo din 1,40; č) refoško za sladkorno stopnjo din' 1,40; d) barbera, pinot, merlot, teran za sladkorno stopnjo din 1,60 in e) moškat, kabernet za sladkorno stopnjo din 1,80. Z novim načinom odkupovanja grozdja se namerava dati kmetu možnost, da dobi za svoje grozdje primerno plačilo, ki naj bi ustrezalo poznejši povprečni prodajni ceni vina, pridelanega iz njegovega grozdja. Izkušnje iz prejšnjih let, zlasti pa iz leta 1952-53, so namreč pokazale, da so vinogradniki, ki so lahko doma hranili vino in ga prodali šele proti koncu gospodarskega leta, dosegli za svoj pridelek dvakrat več kot tisti, ki so bili iz kakršnega koli razloga primorani prodati svoje grozdje že ob trgatvi. Ker tvorijo poslednji ogromno večino, je bilo dognano, da je peščica premožnejših vinogradnikov dosegla za svoj vinski pridelek nesorazmerno visoke cene, medtem ko je bila ogromna večina primorana prodati svoje grozdje po nesorazmerno nizkih cenah. Zato bomo z velikim zanimanjem sledili, kako se bo posrečil novi način odkupa grozdja in kako ga bodo sprejeli vinogradniki. Ako se bo ta poskus obnesel, bi bilo priporočljivo, da se novi način odkupovanja postopoma u-vede tudi za razne druge poljske pridelke. Vprašanje strokovnih kadrov v kmetijstvu. Na sestanku Sveta za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru je bilo ugotovljeno, da je v koprskem okraju najbolj pereče vprašanje kmetijskih strokovnjakov. Zato je bilo sklenjeno, naj profesorji usmerjajo maturante in nižješolce predvsem na agronomsko fakulteto in srednje kmetijske šole. dr. F. J. ELEKTRARNA V PIACENZI Nova elektrarna podjetja »Edison« v Piacenzi proizvaja letno 700 milijonov kwh; vse elektrarne v Italiji proizvajajo 1.800 milijonov kwh. Elektrarna je stala 13 milijonov. -v' piiUanisčii na, »Faito« v Šibenik prazna, »Amaz-zone« v Benetke natovorjena s petrolejem in bencinom, »Carso« v Carigrad s 520 t, »Messapia« v Lamako z 276 t, »Sandra Maria« iz Carigrada s 400 t, »Esso Trieste« v Tripolis prazna, »Ve-suvio« v Vancouver natovorjena, »Louis Pasteur« v Korejo natovorjena z nitratom. GRŠKE LADJE »Plotarkis Blessas« je priplula iz Pireja s 390 t in se vrnila s 305 t. »Chri-stina« je priplula iz Thassosa z 980 t železne rude in je odplula na Reko prazna. »Aristodimos« je priplula iz Smirne s 1000 t železne rude. »Enryne-don« je priplulai iz La Specije. prazna. PANAMSKA »Tekla« je priplula iz Genove prazna; »Mariasia« je odplula v Perzijski zaliv prazna. ANGLEŠKA »Lucerna« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Bombaj z 9055) t bencina. AMERIŠKA »Exchester« je priplula iz New Yorka s 153 t in se vrnila v ZDA. SVEDSKA »Virginia« je priplula iz Al-žira s 391 t in odplula na Reko prazna. TURSKA »Hopa« je priplula iz Carigrada s 102 t. HOLANDSKA »Midas« je prispela iz Amsterdama s 116 t in se vrnila natovorjena. NORVEŠKA »Ma-ridal« je odplula v Banias prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE »Makedonija« je prispela iz Ne\v Yorka 12. 9., izkrcala je 61 ton blaga ter odplula istega dne na Reko. »Titograd« je priplula iz Egipta 13. 9., izkrcala 1.560 t žita in 157 t blaga ter odplula 16. 9. na Reko. »Hercegovina« je priplula 16. 9. z Reke, vkrcala 65 t blaga za Turčijo ter odplula 16. 9. »Titograd« je prispela 19. 9. iz Pulja, vkrcala 77Q kub. m lesa in 85 t blaga za Bližnji vzhod ter odplula 19. 9. na Reko. »Neretva« je izkrcala 6.430 t železne rude ter odplula 19. 9 v Rašo. »Dubrovnik« je vkrcala 8.350 t litega železa za Buenos Aires ter odplula 19. 9. v Dakar. »Skopje« je priplula 22. 9. z Blažnjega vzhoda, izkrcala 118 ton blaga ter odplula 22. 9. na Reko. Pričakuje se prihod naslednjih ladij: »Makedonija« 26. 9. z Reke, »Črna Gora« 28. 9. iz New Yorka, »Sarajevo« 30. 9. z Bližnjega vzhoda, »Kornat« 9. 10. iz Anglije, »Pula« 5. 10. iz Severne Evrope, »Srbija« 14. 10. iz New Yorka in »Solin« 5. 10. iz Turčije. '3hzde ^CoJnctVi TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA ZAGREB TEL. 34-051, TELEG.: KONČAR ZAGREB POŠT. PRET. Br. 304 - TEK. RAČ. N. BANKA ZAGREB Br. 408-T-79 Projektiramo, dobavljamo i vršimo elektrifikacijo KOMPLETNIH HIDRO I TERMOELEKTRARNA, TRANSFORMATORSKIH STANIČA VALJAONICKIH UREDJAJA, POGON-* SKIH INSTALACIJA U SVIM GRANAMA INDUSTRIJE MOS-NE, PORTALNE I ZAKRETNE KRANOVE, TE PRENOSILA SV IH VRSTA ELEKTRIČNE PECI SVIH VRSTA, PUMPNE STANIČE ZA NAVODNJAVANJE I T. D. Proizvedimo: TROFAZNE GENERATORE VERTIKALNE I HORIZONTALNE IZVEDBE DO NAJVECIH SNAGA TROFAZNE ASINHRONE MOTORE ZA DIZALA I PRIBOR ELEKTROUREDJAJE SIGURNE OD IZAZIVANJA EKSPLOZIJE (Se-UREDJAJI) AGREGATE ZA ELEKTRIČNO SVARIVANJE TROFAZNE ULJNB TRANSFORMATORE UCIN-SKE SVIH SNAGA I PRENOSA, MJERNEi TRANSFORMATORE PNEUMATSKE UC INSKE SKLOPKE ZA NAPON 35 I 110 kV APARATE ZA VISOKI NAPON APARATE ZA ;NISKI NAPON RAZVODNE I KOMANDNE PLOCE ZA INDU-STRIJU, ELEKTRIČNE CENTRALE I TRANSFORMATORSKE STANIČE EXPRESS TRADING CORP. E X P O R T - IMPORT 27-18 40lh Avenue, Long Island City I. N. Y. Telephone STilwell 6-9083 pošilja preko svojega zastopstva v Trstu „R U N E X I M“ Ulica GHega 2 - Tel. 22-363 vsakovrstne DARILIME PAKETE. = Ako imate svojce v Ameriki, pišite jim, naj se poslužujejo naše tvrdke. Tako boste najhitreje in točno postreženi ^ Jim aBVBZt T n S ■ - ULII A FAUIU r I L. £ I 3 «. 