Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

22386

POVZDIGO KAT. DUHA

C

NAVADNO LETO

18 58

»m*  r» ^ry‘**£}** y £ (

ZALOŽIL JANE* UONTINI.

lu meinem Verlage sind noch folgcndo Bftcher u-seliieiKm umi dt-u
beige.setzteu Preisen in CM. zu haben: in Rlagei; .'uri bei ji?**,  aad
l/legel, in Villacb bei lliiliiuanii, in Cilll bei Geiger, iu iftj.jiarg jfisi
Leirer, in Radkersburg bei MelUingcr, in Nenstadi! bei ,\Y epu stek,
Rralnburg bei llescb, in Stein bei Maass, in Gor* bei .Pater*. «’!i,
Trlest bei Scabar, in Wind,-Grcdz bei Zawaftky, in Adelfcbcrg bei «.,..■>•
■lik und in N uredi bei Iilattla:

Gebethucher.

mm

llaulier, M., .Sveti Post ali premisliljevanje in molitve za vsaki dan
svetiga slitirdesčtdanjskiga pdsta. Poleg nemshkiga. Mit 1 Stahl-
sticli. Laibaeli 1847. 12 kr., Halblederb. 24 kr. Lederband 40 kr.

Hvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan lloga vsak dan časti
iu hvali. Molitne bukvice za mladost. 3. Auilage. Laibaeli 1850.

8 kr., iu Papierband 12 kr., Lederband 30 kr., drgl. mit Gold-
.sclmitt 40 kr.

Jals, P. A., Jesus der Kinderfreund. Kleines Lehr-, Gebot- und Gesaug
biichlein fur Kinder. Mit vielen Bildern. I.aibach 1854. Steifband
12 kr., ungebunden 8 kr.

Jaisa, Kg. P., Bukvize polne molitev in lepili naukov sa manji in
vezhi mladost, kakor tudi sa odrashene ljudi dobre. Poleg uemshLi'

Mit vielen Holzsebnitten. Laibaeli 1845. 12 kr., in Papieri
20 kr., Lederband 3G kr. s  drgl. mit Goldsch. 50 kr.

— 2. Auilage 1850- Mit neuen Lettern gedruckt, zu denselbeu Preisen.

; ■ ifffS  - .AV |

Jesusa in Marije dvoje naj svetejslii .Serze. Molitevne bukve sa vse,.

ki Jesusovo in Mariino .Serze poboslmo zhastijo, in slasti sa brate,
in sestre toli neomade.slianih .Scrz. .Spisala po naj boljshih isvirkih
dva duhovna. Mit 3 Stahlsticlien. Laibaeli 1850. 40 kr., im Halb¬
lederb. 54 kr., Lederband 1 fl. 10 kr., drgl. m. Goldsch. 1 fl. 40 kr.

K rti li nebeški, za otročiče. V pet koščikov razdeljen. Poleg uemšk.
Laibaeli 1849. In Fapierb. 8 kr.

Maria dobra mati poboslmih otrok. Mit 1 Tilelkupfer. Laibaeli 1848.
10 kr., in Papierband 16 kr., hudobami 36 ■ . drgl. mit Uold-

schnitt 50 kr.

Nar lepši dan, ali vredno praznovanje i . viga 3,1,:. '>3-.ijila. LaRaiuh
1854. 8 kr., Papierband ord. 124: ' jurno-nni, iu 15 kr.. Lot

band 36 kr., drgl. mit Gohlsclutih

S PODOBAMI,

V PODUK IN KRATEK ČAS

DRUGI TEČAJ.

k' fSfK Prestopno leto

Bromom® j

Z C  /

1856 .

S o s t a v

fe/'

KOLEDAR ZA SLOVENCE

V LJUBLJANI.

ZALOŽIL JANEZ GIONT1NI.





jru



Dob« časov v lotu 1856.

OiJ vstvarjenja sveta je preteklo po judovski štetvi. 5617 let.

Po splohni dovzemi pa. 5804 »

Po vesoljnim potopu o času Noeta. 4148 »

Od kar Rim stoji. 2600 »

Po Kristusovim rojstvu teče zdaj. 1856 »

Po Kristusovi smerti. 1822 »

Po begu Mahomeda je. 1271 »

Od vstanovljenja Luteranske krivovere v letu 1517 na Nemškim 339 »

Od znajdbe papirja v letu 1240 je. 616 »

Od znajdbe bukvostiskarnice v letu 1440 je. 416 »

Od kar so sveti Oče Pij IX. papež postali. 10  „

Od nastopa vlade svitliga cesarja Franca Jožefa I.  8 »

Doba praznikov v letu 1856.

Nedeljska eerka .. . FE

Zlata števka . 14

Epakta ali starost lune na novo leto. XXIII

Med Božičem in pepelnico je G tednov in 1 dan.

Prestavni prazniki.

Septuagezinia. 20. Prosinca.

Pepelnica. 6. Svečana.

Velikanoe. 23. Sušca.

Vnebohod. 1 , Vel. travna.

Binkošti ,. 11 . Vel. travna.

S- .  22. Vel travna.

Perva adventna nedelja. 30. Listopada.

Po Binkoštih do Adventa bo tedej 28 nedelj.

K v a t r i.

Pomladanski ali postni. . . 13. 15. 16. Svečana.

Poletni ali binkoštni . 14. 16. 17. Vel. travna.

Jesenski. 17. 19. 20. Kimovca.

Zimski ali božični. 17. 19. 20. Grudna.

4 l«tni rasi.

Pomlad se začne 20. Sušca ob 11. uri 18 m. zvečer.

Poletje se začne 21. Ttožnika ob 8. uri 5 m. zvečer.

Jesen se začne 23. Kimovca ob 10. uri 10 m. zjutrej.

Zima se začne 22. Grudna ob 3- uri 57 m. zjutrej.

Mrak njen ja.

Letos rnrakne solnce dvakrat, pri nas obakrat nevidama. Mesec tudi
dvakrat in sicer v drugič popolnama in vidno pri nas.

Pervo solnčuo mraknjenje (popolnama) bo 5. Malitravna zju-
troj. Se bo vidilo le v Noviholaudii in bližnjih otokih.

Pervo mesečno mraknjenje (8 5 / 10  palcov) ho 20. Malitravna
zjutrej. Se bo vidilo le v Ameriki, Noviholandii in bližnjih otokih.

Drugo solnčuo mraknjenje (v podobi obročka) bo 29. Kimovca
zjutrej. So bo vidilo le v severnoizhodnih krajih Evrope in pa po vsi Azii.

Drugo mraknjenje mesca (popolnama) bo 13. Oktobra zvečer v
Evropi ves čas vidno. Žačetik se bo v zahodni Azii vidil, konec pa v Ameriki.

Prepovedani dnevi,

ob kterih se »e smejo po ces. postavi ne igre, ne plesi, ne druge očitne
zveseljevanja obhajati:

Pepelnica. — Marinno oznanjenje. — S. veliki teden in velikanoč.
— Binkošti. — S. Telo. — Rojstvo M. D. —- Vsi svetniki. — 3 zadnji
dnevi Adventa. — Sveti danali Božič.

Štempelj.

Kar je čez 8000 fl. je od vsacih 400 fl. en goldinar več odrajto-
vati; zneski pod 400 fl- se pa pri tem za polne vzamejo

Znamuja nebesa.

Oven. j Tehtnica, vaga.

Junec. cfg Škorpijon.

Dvojčiči. [ 5 ^. Strelec.

Rak. Divji kozel.

Lev. | ^ Vodnar.

j|f Devica. gg Ribe.

Znainnja lune.

@ Mlaj. j © Šip.

(Q Zadnji krajic. j 3 P erv ' krajic.

Solnec

0 Solnco.
2 Merkur,
j Venera.

Zemlja.
(f  Mars.
j  Cerera.

s svojimi planeti.

£ Palada.

%  Juno.
jSj Vesta.

Penin (Jupiter)
Saturn.

2 Uran.

Rodopis avstriauske cesarske rodbine.

Cesar aOstrianski.  Franc Jožef Pervi, rojen na Dunaju 18-
Avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. Decembra 1848.

Cesarica.  Elizabeta (Evgenja Amalia), vojvodinja v Bavarii,
rojena v Posenliofen 24- Decembra 1837, poročena 24. Aprila 1854
na Dunaju.

Cesaričina Zofija Frideri ka D or o t ea Marij a J oz e fa, rojena
5. Sušca 1855.

Bratje Nj. Veličanstva cesarja:

1. Nadvojvoda Ferdinand (Maksimilian Jožef) rojen v Sclifin-
brunn u 6. Julija 1832. — 2. Nadvojvoda Karl Ljudovik (Jožef
Marija), rojen v SchHnbrunn u 30. Julija 1833. — 3- Nadvojvoda
Ljudovik (Jožef Anton Viktor), rojen na Dunaju 15. Maja 1842.

Starši Nj. Veličanstva cesarja.

Franc Karl, rojen na Dunaju 7. Decembra 1802, poročen na
Dunaju 4- Novembra 1824 z Zofijo (Frideriko Doroteo Vilhelmiuo),
rojeno v Mouakovim 27. Januarja 1805.

Očetovi bratje in sestre.

a) Ferdinand Pervi, rojen na Dunaju 19. Aprila 1793, je
postal cesar 2- Marca 1835, se cesarstvu odpovedal 2. Decembra 1848,
poročen po prokuracii v Turinu 12. Februarja 1831 z Marijo Ano
Karolino, hčerjo Viktorja Emanuela, kralja Sardinskega, rojene
19. Septembra 1803.

b) Marija Klementina (Frančiška Jožefa), gospa zvezdo-
lcrižnega reda, rojena 1. Marca 1798, poročena v Schonbrunn u 28. Ju¬
lija 1816 z Leopoldam (Jožefom Janezom) kraljičem Sicilianskim,
kraljičem Salerneškim, rojen 2. Julija 1790, vdova od K). Marea 1851

c) Marija Ana (Franč. Terez. Jož. Med.), rojena 8. Junija 1804.

Predstarši cesarjevi.

Franc Pervi (Jožef Karl), rojen v Florencu 12. Febr. 1768,
je postal cesar 1. Marca 1792, umeri 2- Marca 1835-

Ceterta zaročenka: Karolina Avgusta, hči Maksimiliana Jo¬
žefa, kralja Bavarskiga, rojena 8. Februarja 1792, poročena po pro¬
kuracii v Monakovim 29. Oktobra 1816, vdova od 2. Marca 1835.

Predstrici sedanjega cesarja in njih mlajši.

I. Ferdinand (Jož. Janez. Kerst.) Veliki vojvoda Toskanski,
rojen 9. Maja 1769, umeri 18. Junija 1824, poročen 19. Septembra
1790 z Ljudoviko (Ano Terezio), hčerjo rajnega Sicilianskega kralja
Ferdinanda I., roj. 27- Julija 1773, urnerla 19. Septembra 1802;
v drugo 6. Maja 1821 z Marijo Ano, kraljično Saksonsko, roj. 27.
Aprila 1796. — Sin; Leopold II (Jan. Jož. Franc Ferd. Karl), veliki
vojvoda Toskanski, rojen 3. Oktobra 1797, poročen z Marijo Ano,
Kraljično Saksonsko, roj. 15- Novembra 1799, utnerla 24. Marca
1832; v drugo 7. Junija 1833 z Marijo Antonio, Kraljično Sici-
liansko. — Otroci; 1. Avgusta, roj. 1. Aprila 1825, poročena 15.
Aprila 1844 z Luitpoldam, Kraljičem Bavarskim, roj. 12- Marca
1821. 2- Marija Izabela, roj. 21. Maja 1834, poročena 10. Aprila

a*

1850 z Don Frančiška® di Paolo, kraljieem Sicilianskitn, rojen
13. Avgusta 1827. 3. Ferdinand, roj. 10. Junija 1835. 4. Karl,
rojen 30. Aprila 1839- 5. Marija Ljudovika, roj. 31. Oktobra 1845.
G. Ljudovik, roj. 4. Oktobra 1847.

II. Karl (Ljudovik Jan. Jož.), rojen 3. Sept. 1771, umeri 30.
Aprila 1847. Otroci: 1. Marija Terezia, rojena 31. Julija 181G,
poročena 9. Januarja 1837 z Ferdinandam II. kraljem Sieilians-
kim. — 2. Albreht, rojen 3. Avgusta 1817, poročen 1. Maja 1844
s Hildegardo Bavarsko, roj. 10. Junija 1825. — Otroci: Marija
Terezia, roj. 15. Julija 1845. Matilda (Maks. Adelg.), roj. 25. Ja¬
nuarja 1849. — 3. Karl Ferdinand, rojen 20. Julija 1818, poro¬
čen na Dunaju 18. Aprila 1854 z nadvojvodinjo Elizabeto (Frančiško
Marijo) roj. 17. Januarja 1831. — 4. Marija Karolina, roj. 10.
Septembra 1825, poročena z nadvojvodom .Rajnerjem. roj. 11. Januarja
1827. — 5. Vilhelm, roj. 21. Aprila 1827.

III. Jožef (Ant. Jan.), roj. 9- Marca 1776, umeri. 13. Januarja
1847 njegova vdova Marija Dorotea, Kraljična, Virtemberška, roj.

1. Novembra 1797, poročena 24. Avgusta 1719. — Sin druzega za¬
kona: Stefan (Franc Viktor), rojen 14. Septembra 1817. — Otroci
tretjega zakona: a) Elizabeta, roj. 17. Januarja 1831; v drugo
poročena 18. Aprila 1854 z nadvojvodom Karlam Ferdinandam.
b) Jožef, rojen 2. Marca 1833. c) Marija, roj. 23. Avgusta 1836;
poročena v Bruselu 22. Avgusta 1853 s kraljičem Leopoldam (Lju-
dovikam Filipam), vojvodam Brabanškim, roj. 9. Aprila 1835-

IV. Janez Kerstnik, roj. 20. Januarja 1782.

V. Raj n er (Jož. Jan.), roj. 30- Septembra 1783, umeri 16- Ja¬
nuarja 1853, poročen 28. Maja 1820 z Marijo Elizabeto, kraljično
Savojo-Karinjansko, roj. 13. Aprila 1800 Otroci: 1. Adelhajda
(Frančiška Marija), roj. 3- Junija 1822, poročena 12. Aprila 1842 z
Viktorjem Emanuelam, kraljem Sardinskim, roj. 4- Marca 1820.

2. Leopold, roj. 6. Junija 1823. 3. Ernst, roj. 8. Avgusta 1824.
4. Sigmund, roj. 7. Januarja 1826. 5- Raj nar, roj. 11. Januarja
1827, poročen 21. Februarja 1S52 z Marijo (Karolino), hčerjo nad¬
vojvoda Karola, roj. 10. Septembra 1825. 6. Henrik Anton, roj.
9. Maja 1828.

VL Ljudovik (Jož. Ant.), rojen 13- Decembra 1784-

Mlajši nadvojvoda Ferdinanda, Estenskega vladajočega kolena,
brata cesarjevega preddeda.

Franc V. vojvoda Modenski, rojen 1. Junija 1819, poročen 30.
Marca 1842, z Adelgundo, kraljično Bavarsko.

Marija Terezia, roj. 14. Julija 1817, poročena 7. Novembra
1846 s Henrikam grofara Chambordskim, rojen 29. Septembra 1820.

Marija Beatrika, roj. 13. Februarja 1824, poročena 6. Fe¬
bruarja 1847 z Don Joanam Kraljičem Spanjskiin roj 15. Maja 1822-
Maksimi! i an, veliki mojster nemškega reda, roj. 14. Julija 1782-

Prosinec (Januari), ima 31 dni.

Po novim letu. Ko je bil Herode/, umeri. Mat. 2, 19—23-

Septuagezima. Od delovcov v vinogradu. Mat. 20, 1—16-

Seksagezima. Od sejavca in semena. Luk. 8, 4—15-

24- m.

zjutrej.

Sye<*iU (Februar), ima 29 dni.

Kvinkvagezima, Pustna. Od slepiga poleg pota. iAik. 18, 31—43.

Rus ec (Marcij), ima 31 dni.

Tiha. Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan, 8, 46—59.

Velika. Jezus je od smerti vstal. Mark. 16, 1—9-

Mali  rrjv n (April), ima SO dni.

Vi; li k i ti :tv (Maj), ima 31 dni.

Binkoštna. Ako me kdo ljubi. Jan. 14, 23 — 31.

iui k (Juni), ima 30 dni.

V. po Iiink. Od farizejske pravičnosti. Mat. 5, 20 — 24.

' • 5' 1  ac (Juli), ima 31 dni.

Dan in teden | Godovi  1  i£t Spremin lune

VIII. po Bink. Od krivin, hišnika. Luk. 16, 1—9.

IX. po Bink. Od razdjauja Jeruzalema. Luk. 19, 41—47-

X. po Bink. Od farizeja in čolnarja. Luk. 18, 9—14-

XIV. po Bink. Od božje previdnosti. Mat. b, 24 33.

Kimovec; (September), ima 30 dni.

XIX. po Bink. Od kraljeve ženitnimi. Mat. 22, 1—14.

Kozopersk (Oktober), ima 31 dni.

XXIII. po Bink. Jezus obudi mertvo deklico. Mat. 9, 18—26.

XXIV. po Bink. Od stotnika. Mat. 8. 1—13.

L i st O f/■■ul (November), ima 30 dni.

|30| Andrej, apostelj |^|

(i r u d c 11  (December), ima 3 1 dni.

Vremenska pratika.

Letos bo sploh dobro leto in lepo vreme. Kakor so pa pri vsaki

reci izvzetki, tako tudi tukej. Kadar bo tedej slabo vreme, se mora

le med izjemke šteti, naj bo že kadar in kolikorkrat hoče.

Prosinec bo merzel; zakaj kdo ne ve, deje ta mesec v sredi
zime? Vender bodo tudi nekteri topli dnevi, zlasti pri dobro
zakurjeni peči. Snega bo veliko, posebno v visokih hribih,
kjer bo tudi delj časa obležal, kakor na planjavah.

Svečan. Ta mesec bo prav pust Bo imel celih 29 dni — hladnih
in merzlih. Vender bo pa vse druge dni tega mesca vreme,
kakor bi si ga le kdo sam zmisliti hotel; ne bo snega, ne
mraza, ne sicer kakiga druziga hudiga vremena.

Sušeč bo imel rep zavit po stari navadi. Post bo lep, pa ne za
vse. Velikonoč bo nar bolji doma praznovati. Marsikteri pomla¬
danski rožici bo še mraz glavico zavihal.

Mali traven. Sveti Juri ne bo sicer nobene zelene suknje prine¬
sel, vender bo že takrat lepo, v več krajih tudi zelo mokro.
Vode bodo silno velike, posebno v tistih krajih, ki niso prav
daleč od morja.

Veliki traven bo večdel prav prijetin. Kdor ne bo ta mesec
potrebniga dela storil, se bo prihodnji mesec kesal. Terta bo
dober zarod pokazala. Žito tudi dobro.

Rožnik  bo vseskozi lep. Ta mesec se bo lahko nar več dela
storilo na dan. Kres bo suh gorel. Kdor bo ta mesec seno
spravljal, ga ho večdel spravljal — suho.

Mali šerpa  n. Seno bo dalo veliko opraviti. Delovcam bo zelo
nagajala mokrota, naj bo že od deževja, ali od potu. Vročina
bo velika. Svet Jakob lep.

Veliki serpan.  Kdor je zadnje dni pretečeniga mesca žito suho
spravil, ga bo lahko koj mlatil; — kdor ga pa še hi — naj
gleda, kako ga bo zdaj sušil. Muh bo veliko; tudi tacih , ki
bodo marsikomu po glavi šumele.

Kimovec  bo prinesel veliko sadja, ako ga prej kej posebniga ne
pobere in ne vzame. Grozdje bo dobro, pa mokroto bo imelo.
S. Mihael bo pa marsikje sušo napravil, tako de ne bo vsim
všeč, posebno tistim ne, ki se jim bodo penezi ususili.

b

XVIII

Deseli mesec *) (naj bi se že imenoval, kakor koli bi
hotel, de bi le Kozopersk ne bil!!) Ta mesec se začnejo
večdel za vse tiste, ki z glavo delajo, otožni dnevi in ne¬
zdravo vreme. Megla bo gosta, posebno kadar nič vetra ne bo.
Skorej z vsaeiga oblaka bo dež.

Listopad — začne merzel prihajati. Zadnji čas je, se ta mesec
z dervmi previditi in poterte okna zamašiti. Tudi gorko suknjo
bo dobro si omisliti, zakaj blizo je — zima. Bele muhe se
bodo že kje pokazale. Dolgočasen mesec, kjer ne bo tega,
kar bi bilo treba.

Gruden. Zima je pred vratini. Marsikteri bo cvilil, ki ni še prej
nikoli take zime učakal. Kdor je p rej za zimo skerbel in se
s potrebnim previdil, se zdaj ne bo kesal. — Staro leto mine
— lepo in tiho.

*) Pravdo! naj velja kar hoče!

Jest deseti mesec v letu, nočem biti več Kozopersk; vse rajši,
leKozopersk ne! —zakaj bi le jest imel tako gerdo, ostudno
ime,_ ker imajo vender vsi mojih enajst bratov lepe imena?
— Če se me ne usmilite, in me prekerstiti nočete, ljubi Slo¬
venci! (pri družili narodih vsili imam poštene imena) vam
napovem, de bom pravdo vzdignil zoper vas. Zastonj je bila
moja prošnja pred nekaj leti že v »Novicah« zastran tega;
jest sim še vedno le Kozopersk. Zdaj pa ne bom več dolgo
prosil, — zdaj vam bom pa v kratkim pravdo napovedal. Če je
moj sosed Listopad užugal, da ga več »Listognoj« ne ime¬
nujete; bom le vidil, ali bom tudi jest, ali ne!? — Tedej v
zadnjič se podpišem še

Kozopersk.

XIX

SEMNJI.

IW“ Ce bi kak semenj utegnil na nedeljo pasti ali na zapovedan
praznik, bo pa pervi dan po nedelji ali po prazniku.

Na Kranjskim.

Na Bistrici (Premskim kantonu), v pondeljik po s. Jurju in po s.
Martinu^

Na Bistrici v Bohinju, na kresni dan in s. Miklavža dan.

Na Bitnjah v Bohinju, na s. Ane dan.

V Bucki, 24. svečana, na s. Marka dan, v pondeljik pred krešam,
v pondeljik pred s Mihelam in na s. Martina dan.

V Bruniku, na dan Marije dev. 7 žalosti in 13. rožn. cveta.

V Dobernčah, 21. inal. travna, 4. vele. travna in 7. mal. serpana.
Na Dobrovi, 14. svečana, v pondeljik po cvetni nedelji in 29.

velie. serpana.

V Doljih, na s. Boštjana dan, v pondeljik po trejti nedelji po
veliki noči, v pondelj pred s. Lovrenčan) in na s! Mihela dan;
23. listop. to je s. Klemena dan v Mojstrani.

Pri Fari (spodnji ldril), 3. vele. travna in pondelj. po pervi
nedelji mesca kozoperska.

Pri s. Gothardu  (Berds. kant.), na cvetni petek, na s Gotharda,
s. Urbana in na dan obiskanja Marije device.

V G očah  (pri Ipavi), 30. listopada.

V Grahovim,  na s. Polone in s. Rudolfa dan.

V Grosupljim,  25. mal travna in 29. kimovca.

V Hotemožab,  v petek pred cvetno nedeljo in na s. Antona
Pad. dan.

V Idrii,  na veliko sredo, 16. vele. travna, 15. kozop in 4. grudna.
Na Igu, 27. svečana in 20. sušca, drugi pondelj. po veliki noči

in pervi četertek po binkošti!), na s. Lovrenza in s. Martina dan.

V Ipavi,  na pustni pondelj. velikonočni torek, pervi pondčlj.
mesca kimovca in 28. kozoperska.

V Šent-Jerueju  (Kostanjevškim kant.), v pondelj po nedelji
svete Trojice, na s- Jerneja dan in v pondelj. po vsih vernih duš.

V Šent-Jurju  (Polj. kom.), 25. dan sušea.

V Šent-Jur  ju  (pri Svibnjim), na s. Marka in na kresni dan.

V Kamni Gorici,  na  s. Lovrenca in s. Barbare dan.

V Kamniku,  20. prosenea, 12. sušca, 9. rožn. cveta, 24. velic.
šerp., 15. kozoperska in 4. grudna.

b *

XX

Na Kerškim, 3. dan svečana, 18. sušca, 4. velik travna, na s.
Urha dan, 2. velic. šerpa n a, 25. listopada, v pondeljik po s,
Luku in na pustni pondeljik.

V Kotredežu, na s. Jurja dan, v torek po veliki noči in na s.
Jošta dan.

V Kostanjevci, na tihi pondeljik, pondeljik po s. Jakobu, po
s. Mihelu in kvaterni pondeljik v adventu.

V Kočevji, 20. prosenea, 4. velic. travn., 15. rožn. cveta,
25. inal. serpana, 24. velie. šerp. 30. listopada in 31 grudna.

V Krajnji, 25. mal. travna, 1. velic. serpana, 21. kimovca, 18.
kozoperska in 11. listopada.

V Krajnski Gori, v nedeljo pred letnim žegnanjem vsili cerkva,
za živino in blago.

V Kropi, na s. Marjete in s. Lenarta dan.

V Šent-Lampretu, 14. svečana, 22. velic. travna in 17. kimovca.

V Lašičah, v pondeljik pred s. Matijem, ako je pa v nedeljo s.
Matija, je semenj v pondeljik p rop rej, in pervi dan po malim
Šmarnu.

V Leskovcu, v pondelj. pred s. Jurjem in 14. dan velic. serpana.

V Litii, v. pondelj. po 4. nedelji v postu, na s. Florjana dan,
pond. po s. telesu, pondelj. po s. Mihelu in s. Miklavžu.

V Ljubljani, 25. prosenea (3 dni), 1. dan vžliciga travna (14
dni) , 30. rožn. cveta (3 dni), 14. kimovca (3 dni) in 19. listo¬
pada (14 dni).

V Logatcu (dolnjim), na s. Gregorja dan.

V Logatcu (gornjim), v petek po Kristusovim vnebohodu, rožeu-
kranski pondeljik in na s. Lucije dan.

V Loki, 17. sušca, 24. mal. travna, binkoštni torek, 24. mal. ser¬
pana, 24- velic. serpana, 29. kimovca in 25. listopada.

V Ložu, na s. Florjana, s. Koka in ss. Sim. in Juda dan.

Pri s Lovrencu pri Temenici (v Zatičinski komis.), na s. Lovrenca
in s. Klemena dan.

V Martinji vasi pondeljik pred s. Miklavžem.

V Veliki Loki pri s Jakobu na s Jakoba in s. Pangerca dan.

V Lukovku, 16. dan velic. travna in v pondeljik po s. Jak.

V Lukovci, 3. svečana, 26. sušca, 27. mal. travna in 9. kimovca.

Na Mali Gori, 25. dan velic. travna.

V Šent-Martinu pri Litii, na s. Jakoba in Martina dan.

U Matenji Vasi, na kresni dan.

V Mengšu, na s. Polone, s. Jederti, s. Urbana, s. Mihela, s Le¬
narta in s. Lucije dan.

V Metliki,  v torek po ss. 3 kraljih, po svečnici, po s Jožefu,
po beli nedelji, po binkoštih , po s. Marjeti, po godu v nebo-
vzetja Marije device, po s. Mihelu, po s. Martinu in po s. Miklavžu.

Na Mirni,  na kresni dan in 3. listopada.

XXI

V Mirni Peči, pervi dan po s. Jožefu, na s. Kancijana, s. Mihela
in na nedolžnih otročičev dan.

V Mišjim Dolu, 13. dan grudna.

V Mokronogu, vsahoto pred tiho nedeljo in saboto pred s. Jernejem,
na ss. Siim in Juda dan, in na dan po prazniku spočetja M. D.

V Moravčah, na s. Matija dan. na velki pondeljik, na s. Janeza
Nepom., s. Alojzija in na s. Martina dan; in vsaki četertek za
govejo živino in drobnico.

Pri sv. Mohorji 20. d. sušca, v torek pred bink. in 1. mal. šerp.

V Motniku, 12. svečana, tretji pondeljik s postu, 22. mal. travna
2. rožn. cveta in v sredo po roženkranski nedelji.

V Novim mestu, v torek po s. Ant. puš., pred s. Jurjem, po
s. Jerneju, po s. Luku in pervi torek v adventu.

V Novi vasi (na Blokah), v pondelj. po nedelji slad. iraepa Jezusa
in na s. Mihela dan.

V Planini, na s. Jurja, s. Roka, s. Marjete in s. Andr. dan.

V Podbukovju (poleg Kerke), v pondeljik po beli nedelji in
27. kimovca.

Podkorenam, 4. nedel. pred letnim žegnanj. vsili cerkva,

V Polhovim gradu, v pondeljik pred tiho nedeljo, in na s. An¬
tona Paduana dan.

V Polšnejku, v pondeljik po s. Urhu.

V Postojni, pondeljik po Kristus, vnebohodu, na s. Jerneja, s.
Luka in s. Frančiška dan v grudnu.

V Radečah, pervi pondelj. v postu, pondelj. pred s. Jurjem, pred
ss. Petram in Pavlam ta dan, na s. Tilna dan, pondelj. po s.
Martinu in na dan s. Janeza apost. in evang.

V Radohovi vasi, 2. prosenca, pustni pondeljik, pond. pred-
s. Urbanam in pred s. Lukani.

V Radoljci, na s. Gregorja dan z blagam, na s. Jurja dan pa
živinski, binko.štni torek in na s Ane dan z blagam, na ss. Sim.
in Juda dan živinski, na s. Lucije dan pa z blagam.

V Rakovniku, na s Gregorja dan in v nedeljo pred 2. kim.

V Ratečeli, v nedeljo po letnim žegnanj u vsih cerkva.

V Razdertim na s. Valentina in s. Martina dan.

V Ribnici, 2- dan prosenca, v pondeljik po lieli nedelji, na kresni
dan, pervi pondeljik po 2. dnevu velič. šerp. in na s. Matevža dan.

V Rovtah, v pondelj. po tihi nedelji, na dan s. Janeza kerst.,
s. Lovrenca in s. Mihela.

V Senožečah, pervi četertek po binkoštih in pondelj. po kvaterni
nedelji mesc. kimovca.

Na Skaručni,  na s. Helene (15. mal. travna), na s. Tilna (1. ki¬
movca) in na ss. Sim. in Jud dan (28. kozop.).

Na Sta nčjim Verhu, v pondeljik po s. Urhu.

Na Slapjim, pri Ipavi, v pondeljik pr.ed veliko nočjo, in pa na
s. Cecilije dan (22. listopada).

XXII

T Soderšici, v pondeljik pred s. Gregorjem, na dan s. Magda¬
lene in s. Terezije.

V Soriei (živinski), na ss. Filipa in Jakoba dan, in na dan s-
Lukeža.

V Šmarji, 16. dan veliciga trav.

V Starim Logu na Kočevskim, 13. mal. serpana.

V S vi bili, 1. in 25. dan velic. travna.

V Zagorji (za Savo), 9. svečana, na dan s. Pankraea, 29. rožn.
cveta, 1. dan listop. in poslednji dan grudna.

V Zagorji (na Notranjskim), 17. prosenea, pondelj. po cvetni
nedelji, binkoštni torek in na s. Martina dan.

V. Zatičini, na veliki četertek, pond. pred binkoštmi, na s. Ber¬
narda in s. Katarine dan.

V Zdenski Vasi, v pondeljik pred cvetno nedeljo, 13. rožn.
cveta, 17. mal. serpana in sredo po roženkranski nedelji.

V Senušah, 13. dan grudna.

V Šturji, 1. svečana, pond. po beli nedelji in sredo po roženkr.
nedelji.

V Železnikih, 17. dan posenca, velikonoč. lorik 10. v šerp. in
30. listop.

V Žerovnici, v pondeljk po ss. 3 kraljih in 14. svečana.

V Zireh, sredpostno sredo, 4. mal. šerp. in 21. kozop.

V Zubnim, na s. Matija in s Uršule dan.

V Žužemberku, 3 svečana, 12. sušca, 24. mal. travna, 9 rožn.
cveta, na dan po Kristusovim vneboh., 14. kimor., 28. kopoz in
6. grudna.

V Turjaku, na s. Gregorja in s. Andreja dan.

V Ternovim (Premski komis.), pondelj. po ss. 3 kraljih, pondelj.
po ss. Petru in Pavlu in 19. Kozoperska.

V Teržiši (pri s. Trojici), v pondelj. pred Kristusovim vneboh.,
pondelj. pred s. telesam in 23. rožn. cveta.

V Teržiču, 18. sušca, 16. velic. travna, 26. rožn. cveta in 30.
kimovca.

V Toplicah, 21. dan prosenza, v četertik po s Matiju, po s.
Florjanu in po roženkr. ned.

Na Travi, na ss. Filipa in Jak. dan, pondelj. po s. Urhu in na
s. Lovrenza dan.

V Trebniin, 13. dan rožn. cveta, 12. maliga šerp. in 16. velic. šerp.

Na Vačah, v pondelj. po beli nedelji in v torek po pervi nedelji

po binkoštih, na s. Roka in s. Andreja dan.

Na Velikim Gabru,  14. dan mal. serpana.

V Verbovcu  (na Kočevskim), 20. sušca, in 5. vel. šerp.

Na Verhniki,  na kvaterni pondelj. v postu, velikonočni torek
križev pondelj po s. Trojici, na š. Jakoba, s. Lenarta in s. Ja¬
neza apost. dan.

XXIII

V Verhopolji, 22. pros. in 9 rožn. cveta.

NaVeseli Gori, na s. Gregorja dan in v nedeljo pred 2.Kimovcam.

Na Vidmu (poleg Kerke), v pondelj. po ss. 3 kraljih, 16. velic.
travna, 5. mal. šerp. in pondeljik po roženkranski nedelji.

V Šen t- Vid n (na Blokah), pond. po s. Gregorju, po«*s. Vidu in
po s. Jerneju.

V Šent-Vidu (nadlpavo), 12 su.šea, 15. rožn. cveta in 14. velie.
serpana.

V Šent-Vidu (pri Zatičini), na velikonočno sredo, binkoštni torek,
15. rožn. cveta, pondelj. po malim Šmarnu in pondelj. po rožen-
kranski nedelji.

V Višnji Gori, v pondelj. pred pustnim pondelj., vsaki pondelj.
po vsih kvaternih nedeljah, pondelj. po cvetni nedelji, na kresni
dan, na dan s. Ane, s. Tilija in pondelj. po vsih Svetih.

V Cerkljah, na dan s. Antona puš., na veliki petek, na s Roka
in na s. Uršule dan.

V Cerknici, na s. Matija dan, 4. pondelj. po veliki noči, na s.
Ane in na vsih vernih duš dan.

V Cernomlju, vsaki torek po vsih kvaternih nedeljah, in na
veliki torek, v torek po ss. Petru in Pavlu in po ss. Simonu
in Judu.

V Cerniin Verhu, nas. Jurjadan in v pondeljik po malim Šmarnu.

Na Češnjicah, v torek po veliki noči, 24. rož. cveta in 27. kozo-

perska.

Na slovenskim Stajarskim.

Pri s. Andraši, pri Ptujiin, na s. Boštjana in na s. Andr. dan.

V Arnužu, na s. Matija dan, križev pondeljik, 20. dan mal. šerp.,
nedelji, na s. Jerneja dan in pond. po s. Mihelu.

Pri s. Barbari, pervi dan po s. Jožetu, v torik po vel. noči, 2
dan. po s. Florjanu, na s. Vida dan, pondelj. po škapolirski
na s. Lovrenea dan in pa na s. Mihela dan.

V  Bistrici, s. Matija, s. Ruperta spomladi in v jeseni s. Flor¬
jana, s. Jakoba, s. Jerneja, ss. Sim. in Jud. dan.

V Braslovčah, pondeljik po s. Matiju, cvetni petek, križevo sredo
in pondeljik pred s. Matevžem.

V Brežcah, s. Valentina dan, pondelj. po s. Florjanu, na s.
Antona, s Lovrenca, s. Lenarta dan in v saboto pred Božičem.

Pri s. Duhu v Ločah, velikonočni torek in na s. Ant. dan.

Pri s. Emi, binkoštni torek.

V Ernuži, s. Boštjana in Marije device 7 žalosti dan.

Pri s. Filipu v Selah Ulimske fare, 22. svečana, 1. in 24. velic.
travna , 17. mal. šerp. in 21. kozoperska.

V Gomilici, s. Pavla, s. Petra in pred s. Leopoldam dan.

V Gomilški,  na s. Barbare dan.

XXIV

V Gornji Sušiei, na s. Janeza Nep. in s. Andreja dan.

Na Hajdini, 5 saboto po veliki noči. nas. Filipa dan in 30. velic.
šerp.

V Hočah, s. Jurja dan.

V Šent-Ui, s. Vicencja Fer. in s. Rozalije dan.

V Šenl-Janži (pn Traberzi), na s. Antona dan, pond. po imenu
Marije.

Pri s. Marii v Jarenini (v slov. Goricah), na Blaževo, veliki
eetertek, veliko križevo, na Lovrenčevo, veliko gospodnico in
pa na roženkransko nedeljo.

V Šent-Jurju (pod Rifnikam), na s. Gregorja, s. Jurja in s. Flo¬
rjana dan, pond. po s. Trojici, 22. rožniga cveta, pond. po
kvaterni ned v kimovcu in 28. kosop.

V Šent-Jurju (v Tabru), nas. Jurja dan, po s. Florjanu, kresni
dan , darovanja dev. Marije.

V Šent-Jurju (pri Hrastovcu), s. Jurja dan.

V Šent-Jurju (v Svičini), s. Jurja in Kilijana dan.

V Kanižu, s. Jurja in s. Katarine dan.

V Konjicah, veliki četertek, pondeljik po s. Jurju, na križevo
sredo, na dan rojstva s. Janeza kerstnika, na s. Ignacija dan,
pondelj. po s. Mihelu, na s. Frančiška dan pa z blagam.

V Kostrivnici, 10. sušca, na s. Marka dan, 25. mal. travna, na
s. Vida dan (15. rožn. cveta) in 30. mal. serpana.

V Kozjih, 16. mal. travna, na s. Jakoba dan in pred mali Šmar-
nam la dan.

Pri s. Križu (pri Lutmerku), na s. Ane dan.

Na Laškim, na s. Matija dan, veliki četertek, na s. Jurja dan, binkošt.
torek, kresni dan , na s. Matevža, s. Martina in s. Tomaža dan.

V Lavbeku, na s. Marka in s. Brigite dan.

V Lambahu, na s. Vida in s. Roka dan.

V Lembergu, pondeljik po sredpostni nedelji, cvetni petek, 12.
velic travna, pond. po s. Urhu in na s. Ožbalta dan

Pri s. Lenartu  (v slov. Goricah), v pondelj. po beli nedelji, na
kresni, procijunkule in s. Lenarta dan.

V Lipnici,  pondelj. po svečnici, s. Filipa, s. Jakoba in s. Mar¬
tina dan.

V Loki,  22 všlic. travna, pondelj. po drugi nedelji kiinovca

Pri s. Lovrencu  (na Ptujskim poiji), s. Lovrenca, in s. Mihela dan.

Na Lubnjim,  s. Filipa in s. Lizbete dan.

V Luči  h (Leutschah), velikonočni in binkoštni torek, s. Lovrenca,
s. Matevža in s. Miklavža dan.

V Lutmerku,  velikonočni in vsaki kvaterni torek.

Pri s. Magdaleni  (v Marpurgu), s. Magdalene dan.

V Marburgu,  saboto pred svečnico, s. Urha dan in saboto po
s. Luku.

XXV

V Marenbergu, 4. nedeljo po Božiču, cvetni pondelj. binkoštni
torek, s. Mihela in s. Martina dan.

Pris s. Marjeti (v Goricah), na s. Marjete dan.

Pri v  Materi Božji (v Pušavi), v. pondelj. in saboto po velicim
Šmarnu.

Pri s. Mohorji (v Podčeterski kom.), na s. Boštjana dan, beli
pondeljik, na s. Magdalene in s. Martina dan.

V Mozirji, s. Vineencja in s. Vida dan, pondelj. pred malo mašo,
s. Roka in š. Lukeža dan.

V Mureki, s. Jederti, s. Jan. Nep. dan, pred veliko mašo, s. Mi¬
hela in s. Miklavža dan.

V Muti, velikonočni torek, na Filipovo, s. Aleša in obglavljenje
s. Janeza dan.

Pri Novi Cerkvi (zunej Ptuja), na s. Lovrenca dan.

Pri Novi Štifti (na Ptujski gori), 18. sušca, velikonočni torek,
obiskanje device Marije.

V Olimii, 22. velie. travna, v pondeljik pred bink., in po s. Petru
ta dan.

V Ormuži, na dan dev. Marije 7 žalosti, pondelj. po s. Jakobu,
in na s. Martina dan.

Na Pilštanu, na s. Primaža dan, po s. Roku in s. Mihela dan.

Na Planini, 1. sušca, s. Pangerca in s. Vida dan, 13. mal. šerp.,
s. Terezije in na dan s. Frančiška Ksav.