1 • / • • • TBUBrur* » ■ • 7 ■ • » » TrovtnspomRSKF.c.A zori itrnja1 r Poslovni koledar za oktober Do 5. oktobra morajo proizvajalci sodavic, umetne mineralne vode in leda ter grosisti, ki se bavijo s prodajo sodavic, umetne in naravne mineralne vode, leda ini svežih rib, plačati davek na poslovni promet (IGE) za prodajo tega blaga prodajalcem na drobno izvršeno v mesecu septembru 1953. Do 10. oktobra morajo trgovci, po-pravljalnice, trgovski predstavniki in prodajni agenti za radio-električne aparate in material izločiti iz nevezanega registra, predpisanega z ukazom št. 62/ 1950, vpisne pole s podatki prejemkov in izdaj v mesecu septembru, jih opremiti z žigom in podpisom tvrdke in poslati koncesioniranemu zavodu za radijske oddaje s priporočenim pismom s povratnim potrdilom. Do 10. oktobra morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo (INPS) izpolnjene obrazce V 4 in V 5/7 za mesec september 1953 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavarovanje kot izhaja iz obrazca V 5/7, Do 18. oktobra morajo davkoplačevalci plačati peti obrok davkov in taks glasom davčnega plačilnega lista za 1953 in drugi obrok davkov in taks glasom davčnega plačilnega lista za 1953-1954. »GOSPODARSTVO" je izšlo samo na 4 straneh, čeprav prinaša več oglasov kakor običajno. Izdajo na1 6 straneh nam je onemogočila tiskarska stavka. Citate?Je prpiimo. naj to upoštevajo. JESENSKE STAVKE NA DNEVNEM REDU Zadnji četrtek je bila po vsej Italiji splošna industrijska stavka. Stavki so se pridružili tudi tržaški delavci, ki po navodilu svojih sindikalnih organizacij plešejo kakor jim svirajo sindikalne organizacije v Italiji, hkrati pa oznanjajo svetu, da so za Svobodno tržaško ozemlje. Stavki so se pridružile vse tri sindikalne organizacije v Ita liji. Delavci zahtevajo: zboljšanje plač, ki naj bi se doseglo z združitvijo vseh pedanjih sestavnih delov dosedanjih prejemkov (čiste plače, draginjske doklade, krušne doklade itd.); prekličejo naj se odpusti po raznih industrijskih podjetjih; končno je treba obnoviti skupne pogodbe. Tiskarski uslužbenci so v Italiji in Trstu stavkali že preteklo soboto; zaradi tega niso izšli listi v nedeljo. — V tržaški petrolejski čistilnici »Esso Standard«, traja mezdno gibanje v raznih oblikah že 20 dni, ker je bilo odpuščenih 12 delavcev. Vsak petek. Najkasneje do petka vsakega tedna morajo industrijci, trgovci in imetniki obratov, ki so vpisani v sezname pridobninskega davka kategorije B (R.M. cat. B) z obdavčljivim zneskom najmanj' 200.000 lir in ki so pooblašče- ni, da plačujejo davek na poslovni pr0, met (IGE) s tedenskim vplačevanj®111 na poštni tekoči račun, poravnati |! davek za prodaje, izvršene v preteki®1® tednu. ___________________ Dr. Branilo Mikuletič je preselil svojo pisarno iz ul. Imbriani 4 v RIVA GRUMULA 6/1 Telefon 29-302 GIUSEPPE MUSU MILANO VIA G. e C. VENIHI, 81 (gid Via Settembrini, 147) Telefona N- 287-833 IMPORT - E X P O R T MjUTOVIITE in vseli vrst izdelkov Tl ne; ta 2 Sup, Pc vodj flola Pio Sap Vict ~~3Bm nsj tusjtfjjiEBjniHi nsmsosov IFAIKTr©EVif ©F TTIFLISJ BJDSS ILEATTimiEIR = (S®©©S ®ornž«fe - 'f uš; tt stavit a Izdeluje: Kovčke, aktovke, listnice za dokumente, koinate pisalne podloge, damske torbice, beležnice, denarnice, tobačnice, etuije za naočnike in nalivna peresa, pasove itd. sred SQ 1 Sau kavi (25- V Prai S; p, Uvo: to j 5 SS=11©? = TTIEILIESSIK. s AILATTllEA. IZRADJUJE: S e r i s k i : ALAINE MAŠINE: 1 f EKSCENTAR PREŠE OD 10 t PRITISKA EKSCENTAR PREŠE OD 50 t PRITISKA EKSCENTAR PREŠE OD 100 t PRITISKA KURBL PREŠE od 180 t PRITISKA FRIKCIONE PREŠE OD 75 t PRITISKA FRIKCIONE PREŠE OD 150 t PRITISKA VINCENT PREŠE VP 22 ZRAČNE ČEKICE OD 150 kg TEŽINE BATA ZRAČNE CEKICE OD 500 kg TEŽINE BATA OPRUŽNE (FEDER) CEKICE 75 kg j-PRENOSI VE BUŠILICE PB 30 HORIZONTALNE BUŠILICE (BORVERRjp? 0 BUŠ. VRETENA 100 mm 0 BUŠ. VRETENA 150 mm RENDISALJKE (SEPINGE) 600 mm RENDISALJKE t ŠE PINCE) 800 mm SPECI JALNE BRUSILICE BEZ ŠILJAKA OD 8—20 I OD 20—60 mm MAŠINE ZA SAVU ANJE LIMA 16X3500 mm MAŠINE ZA SAVIJANJE LIMA 30X3000 imun TRANSPORTNE MAŠINE: SKREPERE GRABULJASTE TRANSPORTERE MAŠINE ZA GRARJEl/lNARSTUO: MAŠINE ZA SAVIJANJE BETONSKOG | GVOŽDA DO 50 mm MAKAZE ZA SECENJE BETONSKOG GVOŽDA DO 50 mm DIZEL MAKAZE DR0R1LILE: ZA KAMEN I RUDACU LIUAČRE MAŠINE: KALUPARSKE STROJEVE VISEČE BRUSILICE ZA ČIŠČENJE ODLIVAKA MAKAZE ZA SECENJE LIMA DO 8 mm MAKAZE ZA SECENJE LIMA DO 16 mm CELJUSNE MAKAZE CM 70 GASGENERATORE: f 2600 mm REDDRT0RE: JEDNO, DVO I TROSTEPENE POJEDHMAČNO: Specijalne mašine i uredjaje po narudžbi Za črno metalurgija: Duo i Trio-stanove za profile i limove Mehanizacije za valjaonice profila i limova Hlaidinjake za valjaonioka pruge Potiskivače za hlokove Sve vrste makaza Mehanizacije za anglomera-cije Mehanizacije za kolesar e Mehanizacije i delove za visoke peci Za ohojenu metalurgiio: Mašine za vučenje (-trolaj) Za industrije: Ostale odgovaraju.ee uredja-je i mašine za mehan., kao kod orne metalurgijo Cementnu hemisku prehranbenu grafioku Za elektroprivrede Za druge grane privrede Odlivke od sivog mašinskog lita do 50 tona težine po komadu lot bla 25f tai let 29i PC hj spi vei ha ca: 73! Uj de te- ste žil ta 6a v aa ve se vr ko se ko Je bil 65 le av ča Be Bt vt ia v st, M le de k Ž1 70 •B hi be hi '8 80 5S 6S 7; 9( 1] hi septembra 1953 GOSPODARSTVO Stran 3 3 25. ] TRŽNI PREGLED n1 Tržaški trg ^AVa TRST. Cene brazilske kave so zmer-Rio 5 je v enem mesecu pocenil ^ 2.75 dolarja, Rio 3 2.50 dol., Santos ^uPerior 1.50 dol. in Victoria 2.50 dol. Povprečne cene kave na viru proiz-'° v šilingih za 100 kg cif: Uganda Piana in prečiščena 376; indonezijska ja«a, v holandskih florintih za 100 "Š cif; Bali Robusta 10—12°/o nečisto-362. Povprečne cene ocarinjene kave od Rožnika do grosista v lirah za kg net-•,° Ponovno pretehtano blago fco skla-aišče prodajalca: brazilska: Rio N.Y. 5 1-270; Rio N.Y. 3 1.290; Santos Su-PPtior 1.375; Santos E.P. crivello 18 •410; Victoria 5 good to large bean 1.230; srednjeameriška: Haiti narav-1.395; Salvador 1.435; Kostarika M25; arabska: Gimma 1.280; Moka Pocieidah 1 1.365; afriška: Uganda Piana in prečiščena 1.200; indonezij-Jfca: Bali Robusta 10—12% nečistoče 1.180. ✓ ✓ Druge kvotacije na viru proizvodne: Sumatra EK 1 3/5% 417 holand-skih florintov za 100 kg cif; Šumaka EK2 5/7% 406 hol. florintov; Sumatra EK3 10/12% 385 hol. flor.; Ba-a 10/12% 385 hol. flor.; Sumatra 20/25 0!jst. 353 hol. flor. ^AKaO Trst. Cene kakava so v stalnem po lastu zaradi večjega povpraševanja. Pena Accra good fermented, lanskega PUdelka, se je dvignila od 325 na 335 šilingov za 50 kg cif Trst proti takojšnji izročitvi. Accra good fermented new crop stane 282/6 za 50 kg cif pro-1' vkrcanju v oktobru-decembru, 270 Pinti vkrcanju v novembru-j:ini1arju, 267/e proti vkrcanju v decembru-fe-PiUarju, 257/6 proti vkrcanju v marcu-Daju. Bahia Superior je podražil za 5 šilingov na 265 šil. za 50 kg fob proti vkrcanju v oktobru; Trinidad planta-j!°n blago pripravljeno v Evropi 380 šil. za 50 kg cif Trst. Fine Estate Grenada, blago pripravljeno v Evropi 375 Ja 50 kg cif; Superior Epoca Arriba 28.5o dolarja za 50 kg cif Trst. Ceylon ®Al 325 šilingov za cwt cif prihod; pejdon Al 325; Ceylon BI 300; Cey-'°n eb 1 300; Ceylon Al BI mešano Jlago 312/6; Ceylon BB 1 280; Smalls standard 20 303; Costa d’Avorio fair fermented proti izročitvi v sep-ietnbru-oktobru 300 francoskih frankov Ja kg cif Genova; Costa d’Avorio faq. 295 franc, frankov. Poper Trst. Tudi cena popra je v precejšnjem porastu. Črni poper Sarawak sPeciai quality London standard, naj-več 1.50/0 prahu, je poskočil od 665/-na 745/. šilinga za cwt cif Trst, vkr-canje do 15. oktobra; za november 735/. šil. Italijanski trg Položaj na italijanskem trgu s kmetskimi pridelki je nestanoviten. Pridelek žita je presegel 88 milijonov sto-,0v; bili je približno za 19 milijonov Jtotov večji kakor lansko leto. 'Svetovni ‘itni trg je v krizi zaradi neprodanih ^•og blaga. V Chicagu je cena žita Padla na minimum, ki so ga zabeležili v žadnjih treh letih; kljub temu je ce-na italijanskega žita čvrsta in se še 'edno polagoma dviga. Tudi pridelek koruze je obilen in pre-^Sa 3o milijonov stotov. Grosisti so Mgli na trg znatne količine inozemske aoruze, ki so jo uvozili v preteklih me-Jaalh. Pri vsem tem se kvotacije nove koruze v zadnjem tednu dvigajo. Prodaja masla ne gre od rok, čeprav v tem času proizvodnja pičla. Zna-<%0 je. da se letos cena suka okrog "30-720 lir kg, dočim je znašala lansko *eto v tem času 750-820 lir. Trg s prašiči, ki/ je oživel v juliju in "vgustu, t. j. v najbolj neprimernem Msu za zakoll, se je v zadnjem času zo-Paj umiril, živinski trg,, kljub dobremu Pfidelku krme in omejevanju uvoza go-Veda iz tujine, beleži znižanje cen. Na južnih italijanskih trgih se je pojavilo prvo vinsko grozdje, ki se n. pr / Lecceu prodaja po 4200-5200 lir za .1°1 (lansko leto po 3000-3800 lir), v , arsaii pa po 4000-5000 lir stot (lansko eto 3600-4100). Kakovost lletošnjega pri-Paika grozdja ni prav nič boljša, kakor " bila lani. žiTarice jfi^pVlGO. Pšenica Polesine fina 7000-' a0, Polesine dobra 6900-6960; koruza arano rumena 5200-5300; koruza ru-aana. 5800-5200, bela 5100-5300; oves 1 5400-4600, rdeč 4300-4500; pšenična tipa ))00<< 9190-9200, tipa »0« 8400 8Z/9> tipaj »1« 8200-8300, tipa »2« 7950-5w’ 9690-5700; neoluščeni ječmen ^eooo; pšenični otrobi 3700-4700. gtJjJDPUELLI. Neoluščeni riž: pierrot 7 ^70O; maratelli 6500-7000; razza 77 gg/r7990. Oluščeni riž: navaden 9300-1^1 Pierrot 10.800-11.000; roncarolo .200-11.700; ardizzone 11.200-11.600; aratelli 11.400-11.700; razza 77 13.200- 13.700; R. B. 13.500-14.100; arborio 15.000-16.000. ŽIVINA CREMONA. Voli I 250-270, II. 200-220, lil. 110-120; biki I. 250-270, H. 220-230; krave I. 220-240, II 140-160; teleta I. 450-470; II. 330-350, 111. 