V Podsredi (Horberg), na tiho saboto, znajd. s. križa, binkoštno
saboto, kresni dan, pondelj. po s. Matevži in na s. Lizbete dan.

Na Polji, 8. velie. travna in s. Barbare dan.

Pri s. Primožu (pri Blagovni), 4. malig. travna in s. Primaža dan.

V Ptuji, na s. Jurja, s. Ožbalta in s. Katarine dan.

T Radgoni, 14 dni pred pustam, binkoštni torek, S. Lovrenca in
s. Leopolda dan.

^ Rajhenbergu, veliki četertek, pondeljik pred bink., 9. dan po
drugi kvat. nedelji in po s. Petru ta dan.

V Rogatcu, s. Matija, s. Benedikta dan, beli pondelj., križev
pondeljik, s. Urbana, s. Antona, s. Mohorja, s. Jerneja dan, 14.
kimovca, in na s. Andreja dan.

Pri s. Roku (priPtujim), na Filip, in s. Roka dan.

Pri s. Rozalii, na s. Vida in s. Rozalije dan.

Pri s. Rupertu (v Goricah), s. Rupreta dan v jeseni.

v  Rušah, v. pondeljik, četertek in saboto po mali maši.

v  Sevnici (na Dravi), veliki pondelj., znajd. s. križa in na s. Le¬
narta dan.

v  Sevnici (na Savi), s. Valentina dan, pond. po 5. postni ned.,
3- sredo po veliki noči in 22. rožn. cveta.

v  Slovengradcu, s. Pavla dan, 2., 4, in 6. saboto v postu, na
s - Pangerca, s. Lovrenca dan, in pred s. Martinam ta dan.

XXVI

V Soseski (Naehbarsehaft), s. Janeza Nep. in s. Roka dan.

V Spodnji Polskavi, 40 mart. dan, in po s. Petru ta dan.

V Središči, s. Valentina dan, binkoštni torek in s. Jerneja dan.

V Svičini, na s. Jederti, s. Florjana in s. Andreja dan.

V Seta lih, kresni dan, s. Jakoba dan in pondelj. po vel. maši.

V Šmarji bliz Celja, v pond. po ss. 3 kralj. 3. pond. po veliki
noči, v pondelj. po nedelji Marijniga imena, in na dan s. Barbare.

V Šoštajnu, velikonočni torek, 22. rožn. cveta, s. Mohorja in s.
Mihela dan.

V Štrasi, dan po Marii devici v postu, kresni dan, ss. Sim. in
Juda dan.

V Šavcu, 13. rožn. cveta, 25. mal. šerp. in 13. grudna.

Na Teharjih, s. Neže dan, dan po Marii devici v poslu, s. Pan-
kraca in s. Ane dan.

Na Tinskim, 15- dan po binkoštih, obisk. Marije device, s. Ane
dan, angeljski pondelj.

Pri s. Tomažu (na Polanskim), s. Tomaža dan.

Pri s. Trojici (v Goricah), s. Florjana dan, 28. velic. travna, s.
Roka, s. Auguština in s. Rupreta dan.

V Veleji, na Filipovo, križevi pondelj., s. Jerneja dan.

Pri s. Vidu (blizo s. Eme), 3. pondelj. po veliki noči.

Pri s. Vidu (blizo Ptuja), s. Vida dan, 6. kimovca in 6. listopada.

V Vi tajni, na sredpostno sredo, na s. Urbana dan, in 20. dan
mal. serpana.

V Vojniku, pondeljik pred svečnico in s. Janeza Nep. dan.

Na Vranskim, volikonoeni torek in drugo sredo po v. noči.

V Vildonu, s. Matija dan, velikonočni torek, obiskov. Mar. de¬
vice, s. Magdal., s. Mihela in s. Katar. dan.

V Celji, sredpostno sredo, s. Filipa, s. Vida, s. Lovrenca, s.
Auguština, s. Uršule in s. Andreja dan.

Na Koroškim.

Prosenca. 11. v Gmintu (in vsako kvaterno saboto živinsiki
semenj). 13- v Belaku (in vsako kvaterno sredo živinski se¬
menj) ; v Milštatu in Štrasberzi pondelj. po drugi nedelji po ss.
3 kraljih v Šent-Vidu.

Svečana. 3. v Frižah, v Paternjonu; pustni pondeljik v Kutarčah;
pepelnično sredo, v Oberdravberzi. Vsaki pondeljik v postu ži¬
vinski semenj v Šent-Lenartu. 24. v zgornji Beli. 25. v Tribingi.
26. v Oberdravberzi.

Sušca. 3. v Mištatu in Špitalu. 10- v Šent-Mahorji. 12 v Lava-
mintu, 13. v Gmintu. Tihi četertek v Cobercaii. 14 v Sent-
Andreji. 17., v Pusarnici. 20. v Gribinji. Veliki petek (Schvvarz-
freitag) v Štrasberzi. Velikonočni pondeljik v Oberdravberzi.

XXVII

25. v Šent-Lenartu. Na s. Ruperta dan v Velkovcu in 31. v
Gradišab.

Maliga travna. 1. v Renvigi. 6. na Terbižu. 23. v Milšlatu, na
s. Jurja dan v. Gutštanji in Blatogradu.

Veliciga travna. v 2. v Frižah ; v Kaplji; v Redendolu in v Sa¬
ksenberzi. 3. v Šent-Andreji in v Terzi. 4. v Lavamintu in v
Oberdravberzi. 13. pri s. Hemi; v Šent-Lenartu in Šent-Mahorji.
19. v Celjovcu (14 dni) 26. v Ovšpergu (14 dni), na binko.štni
torek pa V Podgorjah.

Rožniga cveta. 9. v Paterjonu. 14. v Oberdravberzi. 16. v Tra-
berku in Grajfenberzi 24. v Gutštanji. 28- v Grajfenberzi. 30.
v Pontafelnu in Trebižu.

Maliga serpana. 2. v Kaplji. V nedeljo po s. Marjeti v Gradi-
šah. Na s. Jakoba dan v Štrasberzi. Na s. Ane dan v Kutareali
in Saksenberzi.

Veliciga serpana. 11. v Beljaku; v Šent-Lenartu in v Štrasberzi.
20 ;  v Frižah. 25. v Lavamintu in v nemškim Plajberku, 28. pa
v Sent-Andreji.

Kimovca. 9. v Pliberku in starim Dvoru. 14. v Gradišab. 15. v
Tribinji. 18. v Renvigi. 22. v. zgornji Reli in v Traberku. 29.
v Grajfenberzi; Pusarnici; Redendolu; Rožeci in v Šent-Pavlu.
V Šenl-Vidu terpi s. Mihela semenj cele 4 tedne, to je , 14 dni
pred in 14 dni po s. Mihelu, nar bolji semnji so: pervi in drugi
pondelj. po s. Mihelu.

Kozoperska. 4- v Trebižu, 13 v Doberli Vasi, v Ovšbergu (14
dni) in v Cobercah. 16. v Pontafelnu in v Terbižu. 18. v Gut¬
štanji ; pri s. Hemi in v Milštati. 20. v Blatogradu in Ginintu.
21. v Kutareah. 27. v Celjovcu (14 dni). 28. v Frižah, v Kaplji,
Šent-Lenartu , Šent-Mahorji in v Saksenberzi.

Lis to pada. 8. v Malborgeti. 10. v starim Dvoru, v Oberdravberzi
in v Paternjonu. 11. v zgornji Beli in v Šmartnju pri Beljaku.
13. v Pliberku. 18. v starim Dvoru. 24. v Oberdravberzi. 25. v
Grajfenberzi. Pond. po s. Katarini v Cobercah 28. v Ober¬
dravberzi.

Grudna. 1. v Šent - Andreji, na s. Miklavža dan v Štrasberzi in
v Velkovcu. 17. v Milštatu. Kvaterni pond (v adventu) v Pater¬
njonu in 27. v Lavamintu.

Na Goriškim.

Prosinca 7. v Štanjelu, 20. v Gradiški.

Svečana 2. 7. v Šmarii. 24. v Stijaku (v Stanjels. kom.) Na s.
Matija dan v Cerknah. Veliki pond. v Lokvi.

Sušca. 10. na 40 mueencov dan v Ajdov.šini živinski, 16. v Go¬
rici (8 dni) , ravno taki tudi vsaki poslednji četertek vsaciga
mesca živinski semenji. 20. v Komenu, Monfalkonu (2 dni), 25.
v Gradiški. 26., 27. in 28. v Ogleji (Aquileji).

Maliga travna. 20. v Turjaku (2 dni), 15. v Tominu, 25. na
Ronskim (Quiesca) in križev petek pa v Ajdovšini.

XXVIII

Velieiga travna. 1. na Bukovi, 3. v Sežani, 25. na Kačiču (šež.
kom.) , pondeljik po s. telesu pri s. Križu.

Rožniga cveta. 13. v Medeji (Karm. kom.), 24. v Ajdovšini in
v Sent-Evani (Duino). 25. v Karminu (3 dni); pondelj. po s.
Antonu Pad. pa v Pavjeru.

Maliga serpana. 11., 12. in 13. v Ogleji.

Velieiga serpana. 24. v Gorici (14 dni).

Kimovca. 1. v Gradjški, 4. v Karminu (3 dni). 9. v Kaeieu, 14.
pri s. Križu in v Sežani. 21. v Tominu (2 dni). 29. na Bukovi
in v Bovcu (2 dni).

Kozoperska. 1. v Gorici (8 dni), 10. v Turjaku (2 dni), v Aj¬
dovšini na s. Terezije dan živinski, 17. na Konskim, 21. v Cer-
knali, 25. v Gradiški: pondelj. po s. Frančišku Ser. v Pavjeru.

Listopada. 9. v Lokvi, 12. v Komenu, 22. v Šmarii. 30. v Bon¬
činu (Kanals. komis.); pondeljik po s. Andreju pa v Gorici
(14 dni).

Grudna. 6. v Manfolkonu (2 dni). 8. Turjaku (2 dni) 19., 20. in
21. v Ogleji in I. pondelj. po s. Miklav. v Tominu.

Na Reškim primorji.

V Reki, 23. mal. travna, 24- rožn. cveta, 15. velieiga šerp. in 8.
kimovca.

V Bakru, 13. mal. šerp., 1. in 30. listop.

V Grobniku, 1. velic. travna in na s. Trojice dan.

V Kastvi, 22. vel. travna, na roženkr. nedeljo in 13. grud.

V Voloskim, 16. velic. šerp.

V Čubaru, v pond. pr. bink. sv. Jak. dan in po mali maši.

Na Teržaškim primorji.

V Buluncu, na s. Egidija dan. — V Brezovici, 28. mal. travna,

3. mal..šerp. in 17' kozoperska. — V Buzetu  na nedeljo po
malim Šmarnu. — V Kastelnuovi  (Novim gradu), 16. maliga
travna, 28- rožn. cveta in 27. listop. — VKuvedi,  v nedeljo
po roženkr. nedelji in na nedeljo po s. Martinu. — V Dolini,

4. maliga šerp. — V Gabrovicah,  6- grudna. — V Kopru,
21. kozoperska- — V Pazni  (Pisino), 2. velic. šerp. —V Zliv-
ji,.15- mal. travna in 26. kimovca. — V Terstu  2. l.istop. —
V Čubedu,  na s. Martina dan. — VRicmanih,  20. Šušca.

Novi semnji.

Na Krajnskim.

V Ljubljani  je vsaki teržni dan tudi živinski  somenj na na¬
vadnim tergu pred cukrofabriko.

XXIX

V Toplicah pri Novim mestu, v četertkih po s. Matjn, po s.
Florjanu, pred velikim Šmarnam in po roženkranski nedelji. —
V Starim tergu, Poljanske komis., 13 rožnika in 1. kozo-
perska.

Na slov. Stajarskim.

V Vojniku blizo Celja, v ponedeljik po beli nedelji, na s. Urha
dan in 18. kozoperska.

Na Primorskim.

V Borštu, Kopriške komis., 15. snšea za živino, 22. kimov. za
16s in 25. kozop. za blago.


■

-















Sveti Peter,

pervak aposteljnov.

(29. junija.)

Sv. Peter, proprej Simon ime¬
novan, je bil Jonov sin, brat sv.

Andreja, rojen v Betzajdi, Gali¬
lejskim mestu. On in njegov brat
Andrej sta bila pobožna ribča. Je¬
zus je obš, seboj poklical in apo-
steljna zvolil. Simona, kterimu je
dal primek Peter, kar pomeni v
našim jeziku skalo, je poglavarja
svoje cerkve postavil. Peter je po¬
tem vedno z Jezusam hodil, skerbno
njegove nauke poslušal ter priča bil
vsih njegovih čudežev. Ko je Jezus
od sv. rešnjiga telesa učil, rekoč:

»Moje meso je zares hrana,«
ga je veliko učencov popustilo. On
pa se oberne k svojim zvestim, z
besedami: »Ali me bote tudi vi zapustili?« Tu odgovori
Peter s pravo apostolsko vdanostjo: »Gospod! kam bomo šli?
Ti sam imaš besede večniga življenja!« Spoznal je svojiga
Gospoda praviga živiga Boga. Na Jezusovo vprašanje: »Kdo,
Pravijo ljudje, de je sin človekov?« — »In kdo, pravite vi, de
je?« Peter odgovori s sveto vnemo: »Ti si Kristus, Sin ži-
v iga Boga!« Kako imenitne besede, polne žive vere!—Kolike*

l

ljubezni je pokazal takrat svojimu Učeniku, ko mu je poln
zaupanja v Njegovo vsemogočnost po vodi naproti hitel. Ko ga
vender strah obide, se pa tudi začne potapljati. Ali Jezusova
vsemogočna roka ga vzdigne in mu reče ljubeznjivo: »Kaj se
bojiš, maloverni!«

Tako zelo je bil vdan svojimu Učeniku, tako goreč je bil
za njegove nauke!

Ne čudimo se pa, kako je potem zamogel ravno tistiga,
svojiga ljubeznjiviga Učenika 3krat zatajiti. — On še ni
takrat prejel stanovitnosti od sv. Duha, ni bil še zadosti v veri
poterjen, ni še vidil Jezusa v njegovim veličastvu, temuč vidil
ga je v rokah divjih in sirovih bričev, pred krivično sodbo,
slabiga in zasramvaniga — in strahu pred ljudmi ga zataji,
zakaj kadar je vojskovodja vjet, beže vojaki, kadar je pastir
udarjen, se razkropi čeda. Tode tudi zadosti je bilo eniga
pogleda, in spet gaje perdobil. De seje Peter prenaglil, nam
pokaže njegov resnični kes. Z britkim jokanjem je obžaloval
svoj greh ter je potem velikrat pokazal, kako neizrečeno de
Jezusa ljubi. — Binkuštni praznik je s svojo pervo pridigo tri
tavžent Judov spreobernil, neustrašeno je sveti evangeli po
mnozih deželah oznanoval in s čudeži poterjeval. Narpred je
bil v Antijohii škof od leta 45 do 54, odtod seje v Rim podal,
in je ondi svoj apostolski sedež postavil. Z Rima se je vernil v
Jeruzalem, kjer je bil od angelja iz ječe rešen, in kjer (1. 51)
je tudi pervi cerkv. zbor zavolj nekterih vprašanj in prepirov
imel, kar je kot poglavar cerkve od sv. Duha razsvetljen vse
prav razsodil in prepire ustavil. Potem je spet, pridigovaje po
mnozih deželah v Rim šel, kjer je svoj poglavarski sedež imel.
Grozoviti cesar Nero ukaže sv. Petra umoriti. Devet mescov
je bil s sv. Pavlam zapert, predin so ga križat gnali. Prosi jih
pa, ki so ga križali, naj mu glavo k zemlji obernejo, ker se je
po svojih ponižnih mislili nevredniga štel, de bi tako, kakor
njegov Gospod, križan bil. Umeri je v letu 65 po Kristusovim
rojstvu. — Pravijo, deje vse dni svojiga življenja svojo pre-

3

greho, ker je Jezusa zatajil, objokoval, tako de so se mu od
prelivanja solz jamice po licih naredile. — Lejte, kako lep
zgled prave pokore nam daje!

Sveti Pavel.

(29. jun.)

Sv. Pavel, iz rodu Benjamina,
je bil v Tarsu v Cilicii rojen in per
obrezovanji Savel imenovan. Bil je
tudi rimsk mestnjan, ker je prebi-
vavcam mesta Tarsa cesar August
rimsko mestnjanstvo podelil. Gama-
liel gaje podueeval v postavah sta-
riga zakona. Po ljudski in deželni
šegi se je učil tudi rokodelstva in je
platno in jadra zdeloval.

Mladeneč bistre glave se je z vso
gorečnostjo rabinskih naukov poprijel
in je bil z dušo in telesam farizejic.

Kakor je Kristusa, tako je tudi nje¬
govo vero in njegove spoznovavce
kristjane neizrečeno sovražil; povsot,
kjer koli je bilo, jih je preganjal,
sodbi zdajal in k smerti obsojeval. Zelo zelo ga je bolelo, de
se je keršanstvo tako močno razširjalo, njegova vera pa pešala
in pojemala. Ker je bil slep in ni spoznal prave zveličanske
vere, ves zatopljen v farizejske nauke, je bil s toliko serdi-
tostjo nad keršanstvam napolnjen in mislil je Bogu dopadljivo
delo storiti, če kristjane, kot sovražnike vere svojih prednikov
preganja in mori. Z velikim veseljem je varval oblačila tistih,
ki so sv. Štefana kamnjali, ter je sploh za kar veliko čast imel,
de so mu njegovi vikši pooblastivuh' pisma dajali, kristjane

1  *

4

povsot preganjat iti. Tode božje usmiljenje je neskončno.
Ravno tega nar hujiga sovražnika si je Jezus svojiga učenca
in aposteljna zvolil, in on je zdajci ravno tako goreče Kristusov
nauk oznanoval, kakor ga je poprej sovražil. Zgodilo se je pa
takole: Ravno je bil z veliko drugimi na potu proti Damasku
kristjane ondi preganjat, kar ga iznenada svitloba enaka blisku
obda. Pade raz konja in oslepi. Nek glas pa mu reče: »Savel, i
Savel, zakaj me preganjaš? »On pa ves ostrašen vpraša:
»Gospod, kdo si ti?« Glas reče: »Jest sim Jezus, kteriga ti
preganjaš.« — »Gospod, kaj mi je storiti?« vpraša zdaj Savel.
»Pojdi v mesto,« odgovori Jezus, »tam boš slišal, kaj imaš
storiti.« — Njegovi tovarši so vidili svitlobo, slišali glas,
vender pa niso vidili tistiga, ki je govoril. Vzdignejo ga potem
ter ga peljejo v mesto, kjer se je 3 dni in 3 noči postil, in
potem je peršel k njemu na božje povelje učenec Ananija, ki
ga je podučil in kerstil. — In on je spet spregledal, pa ne
samo s telesnimi očmi, ampak tudi s dušnimi je spoznal Jezusa
in je bil zanaprej nar bolj goreči apostelj. — (Cerkev obhaja
spreoberjenje sv. Pavla 25. janvarja.) — Vsi so se zdaj nad
Pavlam čudili, in mu niso prej verjeli, dokler ga niso sami
pridigovati slišali, in del njegovih vidili. Judje pak so se
zakleli, ga umoriti, in so zategadel, ko se je z Arabije nazaj
v Damask vernil, mestne vrata zaperli, de bi ga vjeli. Ali
kristjani so ga spustivši v jerbasu čez ozidje srečno rešili. —
Odsihdob so se začele njegove terpljenja. Cez 3 leta potuje v
Jeruzalem, de bi se s sv. Petram soznanil. Ostal je tu le 15dni,
ker so mu Judje zelo po življenji stregli. Na božje povelje se
poda potem skozi Cezarejo v mesto Tars, in odtod naprej z
Barnabam v Antijohijo, kjer sta eno leto ostala.

Neizrečeno je sv. Pavel delal in terpel za sveto Kristusovo
cerkev. Z Antiohije sta šla skupej v Selevcijo in na otok Ci¬
per, kjer je nekiga z oslepenjem kaznil in rimskiga deželniga
namestnika spreobernil, (po tem se je tudi zanaprej imenoval
Payel); odtod se je podal v Pamfilijo in malo Azijo, kjer je

veliko Judov, še več pa nevernikov spreobernil. Odtod spet
spoden se je podal z Barnabam v mesto Ikoni, kjer sta jih
spet veliko spreobernila. Zavolj preganjanja pribežita v Listro,
kjer so ju zavolj čudežev bogova imeli; koj potem razdivjani
Judje Pavla kamnjajo, pa vender ne ubijejo. Odtod sta šla
skozi malo Azijo nazaj v Antiohijo.