240-260; konji 120-160 lir kg žive teže. Prašički za rejo 18-20 kg 320-350, 20-50 kg 340-360; prašiči 50-100 kg 320-340, 100-120 kg 310-320. PERUTNINA MILAN. Race žive 450-500, mrtve 500 -550; zajci živi 300-350, mrtvi s kožo 420-460, mrtvi brez kože 430-480, pegatke žive 700-750, mrtve 950-1000; kokoši žive italijanske 500-550, kokoši žive inozemske 450-460; kokoši mrtve italijanske 750-800; kokoši zmrznjene inozemske 500-525; gosi žive 325-375; golobi žjlvi 600h650, mrtva; 850-000; piščanci živi 775-800; piščanci živi inozemski 650-700; italijanski piščanci mrtvi I. 1050-1150, II, 900-950; inozemski zmrznjeni piščanci 700-750; purani živi 550-600; inozemski zmrznjeni purani 500-525;| sveža jajca I. 33-33,50 lire, navadna 31,25-31,75, inozemska sveža jajca 26-30. - MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo I 810-820, II. 700-710, III. 660-670, I-V. 630-650; trdi sir krajevne proizvodnje svež 610-680, zimski proizv. 1952-53 780-820, majski pro-izv. 1952 860-880, zimski proizv. 1951-52 940-970; emmental svež 490-550, star 3 mesece 570-590; italico svež 450-460; ta-leggio svež 360-380; sbrinz svež 500-530, star 3 mesece 600-630, provolone svež 510-540, star 3.mesece 590-620, OLJE FIRENZE. Olivno olje eztra do največ 1 stop. kisi. 450-460, db največ 1,50 odst. kisi. 440-450, do največ 2,50% kisi. 430-440, do največ 4% kisi. 420-430; dvakrat rafinirano olje tipa »A« 460, tipa »B« 385-390; semensko olje navadno 350-360; olje iz zemeljskih lešnikov 385-390. POVRTNINA IN SADJE MILAN. Česen suh 230-260, repa 60-80; korenje 50-70; ohrovt 45-65; cikorija 40-60; čebula 30-50; sveži fižol 120-140; fižol v stročju 230-300; melancani 60-80; krompir 24-60; paprika 30-80; paradižniki 45-90; bučice 100-140; buče 30-35. Smokve 40-55; jabolka: Jonathan I. 90-130, II. 40-70, navadna 35-60; Deli-cious I. 110-130, II, 60-90; hruške: navadne 30-50; Kaiser I. 120170, II. 80-90, WIlliam I. 100-130, II. 50-70; breskve extra in I. 130-200, navadne 60-90, limone 170-210; grozdje 50-160. VINO VICENZA. Clinton 10-11 stop. 6600-7000, črno vino 10-11 stop. 6800-7400, belo vino 11-12 stop. 7600-8400. SIEiNA. Chianti proizv. 1952 700-800 lir za stopnjo; Colline senesi 730-750. KOŽE MILAN. Italijanske sveže kože, za kg fco prodajalec: krave z repom do 30 kg 270-275, nad 30 kg 275-285; junci do 30 kg 300-310, nad 30 kg 280-290; voli z repom 40-50 kg 275-285, nad 50 kg 270-275; biki z repom nad 40 kg 225-235; teleta (osoljene kože) 3-6 kg 920-940, 6-8 kg 870-890; konji 220-230; mezgi 175-185; osli 135-145; koze 1250-1350 lir za kožo; kozlički 500-550 lir za kožo; jagnjeta 450-500 lir za kožo. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 530-540 lir kg; Buenos Aires americanos 520-530; Havana Pac-kers (osoljene) 300-310; Bolivia 500-520; Bolivia osoljene 420-430; Capo 500-520; Capo osoljene 440-450; Addis Abeba 530-560; Bahia 420-440; Ceara 540-550; Rio Grande 400-410; ovni Papras 450-570 lir za kožo. KRMA I VERCELLI. Majsko seno 2800-3000 lir stot; riževo seno 2100-2300; otava 2500-2700; jesensko seno 1900-2100; pšenična slama v balah 800-950 lir stot; ržena slama 950 lir. VICENZA. Majsko seno z namakanega travnika 2500-2700; majsko seno s suhega travnika 2000-2300; detelja prve košnje 1800-2000 lir za stot. MED FORLI. Prečiščen medi 280-300 lir kg; čebelni vosek svetel 1100-1200, temen 800-1000 lir. MEDNARODNA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)......... Koruza (stot. dol. za bušel).......... NEW YORK Baker (stot. dol. za fupt)............ Cin (stot. dol. za funt).............. Svinec (stot. dol. za funt)........... Cink (stot. dol. za funt)............. Aluminij (stot. dol. za funt)......... Nikelj (stot. dol. za funt)........... Bombaž (stot. dol. za funt)........... Živo srebro dol. za steklenico.. . . . LONDON Cin (f. šter. za d. tono)............. Cink (f. šter. za d- tono)...... . . . . Svinec (f. šter. za d. tono).......... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg).... TRŽIŠČA 25/VIII 8/IX 22/IX 188 V* 188 7* 190 7, 161 - 156 78 147 7, 30,— 30.- 30.— 82.25 83.— 81.25 14,— 13.80 13.50 11.50 10.50 11.50 21.50 21.50 21.60 60.- 60,- 60,- 33.80 33.75 33.70 191,— 191,— 187,- 612.- 617.7s 617 7* 71.7* 71 - 70,— 95.7, 90 — 91,— 254.40 251.- 255.90 MEDNARODNI Med važnimi dogodki na mednarodnih borzah je kronika zabeležila, da je bila 23. septembra v Rotterdamu zopet odprta terminski kupčija z žitom, ki ni poslovala po drugi svetovni vojni. Gibanje cen se ne razvija v enotni smeri. Nekatere surovine so zabeležile skok svojih cen, druge zopet nazadovale. Zabeležiti je treba še zasedanje 33 držav v Ženevi, ki so podpisale mednarodni sporazum o carinah. (GATT). Ni verjetno, da bi ta konferenca vplivala na cene, ker se njej pojavljajo povsem nasprotujoča si stremljenja. ŽITARICE V tednu do 18. septembra je cena žitu v Chicagu zopet nazadovala, in sicer od 191 na 1861/2 stotinke dolarja za bušel. Med vzroki tega pojava se navaja vest, da Avstralija ne namerava pristati na mednarodni žitni sporazum; dalje, da je pridelek v Kanadi dosegel 594 milijonov bušlov in končno vest o sporazumu med Japonsko in Argentino, po katerem bo Japonska dobavila Argentini jeklo za pšenico. Cena koruzi je v Chicagu napredovala od 157 na 159 3/4 stotinke dolarja za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena Sladkorja v New Yorku je padla izpod cene, ki jo je določil mednarodni sporazum in je znašala 3,25 (teden poprej 3,30) proti takojšnji izročitvi. Kava je v New Yorku dosegla najvišjo ceno v temi letu, ir :.