Tode kaj bi pomagalo, našteti vse dežele in kraje, kjer
je ta goreči apostelj sv. Evangeli oznanoval, škofe in mašnike
posvečeval, in keršanske občine vstanovljal. Lahko se reče,
de je vse kraje tačasniga rimskiga cesarstva obhodil, de so po
vsim znanim svetu njegovi listi brani bili. Po vsi pravici ga
tedaj imenujejo za sv. Petram nar večiga aposteljna. Kar je
za Jezusa terpel, pripoveduje sam v svojih listih: preganjanje,
ječo, bičanje, nevihte na morji in ladijolom, nadloge, križe
in težave — vse, kar si človek strašniga misliti zamore —
in na zadnje britko smert z mečem.

V letu 65. je peršel drugikrat v Rim, ko je ravno
grozoviti Nero vladal, in tu je bil s sv. Petram vred vjet in v
ječo veržen. In čez 9 mescov ju peljejo na moriše, sv. Petra
križajo, njega pa kot rimskiga mestnjana ob glavo denejo.
(29. junija.)

Stirnajst listov nam je zapustil veliki apostelj, nam v
zgled in spomin, kakšni imamo biti in kako se vojskovati, de
bomo srečno enkrat neuvenljivi venec zmage dosegli. O de bi
nas vedno k vsimu dobrimu vnemal!

6

Sveti Andrej.

(30- novembra.)

Sv. Andrej je bil Jonov sin,
in brat sv. Petra in Janeza. Bil
je poprej učenec sv. Janeza kerst-
nika, in je takrat Jezusa spoznal,
ko jim je Janez rekel: »Glejte, to
je Jagnje božje!« S svetim spoš¬
tovanjem se mu potem perbliža,
rekoč: »Učenik, kje stanuješ?«
»Pojta in hodita za mano!« od¬
govori Jezus, — in Andrej in
Janez sta postala njegova učenca.
Odslej je Andrej svojiga nebeš-
kigaUčenika povsot spremljal, bil
je priča njegovih čudežev, nau¬
kov, njegoviga terpljenja, smerti
in vnebohoda.

Sperviga je pridigoval po Judeji, potem je šel k never-
nikam v Ščitijo, Epir in Grecijo in je veliko veliko za Kristusa
preterpel. V Patri v Ahaji je vstanovil keršansko . občino in
škof. sedež. Tukej tudi je prejel venec mučenstva. — Peršel
je namreč dež. poglavar Egej v Patro kristjane preganjat.
Neustrašeno se mu predstavi sv. Andrej kot vladika tamošnjih
kristjanov, in mu gnjusobo malikovavstva kar živo popisuje.
Razkačeni poglavar ga da v ječo zapreti. Na to se zbere
veliko kristjanov, ki gredo poglavarja prosit, naj jim aposteljna
oprosti, če ne bi mu ga s silo mčgli vzeti. Ali sv. Andrej se
temu počenjanju ustavi in kristjanam mirnim biti veleva,
enako Kristusu, ki je tudi krivice voljno terpel, ter jih še
prosi, naj bi mu nikar krone mučeništva ne odtegnili. Tako
jih upokoji, opominovaje jih k stanovitnosti, ako bi enako

7

terpeti mogli. Egej pokliče sv. Andreja k sodbi. Ker se ni dal
pregovoriti in je brez strahu Kristusa oznanoval, ga obsodi k
smerti na križ.

V novi podobi (X) mu križ postavijo, in z veseljem ga
pozdravi sv. Andrej, de bo tudi zamogel za Kristusa kej
terpeti. Veliko se jih zbere okoli križa, na kteriga je bil z
vervimi pervezan, uče še z njega svoje verne spoznovavce.
Tako je visel nekoliko dni. Ko se je smertna ura perbližala, se
je odperlo nebo in obdala je Svetnika velika svitloba; umerlo
je truplo, njegova duša pak je šla v boljši življenje prejet zaslu¬
ženo plačilo od Jezusa Kristusa. (Umeri je leta 80 po Kr. r.)

Blaga žena Maksimila ga je dala lepo pokopati. Cesar
Konštantin je pozneje njegovo truplo v Carigrad, papež Pij II.
pa odtod v Rimu v cerkvi sv. Petra spraviti dal.

Sveti Jakop st a rji.

(25- Julija.)

Jakop, sta r j i morebiti zato
imenovan, ker je postal poprej Apo-
stelj, je bil sin Cebedeja in Salome
(pozneje Veronike imenovane) inbrat
aposteljna Janeza. Starši so biliribči,
tode nikakor revni, kakor jih je per
nas veliko, temuč bogati, zakaj oče
Cebedej je imel veliko hišo, in je bil
edin zmed premožnih v Jeruzalemu.

Pa ni čuda, zakaj ribštvo je takrat
kej veliko denarja pervabilo.

Tudi njega je Jezus kot ribča
aposteljna zvolil. Vnet za resnico,
kteri je serce in dušo posvetil, po¬
pusti vse in sledi za Jezusam, ki mu
je rekel: »Hodi za mano!« Jezus ga
je pa tudi močno ljubil, in s posebnim

8

.zaupanjem počastil. Bil je priča njegovih čudežev, njegoviga
spremenjenja na gori Tabor, njegove britkosti na oljski gori.

Poln gorečnosti in ljubezni do Jezusa je nasvetoval, naj
ogenj nad nehvaležne mesta pošlje, ki nočejo njegovih naukov
sprejeti.

Takrat je večidel Judov mislilo, Jezus bo zemeljsko
kraljestvo vstanovil in kot imenitin kralj kraljeval. Tudi mati
Salome je bila teh misel. Prosila je zatorej Jezusa, naj bi v
svojim kraljestvu eniga njenih sinov na desno, eniga na levo
t. j. v nar vikši službe postavil. — Perjatelsko jih poduči
Jezus, de ni peršel zemeljsko kraljestvo vstanovit, ampak
kraljestvo milosti, kraljestvo božje, kraljestvo odrešenja,
kteriga ud le tisti zamore postati, ki se poniža in zatajuje, in
ki bo mogel britkosti, težave, preganjanja in celo smert zanj
terpeti. — Tako jim je razjasnil svoj poklic ter jih oprostil
krivih mnenj. Po binkuštnim prazniku je s sveto gorečnostjo
c znano val sv. Evangeli. — Posebno se je trudil v Jeruzalemu,
spreoberniti neverne Jude. Ali ti so mu s hudim povračali.
Jžatožili so ga namreč Herodu Agripu, vnuku tistiga Heroda,
ki je v Betlehemski okolici nedolžne otročiče pomoriti dal.
iNjemu je bilo to kej všeč, zakaj veliko mu je bilo ležeče pri¬
dobiti si Judov. Jim vstreči je koj zapovedal, sv. Jakopa ob
glavo djati, sv. Petra pa v ječo zapreti. Ravno pred veliko-
konočnimi praznici, tisti dan, ko je Kristus umeri, je tudi
sv. Jakop smert za Kristusa storil, kar seje zgodilo 10 let po
Kristusovi smerti, v letu 43 po Kr. r.)

Pokopali so njegovo sv. truplo v Jeruzalemu, pozneji pa
je bilo preneseno v Kompostelj na Špansko, kjer je tudi sv.
Evangeli oznanoval, in veliko cerkva postavil. Mesto sv. Jakop
kompostelski (sanct Jago di Kompostella) je še dandanašnje
imenitna božja pot.

9

Sveti Janez.

(27. decembra.)

Sv. Janez, apostelj in evan¬
gelist, brat sv. aposteljna Jakopa
starjiga, sin Cebedeja in Salome,
je bil v Betsajdi na Galilejskim
rojen. Še mladenča ga je bil Jezus
aposteljna zvolil, in sicer takrat,
ko je bil s Petram na čudno vižo
toliko rib zajel, in jima je rekel:

»Hodita za mano, in storil
vaji bom ribca človekov.«

Med vsimi aposteljni ga je Gospod
narbolj ljubil zavolj njegoviga de-
vištva. Tudi on je bil tako goreč
za razširjanje Kristusoviga nauka,
kakor brat njegov sv. Jakop, in
je bil edini, kije  Kristusa do križa
spremil. V znamnje posebne lju¬
bezni mu je Jezus s križa svojo mater v varstvo zrocil. Janez
je vzel Mater božjo k sebi, in je zanjo skerbel, dokler je na
svetu živela. V mali Azii po mnozih deželah je z veliko goreč¬
nostjo sveti Evangeli oznanoval, veliko ljudi spreobernil, pa
tudi zavolj tega veliko preganjanja preterpel. Cesar Domicjan
ga je dal v kotel vreliga olja  vreči, tode nepoškodvan je iž
njega peršel. Potem ga je na pusti otok Patem (Pathmos)
odpeljati ukazal, kjer je skrivno razodenje spisal. Strupa so
mu dali iz posode piti, on pa križ čez njo stori, in per ti priči
šine strupena kača iž nje. Dosegel je, kakor mu je Jezus
prerokoval, visoko starost. Ker ni mogel vec hoditi, so ga v
zbirali,še vernih nosili, in ker je bil že tudi preslab, dolgo
govoriti, je vedno lete besede ponavljal: »Ljubi otročiči!
ljubite se med sabo.« Vedno le eno-poslušati so se učenci

10

naveličali, torej so mu rekli: »Učenik! kaj nam neprenehama
le eno praviš?« Lepo jim je odgovoril, rekoč: »To je zapoved
Gospodova, če to storite, je dosti!« Umeri je v mestu Efezu,
še čez 100 let star, in okoli leta 100 po Kr. r. Njegovo truplo-
je bilo ravno tam pokopano. Pozneji so nad njegovim grobam
cerkev postavili, ki so jo pa Turki pozneje v mošejo prenare-
dili. Spisal je sv. Evangeli, skrivno razodenje in 3 liste, polne
goreče ljubezni. O de bi se navzeli tudi mi njegove ljubezni!

Sveti Tomaž.

(21. decembra.)

Sv. Tomaž, tudi dvojčik ime¬
novan, je bil narberže ribič, iz Gali¬
leje doma. Koj sperviga gaje Kristus
s svojimi nauki zase pridobil, bil je
njegov vedni spremljevavec ter tudi
zanj umreti perpravljen. Ko je Jezus
povedal, de bo šel v Betanijo, La-
zara od smerti obudit, mu odsvetuje¬
jo aposteljni, rekoč: »Učenik, unidan
so te hotli Judje kamnjati, in zdaj
spet hočeš tje iti?« Tu poprime To¬
maž za besedo in pravi: »Pojdimo in
umrimo ž njim!« To jih je spet vnelo
in vsi gredo ž njim v Betanijo.

Desiravno je bil pa tako zelo
pogumin in vnet za svojiga Gospoda,
gaje vender, ko so ga vjeli, zapustil,
de, še celo dvomil je, ali je res od smerti vstal, rekoč: »Dokler
ne denem svojih rok v njegovo stran, svojih perstov v njegove
rane, ne bom verjel. Prepričati se moram in potem bom verjel.«
Ne čudimo se pa nad tem. On še ni bil od sv. Duha poterjen,

11

vidil pak je Jezusa vklenjeniga grozne muke terpeti, in sled¬
njič celo na križu umreti! Tomaž ni mogel tacih sprememb
razumeti!

Ves drugačin pa je postal potem, ko se mu je Jezus
perkazal ter mu rekel, de naj pride bliže njegovih ran pogledat.
On pak je zdihnil in rekel: »Moj Gospod, moj Bog!« poka-
zaje s tem živo vero — in vsi dvomi so zginili. Po binkuštih je
šel v nar daljniši kraje sv. vero oznanovat, namreč v Medijo,
Perzijo, Indijo, med Parte in Hirkance. Veliko tisuč ljudi je
s svojo gorečnostjo Kristusu perdobil, veliko cerkva postavil.

Njegovo apostolsko djanje je silna smert končala. Pre¬
bodli so ga v puntu, ki so ga malikovavski popi vžgali. Nje¬
govo sv. truplo je bilo pozneje v Edeso preneseno, in tamkej
v veliki cerkvi shranjeno.

Sveti Jakob, mlajši.

(1. maja.)

Jakop, mlaji zato imenovan,
ker je bil zares mlajši od perviga
Jakopa, ali pa ker je še le po¬
zneje apostelj zvoljen bil. Ima pa
tudi primek manjši, ker je bil
manji postave. Bil je v rodu z .Te-
zusam, zakaj mati njegova Marija
je bila sorčdnica Jezusove matere.
Očetu je bilo ime Kleofa, bratama
pa Juda Tadej in Simen (Simon)
ki sta bila tudi aposteljna. Ker je
bila per Judih sploh navada, bliž¬
nje sorodnike brate imenovati, je
tudi sv. Jakop večkrat brat Go¬
spodov imenovan; in potem so
Judje krivo sodili, deje imel Jezus
več lastnih bratov.

12

Sv. Jakop je še, predin je Jezus očitno učiti začel, prav
ojstro in pobožno živel. Čislali so ga pa tudi zategadel Judje
neizrečeno, in dovoljeno mu je bilo, kadar je hotel, v svetiše
tempeljna iti. Imenovan je bil sploh »pravični.« Ravno tako
pravičniga se je tudi kot apostelj obnašal. Po svojim od smerti
vstajenji se mu je Kristus še posebej prikazal. Tudi aposteljni
so ga v veliki časti imeli, zvolivši ga po svojim razkropljenji
škofa v Jeruzalemu, kjer je bilo sila opraviti treba zavolj toliko
sovražnikov, ki so se v tem mestu snidili. On pa se je s tako
ljubeznijo in gorečnostjo obnašal, de so ga vsi spoštovati mogli.
Tode sila veliko je mogel zavolj Kristusa prestati. Bolj ko se
je narašalo število kristjanov, bolj so ga tudi viši duhovni
sovražiti jeli. Ali preganjanje ga je se serčnejiga storilo.

To je bilo zadosti višimu duhovnu Anu. Razkačeni ga
pokliče pred sodbo ter mu zapove, z verha tempeljna preklicati,
de Jezus ni pravi Mesija. Jakop pak, dobro vede, kaj ga čaka,
korači neustrašljivo na verh in oznanuje Jezusa Sinu božjiga
Mesija. To slišati se razserde popi in ga sunejo čez deržaje na
tla. Doli padši poklekne in moli za svoje sovražnike. Ljudje
pak vsi razdraženi mečejo kamnje vanj in še nekdo perstopi in
ga z gorjačo ubije.

To seje zgodilo v letu 62 po Kristus, rojstvu, ko je bil
96 let star in 20 1. Jeruzalemski škof. V 1. 572 so njegove
sv. kosti v Carigrad prenesli. O keršanska serčnost, kak6
močno te med nami pogrešamo!

13

Sveti Filip.

(1. maja.)

Sv. apostelj Filip je bil tudi ribič,
vBetzajdi doma in tam oženjen. Zvest
v spolnovanji posvetnih opravil ni
nikakor večnih pozabil, in je skerbno
po božjih postavah živel, ter tudi
svoje hčere v strahu božjim učil.

Jezus ga je dobil na poti v Ga¬
lilejo, in gaje, poznaje njegovo blago
serce, k sebi povabil. Brez pomislika
in čakanja se mu Filip perdruži, ker
gaje podučen v sv. pismu, za dolgo
perčakovanigaMesija spoznal. Odslej
ga je vedno spremljal. Sv. pismo ga
omeni per čudnim pomnoženji kruhov
in rib. (Jan. 6. 5.)

Kako zelo je za Jezusa skerbel,
je pokazal takrat, ko gaje več never¬
nikov viditi hotlo. Obernivši se nanj ga prosijo, naj jih k njemu
pelje. On pa, ker je izdajo sumil, popraša poprej Andreja,
kaj je storiti. Ker se ni bilo nič bati treba, jih perjazno k
njemu pelje. Bilje, kakor drugi aposteljni, vsih Jezusovih del
priča, kakor tudi njegove smerti, od smerti vstajenja in vne¬
bohoda, in je prejel z zbranimi vred na bink. praznik sv. Duha.

Potem je šel oznanovat po Judeji in odtod v Frigijo, in
jih je veliko h kat. veri spreobernil. Tu ga je pa tudi v mestu
Hierapoli smert zadela. Pervezali so ga namreč na križ in
so ga tako s kamni pobili. To se je zgodilo v 1. 60. po Kr.
rojstvu. Njegovo sv. truplo je bilo iz Hierapole pozneje v Rim
pernešeno in tam v cerkvi sv. Petra shranjeno.

14

Sveti Jernej.

(24- avgusta.)

Sv. Jernej tudi Natanael ime¬
novan, je bil v Kani v Galileji
doma, eden nar pravičniših mož,
v kterim kakor sam Zveličar pravi,
ni bilo zvijače.

Filip mu naznani, de je Me¬
sija, Simi Jožefa iz Nacareta, vidik
Natanaelu seje čudno zdelo, kako
zamore to res biti, deje  tesarjev
sin in celo iz zaničevaniga mesta
Nacareta Mesija. Hoče ga tedaj
sam viditi in gre s Filipam k
Jezusu. — Ko ga Jezus zagleda,
reče svojim aposteljnam: »Lejte,
to je prav Izraelec, v kterim ni
zvijače.« — Začuden ga vpraša
Natanael: »Gospod! kako me poznaš?« — Jezus pa ga natanko
pogledaje mu odgovori: »Se predin te je Filip poklical, tam
pod figovim drevesam, sim te vidik« — To slišati spozna, de
je on vsigavedoč, in poln začudenja in spoštovanja zakliče:
»O Učenik, ti si Sin božji, ti si kralj Izraela!« Perjazno mu
odgovori Jezus: »Ker sim rekel, de sim te pod figovim dreve¬
sam vidil, že veruješ? Pa boš še veči reči vidil, kakor so te!«

Natanael tedaj popusti vse in se perdruži Jezusu. Bil je
vsili njegovih del priča in se ni nikdar več od njega ločil.

Po razkropljenji je šel v nar daljniši kraje med divje
narode sv. vero oznanovat, kakor v Perzjo, Arabijo in Indijo,
in odtod nazaj v Frigijo, kjer se je v Hierapoli z aposteljnam
Filipam snidik Odtod se je podal skozi Likaonijo v Armenijo,
kjer je tudi zmert storil. To se je pa takole zgodilo. Kralj
Polimi je imel hčer, ktero so mogli zavolj norosti zapreti.

15

Sv. Jernej gre li kralju in mu obljubi hčer ozdraviti, če bo h
kat. veri prestopil. Kralj dovoli. Sv. Jernej ozdravi tedaj v
Jezusovim imenu bolno hčer, kralj pa in prebivavci 12 mest
se dajo kerstiti. To pa razdraži pope, de našuntajo kraljeviga
brata zoper aposteljna, kteriga je vjel in grozovito mučiti
dal. Oderli so živiga in so ga še potem z glavo proti zemlji
križali. Njegovo sv. truplo je bilo v 1. 983 z Beneventa v Rim
preneseno in v cerkvi sv. Jerneja shranjeno.

Sveti Matevž.

(21. septembra.)

O Kristusovim času je
bila Palestina v oblasti mo¬
gočnih Rimljanov. Ti so pa
svoje ljudi po raznih krajih
svojih dežela nastavili, de so
davke pobirali, zraven pa tudi
neusmiljeno podložne derli in
goljufali. Veliki mitarji pa so
še svoje pomagače imeli, kteri
so bili tudi večkrat Judje sami.

Gnjusoba pak je bila pravim
Judam biti pod ptujim jar-
mam, de, celo prepovedano
je bilo v postavi, se vkvarjati
z neverniki, odtod toliko liudovanje in zaničevanje mitarjev,
ktere so celo očitne grešnike imenovali.

Eden teh mitarjev ali čolnarjev je bil sv. apostelj Matevž,
sin Alfejev iz Kane v Galileji; pa čeravno mitar je bil vender
kot pošten mož znan. Narberže je bil tudi sv. Janeza kerst.
učenec.

Matevž je zunej Kafarnauma per Galilejskim morji, kjer
je Jezus večkrat učil in čudeže delal, dačo pobiral. Vedil je

16

Jezus, deje Matevž resnicoljubin in de mu je blago serce vdano,
zatorej se mu bliža s svojo navadno ljubeznjivostjo in reče:
»Hodi za mano!« — Matevž to slišati, z veseljem popusti
vse, in gre ž njim. Potem še povabi Jezusa in njegove apo-
steljne na pojedino na svoj dom, kamor se je več čolnarjev
sošlo. To je spet farizeje bodlo. Ali perjazno jih posvari
Jezus, rekoč: »Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni.
Peršel sim na svet iskat in zveličat, kar je zgubljeniga.«

Po ti pojedini je bil vedni njegov tovarš, ki ga je tudi še
tisto leto aposteljna zvolil, in je bil priča njegovih naukov,
čudežev, njegoviga terpljenja in vstajenja. Po binkuštnim praz¬
niku je dolgo časa ukljub vsemu preganjanju na Judovskim
sv. Kristusovo vero oznanoval, potem pa se je podal v Etiopijo,
kjer jih je veliko tavžent spreobernil, veliko kerš. občin
ustanovil in mašnikov posvetil. — Ko je s čudežem kraljevo
hčer Ifigenijo od smerti obudil, se je tudi kralj z večino ljudstva
k s. veri spreobernil.

Ifigenija je sklenila devica ostati. Ker bi se bil pa kraljev
naslednik ž njo rad oženil, ona ga pa hotla ni, se razserdi,
in da Matevža, kteriga je vsega tega kriviga mislil, umoriti.
— Ravno per altarji je maševal, ko najemniki pridejo in ga
prebodejo. Truplo je umerlo, ali duh njegov se je povzdignil
v nebesa, prejeti večno plačilo. Spisal nam je pervi sv.
Evangeli. »Bodi zvest do smerti, in ti bom dal venec (krono)
življenja« — pravi sv. pismo.

17

Sveti Šimen (Simon) in sveti Tadej.

( 28 - oktobra.)

Sv. Simen, s primkam
vneti ali celot, je bil rojen
v Kani v Galileji, iz rodu
Cabulon ali Neftali. Imeno¬
vali so ga pa zato s primkom
»vneti, «ker jebil tistiga druš¬
tva ud, ki so vsaciga k oj ka¬
znovali, če seje zoper postavo
pregrešil. In ta primek mu je
še potem, ko je bil apostelj
z voljen, ostal, bodi si de je
bil ravno tako vnet za keršan-
stvo, bodisi de bi ga od Si¬
mona Petra razločili bili.

Poln žive vere in goreče
ljubezni do Boga se je koj po
binkuštnim prazniku v tuje
dežele podal, nevernim narodam Kristusa križaniga oznanovat.
Nekteri zgodovinopisci pravijo, de je v Mezopatamii in Perzii
sv. vero oznanoval. —

Juda Tadej ali Lebej imenovan, je bil brat Jakopa mla-
jiga in Simna (Simona), sin Kleofa. Poprej je bil kmetovavec,
oženjen in oce več otrok. Jezus pa ga je aposteljna zvolil in
po prihodu sv. Duha je šel po Judeji, Galileji, Sirii, Arabii,
Mezopotamii, in poslednjič Perzii, kjer sta s sv. Simnam sku-
pej peršla, Kristusovo vero oznanovat.

Tam se jima je takole godilo:

Ravno je popraševal kraljev vojskovodja bogove, kakšin
konec bo vojska, ki jo je ramo kar z Indijani začel, imela.
»Bogovi si ne upajo nič reči,« se je reklo, »ker sta namreč
dva Kristusova aposteljna tukej.« Vojskovodja koj pošlje po

2

18

oba, in ju, ko prideta, s spoštovanjem sprejme. Razložita mu
narpred, kako nespametno in ostudno je malikovavstvo, in
dovolita potem tudi, naj jih gredo le še prašat, ker smejo brez
škode govoriti. Vprašani popi odgovore, de bo vojska dolga in
kervava. — »Glej njih nespameti« mu rečeta aposteljna, »jutri
ob ti uri pridejo poslanci mir ponujat.«

Zeljno percakuje vojskovodja druziga dne. In glej! ravno
tisto uro pridejo poslanci in prosijo miru.

To pergodbo zve tudi kralj, ki je v Babilonu stanoval.
Tudi on pokliče aposteljna, in se da z vsimi dvorniki in veliko
mestnjani kerstiti.

Aposteljna gresta odtod po deželi, in oznanujeta z nar
boljim vspeham sv. Evangeli. Le popi ostanejo terdovratui, ju
gledajo gerdo, ter sklenejo, ju, kodar si bodi, umoriti. Našun-
tajo pa prebivavce oddaljeniga mesta, naj nikar aposteljnov
ne poslušajo, temuč naj ju zgrabijo in kot podpihovavca k
smerti obsodijo. To seje tudi res zgodilo. Ko tje prideta, ju
koj z nar veči silo napadejo in pred podobi solnca in mesca
(lune) vlečejo, s poveljem, jima darovat. Ker se pa tega z nar
večim studam branita, ju obsodijo k smerti.

Sv. Simen je bil sožagan, sv. Tadej pa s sekiro ob
glavo djan.

Zgled sta nam krepke stanovitnosti. Sv. Juda nam je
tudi kratek pa tehtin list spisal. —

Sveti Matija.

(24. Febr.)

Jezus je imel med svojimi zvoljenimi tudi slabiga hudob-
niga aposteljna, z imenam Judeža Skariota. Sv. pismo nam
pove, deje bil zelo skop in je rad goljufal. Ker ga ni nobeno
•opominovanje presunilo, gre in proda slednjič Jezusa, svojiga
nebeškiga Učenika. V obupanji se potem obesi. Njegovo truplo

— 19 —

so spustili v grozno dolino Benhinom, kjer so sploh hudodel-
nike sožigali.

O neznani pogled, o strašna osoda! Judež, kije bil ravno
tako ljubljen, kot drugi, poverne to neizrečeno ljubezen s hudim,
on izda svojiga ljubeznjiviga Učenika. Kristus ga je pa tudi že
sam obsodil, rekoč: »Gorje temu, po kterim bo Sin človekov
izdan, bolje bi mu bilo, de bi nikoli rojen ne bil!«

Po Jezusovim vnebohodu je bil Matija eden zmed 72
učencov na njegovo mesto zvoljen. To se je tako zgodilo.
Kmalo potem stopi en dan Peter med zbrane in jim reče, de
je potreba, de eniga namesti zdajavca apostelnja zvolijo.

Koj mu privolijo in imenunejo dva, namreč Matija in
Barzaba, ki sta bila oba Jezusova učenca, spoštovana in zaupna
moža.

Sklenili so, naj Bog razsodi, kteriga hoče aposteljna
imeti. Skupno tedaj molijo in prosijo Vsigavedočiga, naj bi
jim praviga naznanil. Po molitvi vadljajo, in, lej IjMatija je
doletela sreča, de je bil zvoljen apostelj. On se je pa tudi
vredniga storil, zakaj oznanoval je z moško stanovitnostjo po
več deželah, kakor v Kapadocii, per Kaspiškim jezeru, in v
Etiopii (Afriki) sv. Evangeli, is jih je veliko tisuč Kristusovi
veri perdobil.

Posebno goreče je perporočeval, kakor Klemen Aleksan¬
drijski perpoveduje, zatajevati samiga sebe, dajati dobre zglede
>n pa svetu odpovedati se.

Čez 33 let apostolskiga delovanja se poverne nazaj v
Judejo, kjer je pa tudi umorjen bil. Razkačeni jud. duhovni
so g a  pertirali pred sodbo. On pa, namesti se umakniti in
Jezusa zatajiti, ga timbolj kot praviga Mesija spozna in neu¬
strašeno oznanuje. Nato se vzdigne veliki duhoven ves razto-
goten in reče: »On je Boga prekljinal, kamnjan naj bo!«

Tirajo ga berž potem na inoriše zunej mesta in ga kam¬
najo. Slednjič mu še rimsk vojak glavo odseka. To se je

2 *

20

zgodilo v L 74, ko je cesar Neron vladal. — Cesarica Helena
je njegovo sv. truplo prožneje v Trevir prenesla, kjer ga še'
dandanašnje časte. —

Sveti Barnaba.

(11. junija.)

Tudi sv. Barnaba perštevajo k
aposteljnam, čeravno ga ni Jezus
sam zvolil. Bil je vedin tovarš apo-
steljnov, ki so ga zavolj njegove
žive vere in ker je bil tako zelo za
keršanstvo vnet, jako spoštovali.

Bilje pa levit s Ciperskiga oto¬
ka, in prav za prav Jožef imenovan.
Sv. Lukež in cerkv. očetje ga ime¬
nujejo sploh aposteljna. V Jeruza¬
lemu je imel sperviga s sv. Pavlam
učenika Gamaliela. Tode ker ga
»postava« ni mikala, popusti vse in
gre za Jezusam. — Kadar je sv.
Pavel po svojim spreoben jenji nazaj
v Jeruzalem peršel, ga je Barnaba
v zbiralo kristjanov perpeljal in razložil, kaj se je z njim
zgodilo, de se ga niso bali.

Sperviga je v Antiohii učil in kerš. občino ustanovil,
kamor je tudi sv. Pavla poklical, ker sam ni vsemu zadostiti
mogel. Cčlo leto ostaneta tu skupej in število spoznavavcov,
ki so se pervi »kristjane« imenovali, je dan na dan narašalo.

Odtod sta šla po božjim razodenji v druge kraje, sv.
Evangeli oznanovat. Aposteljni so jima dali potrebne povelja
in so ju tako svečano v svojo družbo kot aposteljna sprejeli.

21

Pridigovala sta v družini sv. Marka v Selevcii, na Ci-
perskim otoku, v Salamini, Pafi, Pisidii, Ikanii, Listri, v Der-
bentu, in potem spet v Antiohii. Prav po bratovsko so se
imeli, delivši veselje in žalost, nadloge in terpljenja. Pozneje
se je Barnaba od sv. Pavla ločil, ter je šel v Milan, ker je 7
1. škof bil. Odtod seje  podal v Bergamo in Briksen, odkoder
se je spet na Ciperski otok vernil. Tu so se pa Judje zoper
njega spuntali in so ga s strašno togoto kamnjali. Sv. Marka
ga je pokopal. —

Poglavitni grehi.

N apuh.

Angeli, napuha prepijani v raji.

So slepi se spozabil’, da so stvari,

Od Boga zaverženi zato so zmaji
Večne, grozovitne v pekla noči.

Izveličar pustil bistvo je nar slaji,

In je tu na zemlji živel med ljudmi,
Ves ponižin je napuh, prevzetnost, vaji
Štel med nar bolj zoperne Bogu reči.

Kakor angele tud Bog človeka čerti,

Če napuli, prevzetnost polnita serce,
Ker ponižnost Izveličarja do smerti
Pravo ceno le pred Bogam dati ve;

Glej zato leži prevzetnež tak globoko.

Kot stoji pred Bogam gor ponižni v’soko.

22

Lakomnost.

Dvema nisi vstan gospodama služiti.

Je izrek resnice, k’ večno cista je,

A ko morde Mamon tvoj je bog čestiti,

Se v nič zaveza s stvarnikam razspe.

Polni zlata, srebra kupi hasnoviti

50 nebo, po kterim vsaka želja gre,
So ti škrat, k’te vodi v noči grozoviti

Zakrivaje srečo, k'duši v smert’ cvete.

Ves zavervan v bogastva več’ množenje
Se ne spomniš, treba da umreti bo;
Ne pristopiš bližnjim bogat v osrečenje,

51 prijatel tem le, ki ti dnar dado;
Dnar je tvoj malik, in sužinj ti njegovi,
Bog tvoj zopernik, poguba tvoji stovi.

Nečistost.

O ljubezen, ki v zakon pare vežeš,

Iz nebes si k’nam na zemljo ti prišlal

Sveta ti zato iz zemlje k’ Bogu sežeš,

In le posvečen do tč oblast ima;

Torej tudi s tem, ki ni te vrodin, sprežeš
In mašvavko čistosti te. kmal spozna.

Kakor strup v rano gad spusti, uležeš
Jad požvinstva! hitro se v prederzneža.

Barva živa zdaj mladosti naglo zgine,
Zgine in gerdo ostudno bo telo,

Ljubeznjivost, mik nedolžnosti ga mine,
Gnjusno mu v gujusui strasti dnov teko

Iu ker veseli ga žvinska le sladkoba
Je pred stvarnika obličjem on gnjusoba.

23

Nevošljivost.

Kervohlepevno v Afrike pušavah
Ljutodivja zver hijena krog divja;
Zmanjka nji jedi v žalostnih praznavah;
Skoplje glej merliča z groba, žre da ga

Kakor pa hijena truplo grud’ v globavah
Ino grozovitno žertje z njim ima,

Glej tako človeka v njega znotravah
Grude, grize, je zavid zavidneža.

Razločilo samo, ki je tu, je tako;

Da hijena truplo iše, ki ga je,

Človek pa redi zavida strašno spako
Sam v sebi, da mu kljuje, gnjus’ serce,
Truplo je mertvo, hijene zob ne čuti,

Živ zavidnež, in zato v bolest zasuti.

Požrešnost.

Kar je solnce zemlji, pamet je človeki:

Svitla luč, ki černo tmoto razpodi;

Solnce razsvetljuje zemljo v’ krogloteki,

Pamet sveti nam v razum Boga, stvari.

Solnce zemljo kaže v barvani obleki,

Ki se razna razno, pa lepo bleši;

Pamet pa Boga v sklepnim svojim zreki
In še le človeka v človeka stri.

Bla na svet’ brez solnca b’torej strašna tmina,
Človek pa brez pameti kot vsaka zver;

Glej zatorej je nezmernež takšna žvina,

Ker si pamet v silnim utopi požer’;

Kar nas blaži, je v takim utopljeno,

Žvinče roj’, vse drugo pa je v njem zgubljeno.

Serd ali jeza.

Čast in hvala bod’Bogu na visokosti,

(Ki poklical je iz nič nezmerni svet)

In ljudem, ki bije jim serce v blaznosti,
Mir na zemlji, euje se prečudno pet.

Angeli so peli pesem to sladkosti,

Ko prestrašno smert na križi preterpet’,

Rojen bil je nam neskončne Sin svetosti,
Nas v terpljenji pogubljenja vse otet’.

Mir, močan steber človeka prave sreče,
K’je po angelih učil ga tolikrat

Izveličar naš na zemlji tu goreče,

Zdere jeza, serd, nesreče stara mat;

Voljo, želje božje med ljudmi zavora,
Spertje, needinost pa redi, podpera.

Lenoba.

Ak prevdariš človek truplo, ude svoje,

Najdeš, da ti stvarnik delati veli;

Se ozeraš na nevtrudnih bččlic roje,

Delaj, dragi, delaj! njih tud glas šumi.

Zemlja, k’le obdelana potrčbe tvoje
Tebi v življenje časno obrodi,

Stan, mravlje, ko ptičik, ki v gojzdi poje,
Vse nas pridnost, vse nas delati uči;

In namen namenov, da živ’mo na zemlji,

Je ukaz Boga: pobožin bod’ in svet,

Trudi se, v prav’ popolnosti dojemlji,

Len ne bodi, ker lenobni bo preklet:

Pridnost, trud duši lenoba in na večno

Naše nam stori življenje v smert’ nesrečno.

J. V.

25

Strah Božji.

Zgled in blagor keršanske deržine.

Sv. Eleazar in njegova pobožna žena Delfina sta v
14. stoletju na Francoskim živela. Še  le 23 let star je Eleazar
veliko premoženje podedoval (pojerbal), ktero je spoznal le za
pripomoček, od previdnosti Božje mu dan, de brz njim revne
podpiral in čast Božjo zvikševal. Ker je njegova pobožnost
resnična bila, tudi svojih časnih opravil ni zanemarjal, temuc
jih je z vso skerbljivostjo in modrostjo opravljal. Bilje pogu¬
men (serčan) v vojski, delaven in previdin v miru, tudi je vse
dolžnosti svojiga stanu zvesto in natanko spolnoval. Za svojo
hišo in deržino je poseben red ali vodilo vpeljal, in skerbno
cul, de se je vse po njem ravnalo.

Ta hišni red za celo njegovo deržino zapovedani
je bil:

1. Vsi, kteri so v moji hiši, naj opravilo kakoršno koli
imajo, vsak dan k sveti maši gredo. (Kjer se to sploh
zgoditi ne more, naj se saj zgodi, kolikorkrat je mogoče.)
Ako bomo Bogu prav služili, nam pri hiši nič manjkalo ne bode.

2. Ako zmed mojih poslov kteri kolne, se roti ali
priduša, bo ojstro kaznovan, in ako to ne pomaga, s sramoto
od hiše djan. Ali morem upati, de bo Bog moji hiši svoj
blagoslov dodelil, ako bi pri sebi ljudi imel, kteri hudiču
služijo? Ali bi smel pri sebi ljudi terpeti, kteri v svoji duši in
na jeziku strup imajo?

3. Poštenost in sramožljivost pri meni vsi in povsod
imeti morajo; najmanjši pregrešek zoper to čednost, bodi si v
besedi ali v djanji, v Eleazarjevi hiši brez kazni ostal ne bo.

4. Vsi brez razločka, moški in ženske, morajo večkrat
v letu k spovedi iti, zlasti pa o velikih godovih in praznikih.

5. Lenoba  se pri moji hiši terpela in pasla ne bo.
Zjutrej ima vsak v pobožni molitvi  svoje serce k Bogu

26

povzdigniti, in mu samiga sebe in vse svoje misli, besede in
dela čez dan darovati; potem pa gre na svoje delo. Vsakimu
se zjutrej nekoliko časa za molitev in sv. mašo dopusti; vsak
pa tudi svoje delo in svoje pobožne vaje tako vrediti ali
vravnati mora, de se z izgovoram pobožnosti dolžnosti stanu
zamujale in zanemarjale ne bodo.

6. Ne dovolim, de bi se pri meni za denar igralo —
nikomur pa ne branim, po nedolžnim si serce razvedriti;
pa saj čas že tako dosti hitro poteče, ako se v lenobi ne
zapravlja. S tem pa ne išem, iz svoje hiše samostan (klošter)
narediti, de bi moji ljudje kot pušavniki živeli; vsakimu
dopustim razveseliti se, de se le nič taciga ne dela, s čimur se
vest dobriga kristjana rani, in de se le v nevarnost ne postavi
Boga razžaliti.

7. Mir se v moji deržini nikoli begati ne sme. Kjer je mir,
ondi Bog prebiva. Nevošljivost, ljubosumnost, prepirljivost
deržine med seboj dražijo in razdirajo. Jez bom vse ljubil,
kteri Bogu zvesto služijo; tistih pa terpel ne bom, kteri se
Božje sovražnike skažejo. Kteri se Boga ne boje, tudi ne
zaslužijo zaupanja svojiga gospoda, in kmalo tudi hišno pre¬
moženje raztrosijo. Gospod, kteri take služabnike ima, je v
svoji hiši kot vojskovodja, kteri je okoli in okoli s sovraž¬
niki obdan.

8. Ako kakšen kreg ali prepir vstane, hočem, de
se vsak zapovedi aposteljnove zvesto derži, in se spravi,
predin solnce zajde; de torej vsak na storjeno razžaljenje
precej pozabi in vsako misel na maševanje v sebi zaduši.
Vem, de je nemogoče, z ljudmi živeti, de bi marsikaj ne bilo
prenesti treba. Malokdaj je človek celi dan ves miren. Nevolja
ga obide, in potem sam ne ve, kaj hoče. Drugim ne odpustiti,
je hudičevo; svoje sovražnike pa ljubiti in jim hudo z dobrim
povračevati, to je znamnje Božjih otrok. Takim poslam je
moja hiša zmeraj odperta, moje premoženje in moje serce jim
je odkrito, imel in ljubil jih bom kot svoje otroke.

27

9.  Vsak večer se moja deržina  k molitvi  in  v
pogovor zbere, v kterim se od Boga, od zveličanja
duše  in od pripomočkov v nebesa priti, pomenko varno. Dosti
sramotno je, de od Boga na zemljo postavljeni, de bi si nebesa
služili, tako malo na-nj mislimo, in skorej le memogredoč od
njega govorimo. Keršanski pogovori od zveličanja duše nas h
kreposti (keršanski pravičnosti) spodbadajo in nas uče, nevarno
razveseljevanje sveta zaničevati. Kako se bomo učili Boga
ljubiti, ako se nikoli od njega ne menimo? Pri teh pogovorih
in pri združeni molitvi se nihče z izgovoram druzih opravkov
pogrešati ne sme. Nobeno opravilo mi ni tolikanj pri sercu,
kot zveličanje mojih podložnih. Oni so meni zročeni, in jez
bom vse Bogu nazaj dati imel, hišnika, posle in sploh vse, kar
je mojiga.

10. Vsim, kteri so v moji službi, pod naj ojstrejši kaznijo
prepovem,  komu koli narmanjši krivico  na njegovim
premoženji ali dobrim imenu  storiti, ali uboge zatirati,
ali komu škodovati z izgovoram, de moje pravice branijo.
Jez se nočem bogatiti z lastnino ubogih. Služabniki, kteri s
terdobo za prid svojiga gospoda skerbe, pogubljajo sami sebe
in njega seboj vred. Kako bi malo milošnja pregreho opravil-
nikov odmeriti ali poravnati zamogla, kteri do poslednjiga
venarja siromaka odirajo, de stiska njegova proti nebu za
niaševanje vpije? Raji hočem raztergan berač v nebesa priti,
kot pa z neusmiljenim bogatinam v zlato in škerlat oblečen
v pekel verzen biti. Človek je dosti bogat, ako strah Božji
ima. Bogastvo, ktero je s krivico ali zatiranjem pridobljeno,
jo ognju v zemlji skritimu enako, ki kadar iz tal prišviga, vse
pokonča in povžije. Ako bi bil kdo komu kej preveč vzel,
hočem de se mu čveterno poverne. Zaupam, de se bo vsa
krivica popravila, ktera se je zavolj mene zgodila. Kako bi
se človek, čigar zaklad je v nebesih, strastno za to pečati
zamogel, kar je na zemlji? Kako bi mogel zavolj tega kratkiga
življenja svoje večno zveličanje v nevarnost postavljati? Ko bi

28

tako delal, bi bil moral pamet zgubiti, ne več vediti, kaj je
keršanska pravičnost, bi se bil moral veri odpovedati.