~er 62,40 stotinke dolarja za funt. V prvih sedmih mesecih tega leta je Brazilija izvozila 7,425.740 vreč; od tega je odšlo 4,099.297 v Združene ameriške države, to je 55,20%. Brazilija je izvozila v ZDA manj kakor lansko leito, ko je ta i voz dosegel 59,4 odst. Po zadnjih cen:.vah je mraz v brazilski državi Paran uničil 50% letošnjega pridelka, v Sa'o Paulu pa 30%o. Kakao je v New Yorku nazadoval od 34 na 33,75 stotinke dolarja proti takojšnji izročitvi. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku ostala v tednu do 18. septembra v> bistvu ne- izpremenjena (okoli 33,65 stotinke dolarja za funt). Ta ugotovitev velja tudi za ceno egiptovskega bombaža v Aleksandriji, ki je notiral za karnak good 60,01 (prejšnji teden 60,98) talarja za kantar, ki tehta 99 funtov. Ašmuni se je prodajal po 52,77 (teden poprej 52,56), Cena volne v New Yorku je napredovala od 144 na 146,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Napredovanje cene se je pokazalo tudi na prvih dražbah surove volne v Londonu, kjer so prodajalci zahtevali 156 penijev za funt češljane volne tipa 63’s B. V Franciji (Roubaix) je bila cena 1480 (teden poprej 1460) frankov za kg. Pakistanska vlada je znižala takso na izvoz jute od 275 na 120 rupij. KAVČUK Kupčija s kavčukom je bila mrtva v New Yorku kakor tudi v Londonu. V Nevv Yorku je kavčuk notiral 23,10, se pravi, prav toliko kakor teden poprej; v Londonu vrste R.S.S. 18 7/8 (cena nespremenjena nasproti projšnjemu tednu. KOVINE Cena svinca je v New Yorku nazadovala od 14 na 13,50 stotinke dolarja za funt. Med ZDA in Cilejem so v teku pogajanja za nakup bakra. Elektrolitič-ni baker se v New Yorku prodaja po 26,30 (teden poprej 26,20) stotinke dolarja za funt. Cin je nekoliko napredoval. Med Bolivijo in ZDA je prišlo do sporazuma glede dobave 10.000 ton bolivijskega cina. Cena starega železa ie v New Yorku padla odi 44,58 na 37,17 dolarja za tono, cena litčga železa je ostala neizpremenjena pri 56,76 dolarja za tono; Buffalo 14,50. Nespremenjena je ostala cena živega srebra pri 188—-193 dolarjev za steklenico. Cene v Zahodni Nemčiji dne 19. sept.: svinec (osnova New York) 125,15 DM za sto kg, cink (osnova East St. Louis) 92,70, baker v palicah 185,50 in čisti cin (99,9 odst.) 752,00 nemških mark za 100 kg. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 8.9.53 21.9.53 Min. Maks. Punt šterling 6.675 6,600 6.600 6.675 9.9.53 22.9.53 Min. Maks. Napoleon 5.600 5.575 5.550 5.600 Dolar 628 630 627 630 Južna železnica 1.399 1.400 1.370 1.411 Francoski frank 157 158 155,50 158 Splošne zavarov. 13.550 13.950 13.350 13.950 Švicarski frank 146,50 147 146,50 147 Assicuratrice 3 650 3.550 3.550 3.650 Funt št. papir 1.670 1.650 1.650 1.670 Riun. A.dr. Sic. 5.850 5.680 5.680 5.900 Avstrijski šiling 24 23,90 23.40 24 Jeroljmič 4.900 4.900 Zlato 746 752 744 452 »Istra-Trst« 827 830 827 830 »Lošinj« 8.000 8.000 — BANKOVCI V CURIHU Martinolič 4.150 4.150 — — kJl. septembra lUbo Premuda 7.750 7.750 — — ZDA (1 do).) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,33 Tripkovič 10.400 10.450 10.400 10.450 Anglija (1 f .št.) 11,25 Holand. (100 fi.) 110,25 Openski tramvaj 1.530 1.700 1.530 1.700 Francija (100 fr.) 1,0772 Švedska (100 kr.) 73,50 Terni 216 200 204 215 (talija (100 lir) 0,68 Izrael (i f.št.) 1,70 ILVA 291 281 281 291 Avstrija (100 š.) 16,35 Španija (100 pez.) 9,87 Zdr. jadr. ladjedel. 450 521 450 521 Cehoslov. Argent (100 pez.) 19,35 Ampelea 800 800 — — Nemč. (100 DM) 97,50 Egipt (1 f.št.) 9,85 Arrigoni 1.000 1.000 — — 0mm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58 PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO N0UA NAROČILA IN POPRA. VILA NODIMO PLAČILNE 0IAJŠAVB Razkužile seme pred setvijo! Borba z rastlinskimi boleznimi ni vedno lahka. Spomnimo se samo, kolikokrat moramo škropiti vinsko- trto proti peronospori ali sadno drevje proti škrolupu! Koliko časa nam vzame, ko pripravljamo škropivo, n. pr. bor-doško brozg, in koliko truda vložimo, preden poškroplmoi cel vinograd. V primeri s tem je borba proti žitnim boleznim, ki se prenašajo s semenom, opravljena mimogrede. Saj je neverjetno preprosto, lahko jn poceni razkužiti seme s kemičnimi razkužili, ki služijo uničenju močno razširjenih žitnih bolezni. Zato naj ne bo med kmetovalci nikogar več, ki bi sejal neraz-kuženo seme. Seme razkužimo z razkužili, ki navadno vsebujejo živo srebro. Najrajši uporabljamo takšna razkužila, ki jih kot prašek prosto zmešamo s semenom. To so suha razkužila ali razkužila v prahu. Pri razkuževanju s suhimi razkužili, ki imajo razna imena, n. pr. Or-tosan, Ceretan, Zitobran, uporabimo preproste priprave v obliki sodčka ali bobna, skozi katerega je vdelana os z ročajem in sloni na stojalu, da ga mo-ramoi vrteti. Sodček napolnimo s semenom do tri četrtine, dodamo predpisano količino razkuževalnega praška, navadno na 100 kg pšenice, rži ali ječmena po 150 do 200 g praška, na 100 kg ovsa pa 350 g praška. Ko smo sodček zaprli, ga vrtimo 3 do 5 minut počasi s 50 obrati na minuto, da se prašek sprime površine semena. Suha razkuži- la prično delovati v zemlji, ko seme posejemo. Ce pa seme ni popolnoma