Tem zapovedim je Eleazar sam s svojim zgleda  m
največi veljavo dodelil. Posebno je skerb imel, mir in keršansko
ljubezen v svoji hiši ohraniti. Delfina je vse želje svojiga moža
spolnovala in mu popolno pokoršino skazovala. Njune edinosti
nič begalo ni. Pobožna gospa je vedila, de žena ne more tacih
pobožnih vaj opravljati kot nuna, de pa vender delavniga
življenja od molitevniga  ločiti ne sme. Zato je svoj čas tako
razdelila, de je obedvojne dolžnosti spolnovati zamogla. Vse se
ji je čudilo, s koliko p a z 1 j i v o s tj o je nad vsimi svojimi
podložnimi cula, in s koliko skerbnostjo  je strah Božji in
ljubezen do svete čednosti ohraniti, pa tudi vse odverniti si
prizadjala, kar koli bi nemir ali razpertje delati utegnilo. Vsi
njeni podložni so jo ljubili kot svojo mater, m ona jih je ljubila
kot svoje otroke. Njeno življenje je spričevalo resnico, de
pobožni predniki tudi svoje podložne poboljšajo, in de so
deržine svetnikov deržine Božje. Imela je pri sebi sestro,
Alazijo po imenu, ktera se je v vsih pobožnih vajah in dobrih
delih nje deržala. Kdor koli je v Eleazarjevi hiši le prebival,
se je tudi gotovo za vse dobro oživil in duha pobožnosti navzel.
Toliko moč dobri zgledi gospodarjev in gospodinj  do
poslov in druzih podložnih imajo! Naj bi dandanašnji gospo¬
darji in gospodinje tako culi in skerbeli, in po takim hišnim
redu se ravnali, bi tudi deržine vse drugačne bile.

Ker si bogati posebno z ljubeznijo in usmiljenjem do
ubozih nebesa služiti morajo, zato je omenjeni svetnik velikrat
bolnišnice obiskoval, bolnikam rane kuševal, in jih sam s
svojimi rokami obezoval. Vsak dan je dvanajsterim revnim
noge umival, in jim dostikrat pri mizi (pri jedi) stregel. Vsi
siromaki so v njem očeta imeli; svoje hrame je napolnil z
mnogimi potrebnimi rečmi, s kterimi jim je pomagal. Ko gaje
enkrat nekdo prašal, od kod toliko serčno ljubezen do ubogih
ima, mu je odgovoril: »Kako zamoremo k Bogu moliti: Pridi

29

k nam tvoje kraljestvo! ako mu še kozarca vode (v revnih)
ne damo? Kako ga smemo njegove gnade prositi, ako mu to
odrečemo (revnim ne skažemo), kar je njegoviga?«

Eleazar je v Parizu zbolel in se uleči moral. Z modro
previdnostjo je svojo oporoko (testament) .še v terdnim zdravji
naredil. V njej bolnišnic, pa tudi druzih dobrih naprav in
pobožnih del ni pozabil, h eimur ga je njegova živa vera gnala.
De bi se s čisto vestjo pred sodnji stol Božji prikazati mogel,
je vesoljno ali veliko spoved od svojiga celiga življenja opravil,
in se je v svoji bolezni skor vsak dan spovedal, desiravno
se je reklo, de s smertnim greham Boga nikoli ni razžalil.
Terpljenje našiga Gospoda in Zveličarja si je velikrat brati
nkazal in posebno premišljeval. Spomin terpečiga in umirajo-
ciga Boga mu je naj veči tolažbo dajal v njegovim terpljenji.
Potem ko je sveto popotnico in sveto poslednje olje prejel, so
ga smertne težave obšle, in umeri je 27. kimovca 1323 v 38.
letu svoje starosti. Papež Klemen VI. je čudeže, ki so se na
njegovo prošnjo godili, preiskati dal in poterdil, in papež
Urban V. ga je slovesno v število svetnikov sprejel.

Se uektere bogoljnbne bodila za kersansko derzino.

Zraven praviga, keršanskiga hišniga reda, kteriga se je
pa natanko deržati treba, so pa še tudi drugi pripomočki,
kteri veliko pripomorejo, de se v deržini strah Božji obudi in
ohrani.

1. Pri vsaki hiši (kjer le kdo brati zna), naj bi se po
nasvetovanji dušnih pastirjev nekaj pobožnih bukev napra-
vilo in imelo. Take bukve za vsako deržino potrebne bi bile:
Katekizem ali keršanski katoliški nauk, Berila ali listi
in Evangelii za nedelje in praznike, Gofina razlaganj e
cerkveniga leta, Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
Tomaža Kempčana  evetere ali pa dvanajstere bukve,.
Napeljevanje h pobožnimu  življenju in lepimu

30

zaderžanju, Življenje ali Djanje svetnikov Božjih,
Življenja srečni pot za mladenče, Keršansko devištvo
za deklice. To se ve, de se nabira takih bukev tudi po stanu
in omiki deržine, po starosti in izreji otrok i. t. d. ravnati
mora. Se toliko boljši pa je, ako se v fari občna bu k Var¬
nica napravi, de si dobrih, primernih bukev vsak lahko
izposodi, kolikor si jih sam kupiti ne more.

2. Naj se vse spodtakljive in take podobe, ktere le posvet¬
nost, nečimernost ali telesno počutnost bude, iz hiše odpravijo;
nasproti pa naj se v hiši podobe križaniga Jezusa, pre-
čiste device matere Marije, svetiga angela varha,
svetih pomočnikov ali patronov otrok in staršev, sv.
Jožefa, sv. Alojzja ali družili svetnikov očitno nastavijo.
To je priporočila vredno, ker je nekako znamnje in pričevanje
vere cele družine, vsakdanja tiha pridiga, in vedno opomi-
novanje in nagibovanje k posnemanju in spolnovanju svetih
čednost, keršanske serenosti in pravičnosti, vedno kazalo
prave poti, po kteri se v nebeško kraljestvo priti zamore.

3. De se strah Božji pri deržini obudi in ohrani, je pa
zlasti prava čuječnost' in skerbnost staršev v izreji
otrok in pa združena domača pobožnost  potrebna.
Svete podobe staršem priložnost dajejo, otroke in posle
opominjati ljubezni in milosti Božje, vpričnosti in varstva
svetih angelov, lepih zveličavnih zgledov Marije in družili
svetnikov, de naj jih zvesto posnemajo in se jim pridno pri-
poročujejo. Ravno tako so pobožne bukve cčli hiši v velik
prid — pa le na to vižo, de kdo glasno bere, vsi drugi pa
pazno poslušajo, iz branja nauke posnemajo in na svoje živl¬
jenje obračajo, se s tem od hudiga odvračujejo in v dobrim
poterjujejo. Saj v nedeljo ali praznik se lahko kaka ura v to
branje odloči. Posebno lepa in hale vredna navada, po kteri
milost in blagoslov z nebes hiši dohaja, je skupna molitev,
ki jo gospodar in gospodinja z vso svojo deržino združeno
opravljata. Jezus sam pravi: »Kjer sta dva ali so trije

31

zbrani v mojim imenu, sim jez med njimi.« Tudi v pervih
časih keršanske cerkve  so kristjani združeno molili,
doma nauke ponavljali, ki so jih v cerkvi slišali, in se sami
med seboj podučevali. Očetje so posebno skerbeli, de so se
taki keršanski pogovori  v njih hišah imeli. Vsak oče je
bil pri svoji deržini domač dušni pastir, kteri je vodil molitev
in branje, otroke in posle učil, nad njih zaderžanjem skerbno
čul, jih po očetovsko opominjal in v zvesti pokoršini do cerkve
poterjeval. Kar je pa od očetov rečeno, tudi od mater velja.
Koliko skerb so nekdaj starši za podučenje svojih deržin imeli,
tudi to pričuje, ker se iz starih časov od nobeniga katekizma
za otroke in tudi od očitniga poduka za mlade ljudi, kteri so
se za sv. kerst pripravljali, nič ne ve in ne bere. Doma  so
bili podučevani in pripavljani. Kako pa je zdaj — ko se mnogi
otroci doma nič ne uče, in pa še v cerkev in v šolo k uku ne
pošiljajo! »Domače hiše, pravi sv. Janez Krizostom, so takrat
kot cerkve bile.« »Naredite svojo hišo za cerkev, pridene
imenovani sv. učenik, in posvečujte jo z molitvijo in s
petjem svetih  pesem; potem se bo ondi Bog molil v duhu
in v resnici, ravno tako kot v pravi cerkvi.« Tudi petje  svetih
in nedolžnih pesem je pripravno duha pobožnosti obuditi, pa
tudi serce pošteno razvedriti in poveseliti, in s tem pripomore,
de otroci in posli raji pri domu ostajajo, de se na krive pota
ne zgube in v napčnih in pregrešnih rečeh veselja ne išejo.

Ko je omenjeni škof (sv. Janez Krizostom) svoji verni
občini enkrat v živo prigovarjal, naj z opravljanjem združene
molitve, s keršanskim izrejenjem in podučevanjem svoje deržine,
in s pobožnim domačim petjem svoje hiše v cerkve spremeni:
so njegovo priporočevanje z velikim veseljem sprejeli, terdno
sklenili in obljubili, de ga vsi vbogati, vsi tako storiti hočejo.
Očetje in matere naših časov! pojdite, in tudi vi tako storite!

Poleg nemških iz francoskiga prestavljenih
bukvic, spisanih od M. Vuarina, fajmoštra
v Genevi. " P.

32

Vse mine!

tTra teče in poteka ;

Cnj kaj ona te nči:
Kratke ure so človeka.

In minljive vse reči.

Grob trohljiv je zemlja cela,
To uči tud ura nas; —
Vse je prah in pest pepela.
Vse terpi le majhin čas.

Vse posvetno veličastvo,

Vse veselje in časti,
Zdravje, sreča in bogastvo
Kakor megla se zgubi.

Vender človek navezuje
Na neč’ nurnost serce,

Tu malik je, ki daruje
Svoje žive dni mu vse

Čverst mladenček in deklica
Upata v norosti let
Le v cveteče svoje lica —

In mladosti svoje cvčt.

Majhin veter pa le dahne
Nju lepote več — je ni,
Kakor cvčt na vertu, — vsahne.
Kadar slana posmodi.

Vedno bogatin nanaša
Si na kup nezmerni svoj,
Grabi, spravlja, pa ne vpraša.
„Kdo bo vžival za teboj?«

Krasne dvore, hiše zale
Stavi, zida drugi spet,'

Grade terdne, kakor skale,

Kot bi djal za veke let.

33

Vse pa treba mu pustiti,

Ves bogastva, slave lesk;
Zadovoljin mora biti

S liišco temno šestih desk.

So visoki, veličastni
Gospodvavci dežela,

So sloveči in oblastni,

Njih beseda vse velja.

To je sreča, človek slepi!

Ktero toliko ceniš,

De zavoljo ne prelepi
Raj nebeški clo zgubiš;

Človek, človek! vari, vari —
Se posvetniga duha!

Le tje gor naj bo ti mari,
Kjer je sreča vsa doma!

Ura jim pa tudi steče,

Tudi njim se odzvoni;

Pride čas, de se poreče:

»So živeli, —■ več jih ni!“

Glej, pod solncam vse lažnjivo
Je, ki moti slepe nas,
Kakor senca; prah minljivo,

Le za majhin, majhin čas.

Groba krijejo jih tmine,
Slava ž njimi vred pospi,
Ker na zemlji vse vse mine,
Vse vse prejde in strohni.

Torej, če ti sreča miga,

Če bogastvo mika te,
Misli si: to vse bo — figa,
Kadar pride taka le:

3

Ljubi bravee! poglej dobro naslednjo podobo.

»To je norec!« bos rekel, in se res tudi nisi nič zmotil.
Tode on sam pa, kteriga ta podoba kaže, vse kej druziga
misli od sebe; — on misli namreč, de ves svet njega gleda in
ga občuduje; ker sam sebi dopade, misli torej, de tudi dopade
vsim ljudem. Kar koli je mogel kje stakniti, vse je nase obesil,
zatorej ga vidiš tukej vsiga pisaniga, z pisanimi traki oplete-
niga in s cvetlicami ovenčaniga, id. — Pa ravno iz te pre¬
velike lepote že vsak od daleč lahko spozna, de pod njo —
norec tiči.

Tacih norcov je dandanašnji po svetu veliko, kteri vse
po hiši staknejo, vse kote pometejo, — in vse kar hiša
premore — nase obesijo, hočem reči, se čez stan nosijo in
šemijo, ker menijo, de ves svet za njimi gleda, med tem ko le
sami sebi dopadejo. Modri ljudje si pa svojo mislijo od njih —
in se ne motijo. — Dobro si zapomnite to, zlasti ve dekleta!

F.

Skopuh.

Bil je svoje dni odertnik D, ki si je poldrag milijon zlatov
vkup nanesel. — Prevelikih skerbi za svoje bogastvo si najme
v nar visim nadstropji neke biše majhno in tesno stanovališe,
vse okna da z debelim železnim omrežjem prekovati, in vse
vrata z železnim ploham obiti. Tako je živel s svojo enako
skopo ženo, kakor nar revniši jetnik. Nikoli se ni iz hiše ganil.
Luči ni nikoli nobene potreboval, obleko je vedno eno, se ve
de že vso trohljivo in stergano, nosil. — Zena mu zboli
nevarno. Ker se mu smili par krajcarjev zdravniku plačati, jo
pusti brez vse postrežbe umreti. Bilo bi misliti, zdaj se bo
poboljšal; tode še veliko bolj ga to v njegovi dozdanji navadi
poterdi. Dvakrat bolj debelo omrežje si napravi, in strada pri
svojim bogastvu, da se vanj vidi. Vedno le sedi zaklenjen pri
vojim zaboji in ga varje, in se veseli denarjev.

Keršenca, ki mu je le vsak teden enkrat potrebne, pa
Pičle hrane za ves teden donašala, je mogla vselej terkatifin
se napovedati. — Enkrat pride zopet in terka, pa se nihče ne
oglasi. Gre k poglavarju mestne straže, kteri pride s svojimi

3 *

36

stražniki vrata ulomit. Tukej najdejo mertvo truplo nespa-
metniga D. na tleh, okrog in krog njega pa polne kupe zlata
in srebra. Od perviga jutra do pozne noči je večkrat svoje
rumenjake prešteval, to je bilo njegovo edino veselje. Za ta —
krat mu je pa smert rajtingo zmešala bila. Ravno pri štetji
ga je bil mertud udaril — in šel je rakam žvižgat.

Z Itogam se ni —!

Prederzen mladeneč, ki je pri igri le vedno zgubljeval,
akoravno si ni nikoli za Boga in za vero nič porajtal, začne
vender, ker mu vedno le nesreča kaže, Boga klicati, ali prav
za prav z Boga se norčevati, rekoč: »Bog pomagaj mi! potem
bom verjel, de si res! Zdaj je čas se skazati, če hočeš, de i
v tebe verujem!« S straham poslušajo tovarši to grozovito
preklinovanje; ker pa vedno še zgubljuje, začne ves togote
zdivjan še grozovitniši se rotiti in kleti, de je groza vsih oko-
listoječih. Poslednjič še zadnji venar zgubi, in vse kar ima
zastavi. Vse je šlo! Ves zdivjan razsaja in preklinja škripaje
z zobmi. »Glej nebo se oblači, ga eden prijatlov posvari, huda
ura žuga, nikar tako ne udeluj, sicer nas bo vse vkup božja
šiba zadela. — Ce je res kakšin Bog, pravi zdaj prederznež,

37

naj se zdaj znosi nad menoj! Preki injevavši tako gre vun, in
ponovi še enkrat svojo grozovito kletev, rekoč: »Ce je res Bog,
naj se pokaže! in pristavi, da to zato stori, jih prepričati, da
ga ni. Ves zamišljen prehaja prek potoka, ali glej zabliskne
se, drrrr, strela udari — on se zverne in ne dihne več!

Drevar.

V gojzdu terd hrast siromak razsekava
In k slednjimu mahu zdihuje, merinra:

»Oj, kol’ka je vender za kmeta težava,

De vedno tolk’ truda nas eden ima!

Potiti se, truditi, to je strašno,

Oh, če bi bogat bil, kak'dobro bi b’lo!«

Pred sabo mladenča zdaj vgleda v blišavi,

Se sveti lepote kot angelj z nebes,

Približa se njemu, lepo ga pozdravi:

»Bog sprimi te revež! se smiliš mi res!

Izvoli si, kar ti serce poželi,

Kar hočeš, po volji Se naj ti zgodi.«

Sedaj kmetica strah in veselje obhaja;

On misli in misli, kaj hoče volit!

Priljudno se vklanja in z glavo pomaja,

Ter reče prijazno: »Če res smem prosit',

Oj ljubček nebeški! te prosim naj ho,

Kar kol’ se dotaknem, vse čisto zlato.*

»Sim mislil, de volil si bodeš kej bolji,*

Mn angelj smehljaje nato govori,

»Pa vender naj bode enkrat ti po volji,

Kar prosiš, to naj se ti torej zgodi!*
Dotakne se s palčico kmeta nato
In zgine. Za njim se zasveti lepo.

»Čast, hvala Bogu! zdaj bogat sim čez mero
Zakliče drevar, in poskušnjo stori.

Poprime za vejo — oj čudo stotero!

Vsa veja je zlata; joj, kak’ se bliši!

Vse, perje in vejce prečist’ga zlata
Se sveti in žari, bliši, lesketa.

»Oj de te, poglejte! to pač je veselo!

Prešembrajte, j oj ha! zdaj pač zdaj, no no!
Zdaj naj dokonča le kdo drugi to delo,

Jest pojdem kar s potam naravnost’ domu.
Ne bom se ne dalje več tukej potil,

Saj truda zadosti do zdaj sim že vžil!*

»Le čajte! do zdaj sim se vbijal z dervnico,
Sim stradal, kervave sim žulje dobil,

Od zdaj pa pečenko, klobase, potico
Bom vsaki dan jedel, in vince bom pil;
Koj zdaj še svoj zmesen kruh bom podrobil.
In zadnjikrat vode se z verča napil.«

Povzdigne svoj verček, veselo poskoči,

O de te! kak tčžek je, — kak se svitli!
Pa joj! kar le kaplja jezika ne zmoči,

Ker voda v zlato se mu vsa spremeni.

Zdaj kruha prigrizne, — o joj in gorje!

Na zlatimu kosu si vlomi zobe.

89

»Gorje mi! zdaj stoka, kaj liočem storiti?

Kaj mislil neumnež sim lačen zlata?

Ne morem si z zlatarn gladu ukrotiti.

Tud žeja se z zlatarn vtolažit' ne da.

Oh kaj mi pomaga nesrečno zlato? —

Kar mislil sim srečo, smert moja zdaj bo.

Zdaj kmetič zbudi se — in sanja ga mine,

Ter vidi, de se mu sanjalo je le;

Zahvali Boga iz serca globočine.

De v sanjah modrosti prepričal ga je.

»Pač rajši do smerti sim revin drevar,

Je djal, kot pa takšin nestečin zlatar.”

»Te sanje prepričale so me zadosti,

Kak’dobe.r je Bog, de človeku ne da,

Kar sam bi poželel; nekter bi v norosti
Si vošil kot peska srebra in zlata,

In tako v bogastvo in srečo vtopljen
15i morde na vekomaj  bil  pogubljen.«

Iz Aliacelnovih pesem.

St. Kancjauska jama *).

Bil je svetiga Telesa dan. — —

»V cerkev! v cerkev! kdor je prav kristjan!

Dan Gospodov danes se praznuje!«

Tak zvonov donenje oznanuje.

In zares kar giblje in živi,

Kar hoditi more, vse hiti
Spremit dru.šino procčsje svete.

Serca vsih pobožnosti so vnete.

Cenko, tkavec z družino svojo lo
Sam procesji sveti skrije se
Med tem, ko so iz okolne cele
Trume duš pobožnih skup privrele.

:> ) St. Kancjanska jama se še dandanašnji vidi v Cirkniški okolici.

40

»Tkati, pravi, se preveč mudi,

Če pohajat’ grem, mi zastoji; —

Nak, ne bom se klatil ne okoli,

Saj je f. ., in ta naj zame moli;«
»Snuj ti kloveek, ti boš štrene vil,

Ti pa predla, ti kolo vertil,

Jest bom vezal v platno lične niti! —
He, tud v praznik da se kej služiti!«
Beče; glej, in tiča prileti —

H oknu: »Vincenc! Vincenc!« zaverši;
Tkavec pa dela se, de je ne sliši,

Sam seboj misleč: v uho se piši!«
Tičica čez malo pride spet
»Vincenc! Vincenc!« začne žvergolet;«
Cenko pa renči: »prekleto bodi,

Ako ne molčiš, te vzemi zlodi!«

Tretjič pride tiča spet tako
Poje: »Cenko! Cenko!« prav glasno. -
»Spak! okamni, če ne znaš drugači!«
Tičico tak Cenko zarentači.

Glej, nesrečni komej zgovori,

Božja kazin že ga doleti:

On z deržino vso kamnit postane,

Se nikdar iz mesta več ne gane.

41

Kamnate podobe so še zdaj,

Kot so stale žive nekedaj,

Kar nam zmeraj še  očitno kaže,

De povedka stara ta ne laže.

Hiša v tleh stoji njegova še
Kamor b’la je pogreznila se;

_ Kamnata je notri vsa priprava,

Kamnat prešič in kamnita krava.

In med temi tkavec kamnit stoji,

Ki te, človek, vedno še uči
In molče ti zmeraj oznanuje:

»De naj dan Gospodov se praznuje!«

F.

Spreoberiijeui tolovaji.

Zvest služabnik božji Nikolaj Bobadila je bil enkrat na
samotnim potvanji po Napolitanskim od tropa tolovajev obdan.
Sveti mož se kar nič ne ustraši, temuč gre prepevaje svoj pot
naprej. Naenkrat pa obstoji med njimi, ter jim reče smeh¬
ljaje: »Zdi se mi, de ste vi zmed tistih ljudi, ki že davno niso
nobene pridige slišali; če vam je všeč, vam zamorem z eno
postreči; kadar vam odpridigujem, storite z menoj kar hočete.«
Roparji so s tem nasvetam zadovoljni in mu krohotaje privo¬
lijo; Bobadila pa se vstopi zavolj pomanjkanja prižnice na
bližnji kamen ter začne:

»Kolikor bolj vas premišljujem, toliko veci podobnost
najdem (kdo bi pač mislil!) med vami in Kristusam Gospodam.
Kristus je vedno med grešniki živel, vi tudi tako. Kristus je
prehodil hribe in doline, tako tudi vi. Kristus ni toliko svojiga
imel, kamor bi glavo položil, ni imel strehe, ne pohištva, je
večkrat pod milim Bogam spal in prenočil, — taka je tudi z
vami. Kristus je rekel: »ako ti kdo suknjo vzame, podaj mu
še plajš« — enacih misel ste tudi vi, tudi vi ste s tem zado¬
voljni. Kristus je večkrat žugal gorje bogatinam, odertnikam

42

in skopuliam, ravno te tudi vi preganjate. Zoper Kristusa je
vse vpilo: »Križaj ga! križaj ga! vam tudi vsi to privošijo.
Kristus je desnimu razbojniku in ubijavcu sveti raj obljubil —
in ž njim vred vam vsim, ako se spreobernete in spokorite.«

In glej, komej jim je po takim prigovarjanji še nektere
besede polne moči in kreposti, polne tolažbe in pomilovanja
govoril, že padejo divji volkovi kakor jagnjeta pred božjiga
služabnika na kolena, ga prosijo njih spoved zaslišati, zapuste
svoje grešno življenje in živijo do smerti v ojstri pokori.

Kapucinar.

Najdejo se tudi celo taki kristjani, ki še smertno uro nič
na pokoro in pobolšanje misliti nočejo; zlasti veliko tacih je
med njimi, ki se med bolj omikane šteti hočejo; posebno po
velicih mestih.

Tako je ležal enkrat enako omikan gospod na smertni
postelji. Njegova pobožna gospa si je vse prizadjala, de bi ga
bila spravila z Bogam. Poklicala je vse nar bolj učene in
sloveče duhovne k njemu. Tode vsa modrost, vse prigovarjanje
je bilo zastonj. Herbet jim oberne in ostane gluh za vse njih

43

opominjevauje. Ker je bil mož povsod dobro znan, se je to
kmalo okrog razvedilo. To slišati nek pobožen, bogaboječ in
ponižin kapucinar, prosi svojiga prednika za dovoljenje, de bi
smel bolnika obiskati, nadjaje se, de ga bo na pravo pot
napravil.

Smehljaje se mu prednik odgovori: »ljubi moj! tako
sloveči možaki niso pri njem nič opravili, kaj boš nek le ti
storil?« Redovnik (menih) pa le prosi, dokler dovoljenje dobi.

Gre, pred vratmi bolnika si potegne kapuco čez glavo,
odpre vrata; pokuka v stanico, ter stoji tako vedično gledaje
pri vratih. Bolnik ga ugleda in popraša: »Kaj bi radi, oče
Elekt?«

»Nič, nič;« odgovori redovnik (menih). Prosim le, de
mi dovolite tukej stati, dokler bote vi, milostjivi gospod,
umerli; zakaj silno rad bi vidil, kako de je, kadar
hudič kako dušo vzame.«

In glej! pomagalo je; bolnik pokliče očeta Elekta k sebi;
eno uro pozneji prinese sveto popotnico bolniku, kteri je drugi
dan spokorno in skesano — večno zaspal.

t

44

Sveti križ.

Kot solnca svitli žar bliši,
Se sveti križ na Golgati,
Ozorajo se vanj rodovi;
Tolažbo revni, žalostni
V zaveti najdejo njegovi.
Zato če reva nas mori,

Ce zla na nas bolezin pride,
Če serce tuge koperni,

Britkost ee smertna nas obide;
Če zdi se nam, de vse je preč,
Za nas de ni pomoči več:

Pod sveti križ se zatecimo!
Polajšanje tu je za nas,

Tu je tolažba vsaki čas,

Pomoč gotovo tu dobimo.

Poslednja sodba.

Bogar, Bulgarski kralj je bil terdosercin mož, veselile
so ga torej le strašne, grozne feči. Po njegovi sobi so zgoli
take podobe obešene bile, ki so kako morijo, kako klanje, kak
kervav boj z divjimi zverinami i. t. d. kazale.

45

Bogar zve, de je.v.Rimu imenitin m.alar in sicer nek
menih, Metodi po imenu. Poklice go k sebi, ter mu veli celo
dvornico s podobami okincati; in sicer postavi mu prosto
malati, kar koli se mu poljubi, le toliko mu določi, de morajo
podobe, kar je nar več mogo.ee, strašne biti. Metodi za božjo
čast in za zveličanje bližnjiga silno vnet mož, zraven pa tudi
sloveč umetnik, začne svoje delo, in mala poslednjo sodbo,
ker si misli, de ne more nič strašnejiga biti. Ko je delo
dokončano, pokaže umetnik podobo kralju; in glej, o pervim
pogledu se ta tako prestraši, de na vsili udih trepeta, ter
naglo oprašuje, kaj de to pomeni? Bil je Bogar še nevernik in
ni še nikoli nič od keršanskih naukov slišal. To je bilo Meto-
diju kakor nalaš. Začne mu vse razlagati, ne le te podobe,
temuč tudi perve poglavitne resnice keršanstva. Bogar ga s
svetim začudenjem posluša. De bi strahu tako grozovite sodbe

odšel, se spreoberne h keršanski veri. Še tisti večer je bil
keršen, ter je zapovedal vsim podložnim h keršanstvu spreo-
bemiti se. Zavolj tega vstane punt v njegovim kraljestvu.
Velik del podložnih, ki se niso hotli malikam odpovedati, se
spunta zoper njega in se vzdigne z veliko trumo vojšakov
nadnj. Po nasvetu Metodija zbere kralj svoje zveste, ki so se
bili že pokristjanili, ter gre namesti z banderam, z znamnjem
svetiga križa pred svojo silno majhno trumo puntarjem na¬
proti, in jih premaga. Ta čudna prigodba je vse tako s čude¬
njem in straham navdala, de so se vdali, nejeverstvu odpove¬
dali in keršansko vero sprejeli.

Prepozno!

Bogat lahkoživec, Krizakri z imenam je svoje dni le v
grehih preživel. Poslednjič mu zadnja bije. V strašnih bolečinah
se grozovito vije, zdi se mu namreč, de krog in krog postelje

47

ostudne peklenske pošasti z odpertimi gobci stojijo, priprav¬
ljene ga požreti. Ves trepec straha in groze jame vpiti: »oh
ljubi moj sin, Maksim! pridi, hiti me branit teh strašnih!
ostudnih zveri!«

Tode ne sin Maksim, ne drug nobeden ni nič vidil. Po¬
slednjič skoči bolnik po koncu in vpije: Oh poterpite! le samo
še en dan; le samo do jutri še dajte mi odloga! O Bog samo
še le do jutri, de svojo dušo rešim! To de prepozno je bilo!
-— v malo trenutkih je svojo ubogo dušo zdihnil. — Tako
pripoveduje s. Gregor (gov. b. 4.) in pristavi: »zdaj obračajmo
prav dragi čas, in ne odlašajmo pokore do zadnjiga, zakaj
tisti Bog, ki je spokornikam odpušenje obljubil, ni obljubil
nespokornim še celo jutrišnjiga dne ne.«

Taka je bila,

Spačeniinu je narodu
Noe pridgal mnogo let:

»Obernite se k Gospodu,

Soer z vodo končžn bo svet!

Bog je rekel, On ne laže!

Kar On žuga, spolnil bo!« —
Ljudstvo pa le osle kaže,

»Se ti meša!« mu reko.

Noe barko že zdeluje,

Žuga vedno in svari;

Ljudstvo se le posmehuje
In poboljšanja — še ni.

Zadnjič Noe barko zbije;

Pa nikjer še ni vode!

Zdaj še le svet norce brije:
»Plavaj! plavaj čez morje!

Glejte božjiga prijatla!

Ha ha! glejte ga! reko,

Mislil je, de una škatla
Ga bo nesla čez goro!

Se je zmotil šema stara;

— in taka bo.

Prerok je legal enkrat
Cmu je zdaj mu ta omara?

Bo pa hodil vanjo spat.«

Tak prevzetno razujzdana
Množica mu govori. —

Grehov mera je dognana;

Se Bogu že dosti zdi.

Se nebi strašno zakrije,

Dež izsuje se strašan;

Kakor reka teče, lije
Sedem tednov noč in dan. —
Voda začne narašati;

Ljudstvo straha koperni,

Vse kar more kol gibati,

Na verhe gora hiti.

Pa zastonj pomoč še iše
Zoper silno moč voda;

Voda raste vedno više, —

Že do verhov je gora.

Več ne da se zdaj bežati,

Več ni hrambe! — Oh strašni!

48

Slednji mora pričak’vati
Grozne smerti pod vodo.
Tamkej eden, glej, umira,
Voda v gerlu že gergra;
Polnih ust jo že požira,

Milo zdihne —- in konca.
Druziga do pol’ zakrije,

Že čez persi mu stoji,

Že mu vrat, glavo zalije,

Še en zdih — in več ga ni.
Oh ljudje takrat zdih’vali,

In tulili so na glas'.

»Noe, božji mož! so djali,

Ti si pač učil prav nas!« —
Pa prepozno zdaj je bilo, —
Pokončan je grešni svet,

Živo vso je potonilo,

Noe le je sam otet. —
Marsikdo se zdaj norčuje
Za nauke mar mu ni;
Pridgarjem se posmehuje
In prederzno govori:

»Naj le f. . tam svojo mlati!
Nore je, kdor verjame to;

Nekaj mora žlobodrati,

Saj je plačan ja zato!«

Tak bo v stiski kdej veliki
Tud strašno tulit’ začel:
»Pridgarji! oh učeniki!

Oh, de nisim vam verjel!« — '
Smert začela bo daviti,

Gnade čas takrat bo preč;
Treba bode v luknjo iti,

Kjer se ven ne more več.

F.

49

Navadna nehvaležnost,

Nekdo je bil, pripoveduje Štefan od .s. Pavla, zavoljo
velicih dolgov v ječo verzen. Vsi prijatli so ga pri ločenji
tolažili in mu terdno obljubili, de mu hočejo pomagati. Pa dan
za dnevam, leto za letam preide, od obljubljene pomoči le ni
nobeniga sledu. Poslednjič zrastejo ubogimu jetniku tako veliki
nohti, kakor nekdaj Nabuhodonozorju. Vreže si torej en noht,
kakor pero, stolče oglja, ga zmeša s svojimi solzami, si napravi
tako černilo in piše svojim nehvaležnim prijatlam.

O, ko bi bilo ubogim dušam v vicah vsaj kaj taciga mo¬
goče, kako pogostne pisma bi marsikteri na.s prejemal!!

4

50

Zastavica.

Poglej dobro podobo! potem ugibaj! ali so take mertvaške
glave odlberačev, ali od kmetov? gospodov ali cesarjev, ki so
kdej kraljeve krone nosile?? — Povej, ce veš kak razločik med
njimi! —


51

Z miši slon.

Kdor bi rad vidil, kako se miš v pol uri v konja, potem
tudi v slona spremeni, naj se vstopi poleg studenca, kamor tri
ali štiri jezienice k kratu po vodo pridejo.

'V"

1

—L

Marina. Je li res, de so se sinoc pri sosedovih kregali?
Laca. Res, res! in pa kako!

Maruša. Saj je gromelo, de sim mislila, de se nebo podera
Marina. Kako pa je vender bilo?

4  *

52

Maruša. Uboga Mina je vpila, deje bilo misliti, zdaj leje bo
konec. Mende jo je sirovi sosed klestil in petnajsti!, de
je groza. Ta žival se je pač opekla, de je tega medveda
vzela. Pravi pekel ima ž njim!

Luca. O je padalo, je! — Uboga Mina! Se nič je nisim danes
vidila. Mende mora ležati.

M aruša. Na, saj veš, de mora ležati! tudi bo težko kej i ž
nje, ker ji je habin mende vse kosti poterl.

Marina. Potlej pa Bog pomagaj. Bo pa sedel v luknji let in dan.
Maruša. Kaj še tc! — Se bojim, de bo še kaj druziga! če
Mina v 24 urah umerje, bo sosed še celo ob glavo.
Marina. Bog se mu duše usmili! Tedej ob glavo!! — Kaj si
bo pač mislila bricova Jera, ki je popred rada za njim
pogledovala. Sto sreč zanjo, de si ga ni na vrat obesila.

-Ob glavo! ob glavo tedej! — no, no, se ve de,

pravica že ne bo odjenjala.

Maruša. O Bog pomagaj!

Luca. Bog se duše usmili!!

J. t. d. Ne gre sem popisovati, kaj so še na dalje vse
tratnale — vse to popisati nimajo naše bukvice listov dovolj,
— le toliko opomnimo, de pri vsi reči ni bilo nič druziga kot:
sosedje svojiga otroka zastran neke napake nekoliko
okregal,  in iz tega so te trijezične sestrice tak hrup zagnale
in soseda v smert obsodile!

Pa naj bi se že govorilo
To, kar med prazno slamo gre.
De bi se v miru le pustilo
Tn dobro bližnjiga ime!

Al večdel pa le tako znajo,
Ko dve al tri vkup pridejo,
De bližnjiga prerešetajo,
Kot bse ga opikajo.

F.

Premislek

Začel sim bahati.
Ošabno hodit',

Se dela zderžvati
Gosposki le bit.

Prej snažil žvižgaje
Obleko sim sam.

Zdaj raj postopaje
Strežaja imam.

Scer pridno res likal
M’je čevlje prašne.

Iz žepa pa zmikal
Denarce svitle.

Tud druge opravke

Mu pustil sim rad.

In nove si davke

Nakladal od zad.

Posjala kot zala

Nam luna je spet,

Je mošnja jokala,

Hitela drobnet.

In dalje k’ je bilo
Pri meni tako,

Se m’ huje godilo,

Je slabši le blo.

Pa sreča me pamet
Le veuder počas,

K’j e boljši kot žamet.
In rečem ua glas:

Čak čakaj! me vodil
Ne bodeš za nos,

Ne k’meni več hodil,
Sim ptiček ti kos.

54

In dal sim, mi streči,
Strežaju slovo,

In bolje k’ sreči

Mi kmalo je blo

Prej kolkrat v zadregi
Sim revež jaz bil,
K’ se nisem v zlegi
Se spametval bil.

Hej! zdaj pa možujem,
Kot pametni zna,
Kar kol’ potrebujem
S napravim lohka.

Cak čakaj! me vodil
Ne bodeš za nos,
Ne k’meni več hodil,
Sim ptiček ti kos.

Prej mogel plaevati
Sim svojo lenost,
Zdaj pa me bogati

Rok delo, modrost.

Prepevam, berlizgam,
Me delat' ni sram,
Driskam in žvižgam,
Postopat’ ne znam.

Cak čakaj! me vodil
Ne bodeš za nos,
Ne k’ meni več hodil,
Sim ptiček ti kos.

Gotovo sim srečin,

Kar nisim lenuh,
Jmej to nesrečin

V’ izgled zavalub.

J. V

55

Nepričakovano snidenje.

»Odriga« ta bil je pravi
Terdoserčen odertnik. —
Smert je prišla, ga zadavi;

Dušo zgrabil je kudnik.
Satan .švigne, hitro skoči,

Z njo v pekel vesel leti,
Stanovanje ji odloči
V odertnički ulici.

V čudni, novi ves napravi
Se sprehaja nov mestnjan
Po peklenski krog deržavi;

Pregleduje kraj neznan.

Sreča znanca un’ga, tega. —
Ga pozdravlja vsak pajdaš,
Kakor tam je splohna šega:
»Ha, ha brate! kaj si naš'!*

In med druz’mi sreča tudi
Svojga hlapca rajniga,

Stopi k njemu, se začudi,

In v zavzetji praša ga:

»Kak si ti se sem pridružil?

Kaj ima tud tebe škrat!!

Saj si vender zvesto služil,

Bil si dober, molil rad!« —
»»De se moram tukej peči,
Tega krivi ste mi vi,

Ti si kriv mi! hočem reči,

(Sva tovarša, zdaj sva ti«.)«
»»Ti pogubil si me spaka!

Ravno ker ti zvest sim bil;
Ti oderal si s’romaka,

Poredni sin.

(Zgled slabe zreje.)

V vasi L. na Gorenskim je živel dober kinetovavec, z ime-
nam Lukež. Njegova žena je bila Jera. Živela sta v miru in
edinosti med sabo, in bilo je vsega dovolj. Imela sta tudi več
otrok, ki so bili zdravi in veseli in so cversto rastli. Nastale
so zdaj za starše veei skerbi, kako svoje otroke prav izrediti,
da bodo enkrat dobri kristjani in da jim bo dedšina očetova
kej zdala. Oče Lukež je bil previdin pa ojster mož, in kej zelo
mu je bilo per sercu, da bi se vse v njegovi hiši v lepim redu
godilo, posebno pa da bi se otroci lepo vedli in le koristnih
reči vadili. Učil in svaril jih je torej, kolikor je bilo mogoče
in potrebno, da, še celo s šibo je zaterdil, če ni lepa beseda
pomagala. Tako bi jih bil on prav lahko z božjo pomočjo dobre
otroke in kristjane zredil — toda žena Jera mu ni šla na roko;
pačila in kazila je, da je njegov trud slabo zdajal, da je bil
slednjič tudi zastonj. Bila je pa Jera sicer varčna gospodinja,
kije vedila vsaki krajcar prav oberniti in možu v vsim vstreči;
pa njeno od nature že mehko serce se je per otrocih še bolj
spridilo, in tako je iz napčne, ne iz prave ljubezni otrokam
škod vala in sebi, možu pa, da ga je v prezgodnji grob spra¬
vila. — Tako deleč zapelja napčna ljubezen starše! — Tako
si pletejo starši sami v svojih otrocih šibe, kijih pozneje hudo
hudo občutijo! — Iz sledeče in iz več družili povest in vsaki dan
v življenji se lahko vidi, kako hudo da se taki starši pregreše,
ki izrejo svojih otrok zanemarijo! — Janezik, narmanjši njunih
otrok, je bil kej perljudin otrok, zato si gaje posebno mati za
svojega serčika zbrala. Oče je vse enako rad imel, pa tudi
vsacega, če je bilo treba, po zasluženji poštrafal. Janezik je
začel odrašati, pa čim veči, tim poredniši je perhajal, posebno
ko je vidil, da ga mati radi imajo. On ni nič hudega storil, če
je tudi vse prebernil; koj je bil ogenj v strehi, če je imel štra-
fan biti. Mati gaje  vselej na vso moč izgovarjala: da je še

57

revoik neumin, ali daje morebiti kdo drugi to in to dopernesel,
da se še ne spozna, itd. Od molitve ni bilo govorice per njem,
vsaj, je djala mati, mu še ni treba, je še mlad, se bo že sca-
sama naučil, ko bo več vedil. Po očetu se ni vpraševalo, pa
če je tudi kej zapovedal — Janezik je mogel vselej izvzet biti!
— Enega dne pride Lukež s polja domu. Jokaje se mu pridejo
starji tri hčerke pred hlev naproti, ter mu potožijo, da seje
Janezik doma prav gerdo vedil, da jih je s palico mahal ter
jim šolske bukvice omazal in potergal; da so sicer materi po¬
vedale, pa da vse ni nič pomagalo, ker so jim začeli s šibo
žugati. Lukež gre v hišo in pokliče malega poredneža pred-se
ter ga vpraša, kaj je vender s sestrami počel; pa namesti kej
odgovoriti, se berž začne kremžiti, jokati in vpiti. Ravno zdaj
pa stopi tudi mati v hišo in serdito zareži nad možem, kaj da
otroku hoče, da se zrnirej joka?