suho, začne delovanje razkužila že prej. Zato seme, ki ni dovolj suho, takoj posejemo, čim smo ga razkužili, da se mu ne zmanjša kalivost. Namesto s suhimi lahko razkužimo seme s tako imenovanimi mokrimi razkužili, to je takimi, ki jih raztopimo v vodi in nato y taki raztopini namakamo seme ali pa ga poškropimo. Pripravimo si 0,1 do 0,2% raztopino takega mokrega razkužila (n. pr. Ceresan mokri). Nato seme v zavezani vreči potopimo za pol ure v raztopino. Vrečo v začetku namakanja v raztopini premikamo sem in tja, da izženemo zrak, ki je med zrni, da bi se seme res popolnoma navlažilo. Ce večkrat rabimo isto raztopino, moramo od časa do časa nadoknaditi porabljeno raztopino. Ker pa je že rabljena raztopina razkužila oslabljena, ji je treba dodajati novo raztopino, ki je dvakrat tako močna kakor prvotno pripravljena raztopina. Takoj poi namakanju seme razgrnemo na soncu, da se posuši. Druga oblika mokrega razkuževanja je škropljenje semenal z razkuževalno raztopino. Seme na kupu škropimo iz vrča za zalivanje in med tem- seme premetavamo z lopato, da se enakomerno vlažijo vsa zrna. 100 kg pšenice ali rži zalijemo z 101 tekočine, lOOkg ječmena z 12 i in ovsa s 15 litrov tekočine. Poškropljeno seme pokrijemo z mokrimi vrečami vsaj za eno uro, nato pa ga razgrnemo, da se posuši. Razkuževanje žita s kemičnimi razkužili, bodisi s suhimi ali z mokrimi, u-činkuje na sledeče žitne bolezni: na trdo pšenično in ječmenovoi snet, na trdo in golo ovseno snet, na proseno in koruzno snet, na progavost ječmena, na snežno plesen ržj, in pšenice. Torej na vse bolezni, kjer se trosi ali micel glive nahajajo na površini semena v plevict. Nekateri kmetovalci uporabljajo raztopine modre galice za razkuževanje semena. Ker pa modra galica škoduje kalivosti semena, naj rajši uporabijo suha in mokra razkužila, ki vsebujejo živo srebro in ki niso semenu škodljiva. Ostane nam še zatiranje prašnih sneti pšenice in ječmena, pri katerih se micel glive nahaja globoko v zrnih in jim je zato teže priti do živega. Za zatiranje teh dveh močno razširjenih bolezni, zlasti na ječmenu, uporabljamo fizikalni postopek s segrevanjem^ semena v topli, potem pa v vroči vodi. Seme najprej namakamo v vodi 20 do 30 stopinj C, nato pa 10 minut v vroči vodi s toploto 50 do 52 stopinj C. Pri vroči vodi se moramo točno držati predpisane toplote. ker toplota nad 52 stopinj škoduje kalivosti zrn, pod! 50 stopinj C topla voda pa nima ubijajočega učinka KMET IN VRTNA!! KONEC SEPTEMBRA Na njivi in na polju. Zadnji čas je, da preorješ in poseješ zemljo z ržjo, ki si jo namenil za to žito. Zgoraj sejana rž se močno ukoreniči in razraste še pred mrazovi. Zadnjo koruzo poberi pred deževjem in zličkaj jo hitro, ali vsaj ne puščaj je v večjih kupih, da se ne segreje in plesni. Pripravi zemljo za setev ozimne pšenice. Zemljo za žito je treba dobro pognojiti s prav zrelim gno. jem, ako ni bila dobrol pognojena prejšnja kultura, oziroma okopavina, vsekakor moramo žitu trositi tudi umetna gnojila vsaj superfosfat v količini približno 500 kg na vsak hektar. Zeleno koruznico ali pitnik poberi preden rastline začnejo leseneti, torej dokler so še popolnoma zelene in sočne. Preglej nasade ohrovta in zelja ter cvetače, da jih ne napadejo in uničijo gosenice in listne uši. Zatiraj pravočasno ta mrčes z ustreznimi pripravki, ki jih kupiš v resni prodajalni kmetijskih potrebščin. Ne odlašaj preveč z žetvijo ajde, da ti je slabo vreme pozneje ne poškoduje in, osuje. Na vrtu. V zavetne lege sej motovilec in špinačo ter solato berivko ■— kraljico majnika — da boš zgodaj spomladi imel zelenjavo, ki jo na trgu dobro plačujejo. Sadimo tudi česen in čebulice za prihodnje leto. V vinogradu. V naših krajih potrgamo v tem času grozdje, tudi bolj pozne vrste kot so glera in rebula ter refošk in barbera. Hitro po trgatvi zorjemo ali prekopljemo vsako drugo vrsto med trtami in jo zasejemo z zelinišanjem. Razmeroma najcenejše in prav dobro zelinišanje, ki ga po potrebi uporabimo za prvo pomladansko zeleno krmo, nant da mešanica semen 100 kg zimske ali črne grašice, 70 kg rži in 12 kg in-karnantne detelje za 1 hektar zemljišča. V kleti. Pazi na red in snago, ki sta predpogoj za uspešno kletarstvo. Črno grozdje moraš robkati, preden ga spraviš y kipelne kadi. Belo grozdje pa zmečkaj hitro, preden se segreje, in beli mošt pretoči v sode takoj, ko se ugre-je. Ce je grozdje gnilo, primešaj pred kipenjem kalievega metasulfita od' 10 do 40 g na 100 kg: mošta po potrebi; čim več je gnilobe, tem več metabisul-fita primešamo grozdju. Pri kipenju mošta na tropinah moraš zlasti paziti, da se tropine preveč ne ugrejejo in tvorijo kisa. Zaradi tega imej v kipelni kleti svež zrak — brez prepiha — in tropine drži po možnosti pod moštom ali vsaj mešaj večkrat z njim. Posebno važno je mešanje tropin Z moštom pri črnem grozdju, če hočeš dobiti močno barvano rdeče vino, ki je pri nas cenjeno. Sode, v katerih boš pretakal mošt ali yino, zadimi dobro z žveplom, potem ko si jih temeljito opral in preden pretakaš vanje žlahtno kapljo. V shrambi. Zračenje shrambenih prostorov z mrzlim zrakom nam najuspešneje obvaruje shranjena zrnje in seme pred raznim mrčesom, ki se razmnožuje le v tople. Fižolarja, ki napravlja toliko škode v fižolu samem, še preden izleze iz njega, moraš pravočasno zatreti, dokler je še v zrnju. Za zatiranje tega uporabljaj pripravke, ki dušijo mrčes tudi brez neposredne dotike z njim. V ta namen je priporočljiv prašek »Ceregamma« Najsigumejše sredstvo je sicer ogljikov žveplec; s tem pa moraš ravnati zelo previdno. V hlevu. Ne goni živine na pašo ob deževnem in mrzlem vremenu. Odrasle prašiče moramo začeti rediti in debeliti za zakol. Ne pokladaj prašičem koruznega zdroba ali testenin hkrati, ker to ni gospodarsko, marveč dajaj jim tudi drobnega krompirja, krmne pese in korenja. Z mešano krmo hranjena žival bo bolj zdrava in daje tudi okusnejše meso. LETIM V JEG0SLMIJI V Bački, v Vojvodini je letošnji pridelek tobaka rekorden: za 50% je večji kot lanski. Vojvodinski tobak je znan v tujini in doma po svoji izvrstni kakovosti; letos bi samo Alžir rad uvozil I milijon kilogramov te vrste tobaka. Računajo, da bodo letos izvozili iz Bačke 2 milijona kilgramov tobaka. V Brčkem so češplje obilno obrodile. Računa se, da doseže letošnji pridelek samo v Brčkem okraju 1200 vagonov. Ker je bil uvoz češpelj v Zahodno Nemčijo in Avstrijo prepovedan zaradi konkurence domačemu pridelku, se je pojavilo vprašanje uspešnega plasiranja ■svežih češpelj. ZNIŽANJE DAVKOV NA ALKOHOLNE PIJAČE Zvezni izvršni svet (vlada) v Beogradu je izdal uredbo, ki predvideva znižanje stopnje prometnega: davka na alkoholne pijače in slaščičarske izdelke. Hkrati je bil znižan tudi prometni davek za nekaj obrtniških storitev. Med drugim je bila znižana davčna stopnja za vino odi 25 na 15 din za liter. Nova stopnja se boi uporabljala za nov vinski pridelek, medtem ko ostane davek na prejšnji pridelek neiz-premenjen. Prometni davek na žganje je bil znižan od 200 na 150 din. Tudi. to znižanje velja za novi pridelek. Znižana je bila davčna stopnja tudi za fina vina, za razne likerje, rum, medicinsko vino, vodko in drugo umetno žganje Z novo uredbo je bila znižana davčna stopnja za slaščičarske izdelke od 20 na 10%. NOVA PROGA V BANATU V kratkemi bodo pričeli graditi novo železniško progo med naselji Seleuš-Lokve-Jermenovci v Banatu. Proga bo dolga 14 km. Progo nameravajo dograditi že v tem letu. KAKO NE SMES GOSPODARITI Gospodarski odbor indonezijskega parlamenta je ugotovil, da je indonezijska vlada pred nekaj leti nakupila najrazličnejše vrste blaga, kakor transformatorje, bolniške postelje, kirurško orodje, operacijske mize in precizne instrumente ter se tako obremenila z izdatkom 2 milijonov dolarjev. To blago leži že več let v skladiščih in je tam že tako zarjavelo, da ga je vlada sklenila prodati kot staro železo. Gospodarski odbor so je temiu uprl. Poslanec Hutomo Superdam je poleg tega dognal, da je vlada pred letom kupila na Japonskem za 15 milijonov rupij statev in druge industrijske opreme. To' blago počiva še danes v Pristanišču Tjilatjapu. Za ležarino plačuje država 14.000 rupij na leto. Prav tako leži še danes v Palembangu za 2 milijona rupij razložljivih hiš, medtem ko vlada huda stanovanjska kriza. AVSTRIJSKE TOVARNE PAPIRJA DELAJO S POLNO PARO Avstrijske tovarne papirja so v zadnjem času silno zaposlene. Nova naročila prihajajo iz Brazilije in Indije. Cene so se učvrstile. Avstrijski papir v čezmorske dežele se prodaja po 125— 130 dolarjev za »roto«. KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine na micel, ki se nahaja v zrnu. Seme, ki ga namakamo, je v zavezanih vrečah. Pripravljene moramo! imeti vedno dovolj vroče vode, ki jo dolijemo, čim nam toplomer v posodi kaže to za potrebno. Ko potegnemo vrečo iz vode, jo naglo potopimo v mrzlo vodo, da se seme ohladi, nato pa seme natanko razgrnemo in večkrat premešamo. Za lažje obnavljanje razkuževanja z vročo vodo so skonstruirali posebni aparati, v katerih je delo preprosto in gre naglo od rok. Tudi seme povrtnin je navadno okuženo z boleznimi. Na njegovi površini ■so kali bolezni, ki jih lahko uničimo, če seme razkužimo s kemijskim' razkužilom. Seme običajno zaprašimo) s kakim suhim razkužilom, v zaprti steklenici, večje količine pa v zgoraj opisanem sodčku. Naj nam bo pravilo, da vsako seme razkužimo, preden ga posejemo. Priporoča se PRAČEK MARTIN Škedenf ■ ULICA Dl SERV0LA 124 G. M. MIN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ MjUTOTIJSTE in IZDKLiKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE ŠOLSKO LETO SE BO KMALU PRIČELO! STARŠI! Predno boste nakupovali za otroke, oglejte si nar šo zalogo najlepših modelov moških, ženskih in otroških čevljev CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. I. TRIESTE - VIA E, TARABOCCHIA 2 - TEL 96-536 S. A. FABBRICA ACCUMULATORI NAJBOLJŠA BATERIJA MILANO Sedež in upravni Cia Tertulliano, 20 Tel. S4670, 53938, 581550, 584920 Poslovalni c a: Viale Bligny, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Principi D’Acaja 57 - Tal. 7.04.94 - Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma -Viale Aventino N. 88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 ■ Napeli Via Ugo Foscolo N. 4 -Tel. 6.07.2B C. C. Milano 238831 C. C. Homa 146198 C. C. Napeli 133480 STJD EXPO RT E. JOSIPOVlC IMPORT - EXPORT TRST - UL. MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle Pošiljamo DARILNE PAKETE z vsakovrstnimi predmeti - Za Hitro in točno dobavo obračajte se na nas! Prevzemamo zastopstva poslovnih interesov Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa TU 1EX J5. IDI : TRST ULICA CRISPI ŠTEl/. 14 - TELETOM 93-502 S K 1L, 75. JU It Š . MEKI TRST Ul. XXX Ottobre 8, te!. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plntovine ter vse vrste lesa Teleg. KAPI KAROSERIJA Mario Gregorat Trst. ulica F. Severo 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava Cene ugodne PRVOMAJSKA TVORNICA A L A T N I .H STROJEVA ZAGREB - ŽITNJAK I M P O R T - EXPORT TEL. CENTRALA 2S355-9 Tramvaj broj 4 T0KAR1LICE ♦ REVOLVERSRE T0KARILICE ♦ GL0DALICE ♦ BUŠIIICE ♦ LUŠILICE ZA NAVOJE ♦ BRUŠILICE ♦ 0ŠTRILICE ♦ KRATKOROČNO BLANJALICE 4 ZRAČNE GERIČE 4 STROJEVE ZA REZANJE NAVOJA 4 PRIG0NE (REDURT0RE) ♦ OKRETNE ŠILJKE STEZNE GLAVE ZA SVRDLA ♦ ZAHVATNE GLAVE Poslužujte se pri Vaših potovanjih v inozemstvo (Švica - Avstrija - Jugoslavija itd.) TURISTIČNE PISARNE U. V. S. E. T. UFFICIO VIAGGISVIZZERO TRIESIINO 1RST, ulica Fabio Filii it. 5, tel. it. 56 1» Informacije * hotelske rezervacije . turi/ stične individualne in kolektivne vize Vili ste ie poskrbeli za novo obutev svojim otrokom ob no' vem šolskem letu ? TREVISAN JOSIP TRST - ULICA VASARI10 - Tel.69-661 IMA VERIKO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV PO UGODNIH CENAH Prodaja tudi na obroke Postrežba točna TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila pokličite nas na našo telefonsko Štev. 22/501) Se priporoča Franko v ič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio š:. 21 - Tel. 31-4S6 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! Bati - Rami obročki Strgalo! obročki Batni svornjaki za vse viste motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev Pooblaščeni zastopnik: TUFANI dott. GIUSEPPE Trst — Ul. Gatteri št. 38 Tet. št. 94-273 EXP O RT - IMPORT Palače Hotel PORTOROŽ 200 luksuzno opremljenih sob ; prvovrstna postrežba. Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. N0ČNIBAR - TENIS IGRIŠČA Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije neposredno pri upravi hotela PORTOROŽ. - Telefon štev. 44 —tfpea— SOCIETA PRODOTII IDILI AFFINI Soc. a r. I, IM in skladišče Trst. ol. F Severo 23 Telefon 63-53 Stavbni material: Opeka - Krovne plošče razne vrste - Korci domače in jugoslovanske proizvodnje - Ob-ložne plošče bele in barvane - Podne plošče - Keramični zdrob • Živo in gašeno apno • Soški pesek in gramoz . Amiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DEBELO SILVIO SERIN Import / ExporlX TRIESTE VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 C U S C I N E T T I /V S F E tu: E D A R U L L 1 Uteusileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji OPREMA EXP0RT IMPORT - E X P O R T LJUBLJANA - KIDRIČEVA štev. 1 ©pex TELEFON 23-139 — 21-013 — 23-551 BRZOJAV: o p e x LJUBLJANA IZVAŽAMO POHIŠTVO VSEH VRST V NAJMODERNEJŠI IZDELAVI - DELE IZ UPOGNJENEGA LESA, STAVBNO POHIŠTVO TER LESNO GALANTERIJO eocpjEEiMrvo Znrf/td' Marušičev trg 18 Poštni preda! 197 l&lef.s 37-323, 36.231, 37-844 Telegr.: EKPORTDRVO - Zagreb JzVHZftlHK S % Proizvode renomiranega slavonskega lesa ŽAGAN TRDI IN MEHKI LE S - HRASTOVE DOGE - CELULOZNI LES - DRVA - OGLJE - RETORTNO SLADKO OGLJE - HRASTOVI, BUKOVI IN DRUGI FURNIRJI -VEZAVE, PANEL PLOŠČE - HRASTOVI IN BUKOVI PARKET! - ZABOJI, SODI - OPREMA IZ UPOGNJENEGA LESA - RAZNO DRUGO POHIŠTVO IN OPREMA - LESENI IZDELKI ZA DOMAČO UPORABO - MIZARSKO ORODJE IN DRUGI LESENI IZDE LKI LONDON vv 1, HEDDON HOUSE, 149-151 REGENT STEET ZUERICH, GENERAL VVILLE STRASSE 10 ALEXANDR1E, 9 RUE STAMBOUL /JlcuMcmlja na 2ag’ieSSkmi velesejmu /Paullijon JV Stanci it. 1 - OS tičite n ah! D j uro Djakovic SLAVONSKI BROD INDUSTRIJA LOKOMOTIVA STROJEVA I MOSTOVA IZDELUJEMO IN PROJEKTIRAMO: ♦ PARNE LOKOMOTIVE ZA NORMALNE IN OZKOTIRNE ŽELEZNICE - PARNE VALJE PV 10 ton BAGERJE ZA VSE VRSTE ZEMELJSKE OBDELAVE ❖ TOVORNE JEKLENE VAGONE ZA NORMALNI TIR, NOSILNOST DO 30 ton - VAGONČKE RAZNIH TIPOV ♦ KOMPLETNE KOTLARSKE NAPRAVE ZA PRITISK DO 84 ATMOSFER ❖ GRADBENE STROJE VSEH VRST ❖ NAPRAVE ZA PREHRAMBENO, KEMIČNO IN CEMENTNO INDUSTRIJO 4» DVIGALA ♦ ŽELEZNE KONSTRUKCIJE IN MOSTOVE H 0 CD ni O S) < & m a NI n Ni 4 0 (D< P* isa [ES • GQ_ psi- es s e-*. S ^ =*= c O 5 pp !0_ n p nn b p p I1 =5 P «3 ca M 0 S o * ESI GOSTILNA *4EX USSAHO4’ mm -r.*. TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 jpO Ivan (si&ijtžl/lj&LIc} (Mi * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter kraškega terana Skladišče in uradi: TIBS ST, TJT,. DiEiL, TKIONITO ŠT. 3 T JE L JE 1E O K ŠT JEV. - TV JI O O JM l!J : T JE Ti. ŠT. 4LU-1! ISTARSKA BANKA d. d. KOPER i/pšl plačilni promet med conama 1 in B STO ter med cono B STO in inozemstvom Sprejema vloge na tekoče račune in hranilne knjižice ter najugodneje obrestuje - Odobrava dolge in kratkoročne kredite delavcem in nameščencem v potrošniške svrhe - Kmetom in obrtnikom v gospodarske namene VRŠI VSE DRUGE BANČNE POSLE