»O nič še ne!« odgovori mirno Lukež in reče dekletam,
naj mu pernesejo bukvice kazat. Vidivši jih se prepriča, da
jim jih je res Janezik vse potergal in omazal. »Janezik! sem
pojdi in povej mi, kdo je te bukvice poškodval?«

»Jest ne grem, nočem,« zavpije porednež, se začne na
vsih udih tresti in beži k materi. Toda Lukež ga v naglosti
še ubere, da mu pertisne par toplih. Zdaj se pa tudi Jera ni
mogla več zderžati, vsa jezna se Lukežu zoperstavi ter mu
reče: »Kaj vender zrnirej otroku hočeš? Ja, Ja, dobro vem,
da ga viditi ne moreš, da ti je tern v peti. Nič hudega ni on
storil, to jest dobro vem; kaj pa je tudi na tem, če je neko¬
liko z unimi igral? žalega ni nobeni nič storil. Kaj ne, tak
otrok bo že prav tepel, ker ima toliko moči? Pa vsaj se hodijo
k tebi le zato izgovarjat, ker vedo, da jim vse prav daš? Re¬
čem ti pa, da mi tega otroka per miru pustiš — ubi mi ga, kaj
boš potem od tega imel? »Potem se oberne k dekletam, in še
te dobro ošteje, da bi ja nikdar več kej tacega ne poskusile.
Ko je bilo vsega dovolj, vzame otroka in ga pelje vun spod
nog, ga tolaži, da naj bo le tiho, vsaj bo kmalo bol ji. Pa ni

58

bilo bolji, še le huji je bilo, cim veči, tem poredniši je perha-
jal. Lukež je tudi ženi večkrat zavolj tega kej rekel, ko sta
bila sama; mirno pa dobro ji je na serce govoril, kako da je
vender nespametna, in da tako početje, taka izreja ne bo do¬
brega konca imela. Pa bolj ko seje perzadeval, jo omečiti, bolj
se je ustavljala, bolj se je potegovala za svojega Janezka, češ,
da je pridin, in da mu ne sme nihče nič žalega storiti. Bilo je
tudi zdaj s hišnin miram per kraji; poprej sta si bila tako dob¬
ra, zdaj pa vse drugačna v mislih in v djanji. Jera se tudi ni
dosti zmenila za predpostavljene, za g. fajmoštra in g. učenika.
Pošiljala je sicer tudi svojega ljubega Janezka v šolo, pa pored-
než doma, je bil tudi velik porednež v šoli. Mislil si je, daje
še zmirej doma per materi, da sme tedaj početi, kar se mu
zljubi. In res je v šoli nagajal na vse kraje, zdaj učencam, zdaj
učenika, da še nikoli ne tacega. Od konca so mu sicer perzana-
šali, ker je bil Lukežev; vender ko le ne jenja, sporoči zdaj
učenik očetu Lukežu, naj ga sam doma kaznuje, kakor ga hoče.
Lukež sklene res tudi svojo poskusiti, iu sicer z lepim še, naj
velja kar hoče. Zapove namreč Janezku, da bi ga njegove nap-
čnosti v šoli opomnil in posvaril, bukvice pernesti. TodaJanezik
čutivši, kaj da bo, ne čerhne besedice, gre potuhnjeno proč, in
se ihti, kakor da bi bil Bog ve kako zelo že našeškan. Oče pa
o svojim terdnim sklepu, otroku termo zbiti in ako je mogoče,
poboljšati ga, pokliče Janezka nazaj in mu ukljub vsemu po¬
ganjanju matere za otroka napove (štrafingo) kazen za njegovo
svojoglavnost. Dobil je za južino kamen pa kozarec vode. Ker
pa še le ni dal miru, in je s svojo termo vse hotel prežagati,
vzame Lukež šibo in ga dobro našeška.

Zdaj pa je bil tudi ogenj v strehi. Mati Jera, viditi, kako
daje njen sinko tepen, se razjezi prav po babje in leti nar-
prej pred moža, ga dobro ozmerja ter mu zapove, da ima
otroka zmiram pustiti; potem pa se vzigne čez g. g. učenika in
fajmoštra, jima daje vpričo vsih otrok tako gerde primke, da
je bilo groza — da naj se le še enkrat derzneta, Janezka zato-

59

žiti, ali mu kej žalega storiti, bota že skupila, da bota pomnila.
Z eno besedo, vsi so jo bili zdaj skupili: mož, ki je otroka po
zasluženji poštrafal; sestre so bile namesti nepokorneža dobro
okregane; g. g. fajmošter in učenik sta pa namesti zahvale pre¬
jela nehvaležnost; samo Janezik je dobro opravil, dobil je zdaj
od matere na vso jezo jesti vsega dobrega dovolj, da se je še
preobjedel, in dolgo časa potem bolehal. Ko spet ozdravi, se
ožive z zdravjem tudi poprejšnje serboritosti in spet ni hotel
nič pokorin biti. Venderpa ni smel, ker je bil bolan, žalbese-
dice slišati, vsaj tako je mati hotla. Ker je bil sčasoma zmirej
veči in močneji, bi bil tudi lahko per delu veliko pomagal, ako
bi bil sin, kakor se gre; ako bi mu ne bila mati zmirej potuhe
dajala. Ker mu za očeta tudi veliko mar ni bilo, je potem delal,
kakor se mu je zljubilo, vsaj mu je mati vse prav dala. Imeli
so že zdaj velicega poredneža per hiši, pa sčasoma bodo še
večega, še hujega dobili, ker ima slaba zreja hude nasledke. Za
4. božjo zapoved je bilo materi malo mar, kakor si dandanašnje
ljudje pogosto pogosto za vse božje zapovedi malo zmenijo. Ve¬
liko je zdaj staršev, ki postavim malim,  če tudi niso vanje
zaljubljeni, vse pregledajo, jim delajo prelepe oblačila, če jim
tudi beraška palica hudo na vrata bunka, in namesti jih k mo¬
litvi perganjati, se pa zgovarjajo, da je še prezgodej, otroče
še ne razume, kaj je to, kaj govori — pustimo ga — bo že,
ko bo veči. To so navadni zgovori. Sploh zdaj res starši preveč
svojim otrokam skozi perste gledajo, bodisi v mestu ali na kme¬
tih — in tako se ne uče ne moliti ne v cerkev hoditi, ne sploh
keršanskega vedenja. Starši pa se per vsim ter še srečne poču¬
tijo in ne vidijo kar nič v daljavi meglice, ki bo kmalo hudo
uro napravila — menim pa tiste otroke, ki so slabo zrejeni;
iz tacih ne bo nič prida, sebi in drugim so v nadlogo in pohuj¬
šanje, staršem pa belijo glave, in so jim še hujši kakor huda
ura, ker jih imajo vsaki dan nad seboj; zakaj otrok »kterimu
se njegova volja pusti, osramoti svojo mater«  pravi
sv. Pismo.  Včasih sta oba, oče in mati, napčne zreje kriva;

60

včasih le mati, in oče bi rad vse dobro storil, včasih je pa
ravno narobe. Resnica pa je, da so starši večidel taki, kakorš-
ni so v mladosti bili, zakaj kakor mladost, tako starost! —
Oče Lukež se je per tacih nadlogah videzno staral; bolelo ga
je v dnu serca, da se je zoper njegovo voljo tako godilo; kme¬
tija je tudi pešala, ker nekaj so otroci odnesli, ki so se pomo-
žili; nekaj pa je bila materna svojeglavnost kriva, da ni bilo
več blagoslova božjega per hiši. Tačas so bili tudi dali Janeza
v Goratan k dobremu kmetu, da bi se bil nemško govoriti, pa
tudi kmetovati naučil, ker doma ni bilo shajati ž njim. Toda
zastonj je bil gori. Cez leto in dan se pertepe nazaj, in bil je
čas zgubljen in denar. Lukež se ga ustraši, pa kaj je hotel?
vsaj je bil zdaj porednež do verha velik, in če že prej s šibo
nič opravil ni, koliko raenj zdaj! Peršli so zdaj križi za križi
v Lukeževo hišo; kjer se je kej napčnega zgodilo, bil je Janez
vodnik vsega. Daje pa mogel zmirej okoli, jemal je doma de¬
nar skrivej. Lukež mu ni smel z eno besedo nič reči, mati Jera
pa je še zmirej k vsemu molčala. Ker so tedaj le bolj posli
polje obdelovali, je šlo vse rakovo pot. Sin je delal, če seje
njemu poljubilo. Sicer pa seje bolj trosilo, kakor varvalo in
bile so še tudi zraven slabši leta. Tudi g., fajmošter so, pore-
dneža parkrat posvarili, pa ni se zmenil za njih opomine; vsaj
kdor staršev ne spoštuje, tudi prejpostavljenih spoštoval ne

bo!-Lukež med tem umerje in zapusti dom ženi. Zdaj

pa sta bila na konji, mati in njen sin. Hitro ga postavi kot
gospodarja; mu zroči vse, ter se v vsem njemu podverže. On
tudi res prevzame, pa je bil gospodar, da se Bogu usmili! ka¬
ko je pa tudi hotel gospodariti, ker se ni nič poboljšal; ker mu
je za cerkev celo malo mar.bilo in je le včasih kako okroglo
mašo vjel. Ob nedeljah in praznicih pa ga je bilo zdaj v tej
zdaj v drugi kerčmi viditi, in kar sirovost zadene, prekosil je
vse druge. Marsikteri drugi je še morebiti doma kej strahu imel,
le on se ni ničesar bal, ne matere, ne Boga. Ob delavnikih je
ali polegal, ali pa je zbral svoje pajdaše skupej, da so igrali

61

in visoko igrali. Skoda je bila večidel njegova. Per takem go¬
spodarjenji so davki zastajali, in ko se jih je več nabralo in ni
bilo s cim plačati, so poropotali na boben, in šla je zdaj kra¬
vica zdaj prešiček iz hleva. Potem zastavi več njiv in travnikov,
vsaj je zmirej kej potrobeval za igro in vino. Materi so se zdaj
počasi začele oči odpirati, ker je že tolikanj lepega nad svojim
sinam doživela in še v prihodnosti doživeti imela. Po malim pa
bolj na tihim mu zdaj pa zdaj kej reče, pa kaj je pomagalo?
On je še ne posluša ne; ali pa jo zaverne, da je mogla koj mol¬
čati. Zdaj bi bila pač rada drugače imela, pa kaj ko je bilo
prepozno? Tako in pa še vedno huji je delal in živel malopri¬
dni sin naprej — mati pa je mogla k vsemu molčati, in še več
kot molčati — občutiti je mogla večkrat na svojim telesu šibo,
ki si jo je sama spletla, ker ni sina pobožno zredila. Vsaj je bil
cel divjak in ni poznal četerte zapovedi ne v tem ne v drugim
pomenu. Tako je bil divjal enega dne, pridši s semnja pijan
domu. Strahu mu ne gre nobedin na dvoriše konja spregat. To
viditi buti on kakor strela v hišo, razsaja in ropota, daje  bilo
groza! Ilotel je to in to imeti; ker pa vidi, da se mu ne stori
volja, popade zdaj enega zdaj druzega in slednjič tudi mater¬
in jo vlači za kite po hiši gori in doli, da je revica skorej
omedlela in potem tudi do terdnega zbolela. Sosedje so sicer
na pomoč perleteli, opravili pa niso nič per takim divjaku;
le priča so mogli biti sirovosti razujzdanega simi. Kdor je imel
oči odperte, si je lahko koj posnel nauk o zadevi napčne zreje,
zakaj godilo se je vse dosti očitno. Tako razsaja in divja po
hiši še precej dolgo, dirja zdaj v to zdaj v drugo sobo, in zad¬
njič ravno ko hoče iz čumnate po štopnicah doli, ga zadene
roka božja — zderči mu, zaropota, pade znak in per tej priči
umerje. To je bil konec tega malopridnega simi, strašno ga je
bilo viditi mertvega, brez sprave z Bogam in ljudmi. Vsaj tudi
ni bilo drugače mogoče, ker je bilo vse tako hitro! — Z mater¬
jo je bilo pa tudi zdaj per kraji. Nekfij zavolj serčnih bolečin,
nekaj zavolj tepenja se vleže in nikdar več ne vstane. Kmalo

62

potem tudi umerje popoluama spravljena z Bogam. Pred pa je
že začela spoznavati, kako napeno daje ravnala s svojimi, da
pač zasluži toliko nesrečo, ker ni poslušala ne moža, ne družili
ljudi; zdaj pa v bolezni jo je to tolikanj huji imelo, ker bilo
ji je zmirej pred očmi, kako zelo da se je z napčno zrejo pre¬
grešila. Potožila je tudi vsakemu svojo nesrečo in nespamet,
zraven je pa tudi vsacega, posebno pa starše koj prosila, naj
se vselej nje spomnijo, in gotovo bodo prav zase in za svoje
otroke skerbeli in enkrat veselo starost doživeli. In točila je
v znamnje svoje britke žalosti in resničnega kesanja grenke
solze notri do smerti.

O da bi se pač vsim staršem še za časa oči odperle, da
bi redili svoje otroke v strahu božjim, da bi jih ne ljubili
iz napčne bolj natorne ljubezni, ter ne zagovarjali edin druge¬
mu, temuč da bi jih imeli kot od Boga zročen dar, kterega bo
enkrat ojstro iz njih rok nazaj tirjal. Skerbite, da bodo koj
od mladega začeli Bogu služiti » ker je dobro za človeka,
kakor pravi sv. Pismo, ki jarm Gospodov nosi od svoje
mladosti.« Ce bi per vsem tem kdaj vnemami biti hotli, o
spomnite sebe in otroke četerte božje zapovedi, ktera vas in
otroke zadeva, zakaj kdor je ne dopolni, ne bo po besedah
božjih dolgo živel, in ne bo se mu dobro godilo!

Stara povest v novi obleki.

Sv. Pismo nam pove več lepih zgledov, ktere imamo po¬
snemati; pove nam pa tudi slabih dosti, kterih ne smemo po¬
snemati. In v drugo versto spada naslednja povest. Več brav-
cov jo je že morebiti v mladosti bralo ali tako slišalo, pa nič
ne de, če jo starši še enkrat preberejo, in sebi in svojim otro-
kam dobro kakor pravijo »zatajčajo.« Dandanašnje ne bo ni¬
komur od več, nikomur ne bo škodvala. Je pa zgodba od sta-

63

rega Helita in njegovih dveh sinov. Heli je bil predzadnji sod¬
nik in viši duhdven v Izraelu. Takrat pa še Izraelci niso imšli
tempeljna, ampak le sveti šotor, kjer je bila »skrinja zaveze«
shranjena in vse drugo, kar je bilo k službi božji potrebnega.
Viši duhoven je opravljal z nižjimi vred službo božjo ter tudi
varoval sv. šotor. Heli je imel dva sina, Ofni in Finez. Bila
sta tudi duhovna, pa ne dobra ampak slaba, ne k časti božji,
ampak k sramoti. Bila sta hudobneža, da jima ga ni bilo para, in
juldstvu v kar veliko pohujšanje. Ce je kdo kako žival daroval,
nar boljši del od nje je mogel Bogu darovan biti; potem so ne¬
kaj dobili duhovni, ker so le od desetine in od darov živeli —
vse drugo pa je bilo skuhano ali spečeno, da so potem daro-
vavci snedli. Tu tedaj sta Ofni in Finez vse gerdobije počenjala,
pokradla sta večidel nar lepši meso iz Ione, da je ljudstvo le
malo dobilo pa ravno zavolj tega zelo pohujšano bilo. Edin za
drugim hodijo zdaj k staremu Helitu tožit, ter ga prosijo, naj
vstavi tako pregrešno ravnanje. Heli to slišati, se sicer zavza¬
me, pa namesti da bi bil ojstro poštrafal svoja poredna sina,
jima le mehko zaterdi — in pusti ju v miru. Bil je sicer po¬
božen, bogaboječ mož; toda do svojih sinov je bil vender
premehak in predober, ker jima ni dal, kar sta zaslužila — pa
ravno to tudi ni bilo prav! — Hudobneža sta delala zmirej
huji, pohujšanje je bilo zmirej veei; pa sej tudi nikogar ni bilo
da bi ju bil po zasluženji poštrafal. Heli je bil tak oce, kakor
jih je dandanašnje vec, ki mislijo, daje za otroke šiba prehu¬
da, da preveč peče — da se mora nasproti per otrocih vse z
lepim dognati. Prav to, kjer je ni treba; kjer je pa vender le
potrebna, bi bilo pa grozno napeno, ce bije ne hotli rabiti.
Zakaj so otroci, kakor nektere živali, ki se ne poboljšajo pred,
dokler niso parkrat dobro tepeni. Kdor ne sliši, naj pa čuti, i n
šiba novo mašo poje.

Per sv. šotoru je pa služil tudi pobožin mladenec, z ime-
nam Samvel. Starši njegovi so ga bili Bogu v službo obljubili,
ker so ga po obljubi tudi od njega prejeli. Samvel je živel lepo

64

in Bogu dopadljivo, tedaj ravno nasproti Helitovima sinama.
Spal je s Helitam per sv. šotoru, kjer je imel stražo.

Dolgo časa je terpel Bog to hudobijo v sv. šotoru ter ča¬
kal Helita, da bi se vender spregledal in in pohujšanje ustavil;
toda zastonj. Zdaj je pa tudi bila mera pregreh polna in roka
božja udari šiloma. Perkaže se (Bog) Samvelu, ter mu napove,
da bo Helita s sinama vred štrafal. In to se kmalo zgodi. —
Vojska s Filistejci vstane, Izraelci gredo v boj, pa so prema¬
gani, skrinja zaveze, svetiše Izraelovo vzeto in od sovražnikov
odpeljano. Veliko tavžent je bilo ubitih, med njimi tudi Ofni in
Finez. Celi Izrael je žaloval, da se Bogu usmili, ker bila je
skrinja zaveze v rokah sovražnikovih, armada pa deloma po¬
bita, deloma razpodena!

Stari lleli sedi ravno pred sv. šotoram, ko pride poslanec
ves spehan, mu sporočit nesrečni konec vojske. S straham in
žalostjo mu perpoveduje eno nesrečo za drugo — Heli pa to
slišati, se ves tako prestraši, da se mu stol zavzigne, da
itnisko pade in si vr at zlomi.

To je povest od starega Helita in njegovih dveh malopri¬
dnih sinov, kakor nam jo pove sv. Pismo. Glej zdaj, ljubi moj
bravec ali bravka! kako Bog zanikerne starše štrafuje! Heli
je bil sicer pobožin mož, nič mu ni bilo reči — on ni kradel,
ne goljufal, ne ubijal, in tudi ne zakona prelomil — kaj pa je
tacega storil? — Svojih otrok ni prav varval in redil — zato
ga je Bog tako strašno štrafal. Ta nesreča se ni tje v en dan
perpetila, Bog jo je bil po Samvelu že naprej oznanil staremu
Helitu, ker se ni hotel spametvati in svojih sinov poštrafati.

Hotel bi, da bi to zgodbo vsi starši sami brali ali si jo
vsaj brati dali, potem pa da bi so jo globoko v serce vtisnili
in ne tako delali, kakor je Heli delal. Kako veliko staršem
se zlomi še dandanašnje vrat, če ne ravno tako kakor Helitu,
pa še na veliko hujši način. Ali ni to strašno življenje, če
starši od svojih otrok v starosti le pičel živež dobivajo, če
jim ne delajo poštenega oblačila, če jih zasramujejo, tepejo itd
kar me je groza dalje govoriti? In kdo je vsega tega kriv? Kdo
drugi, kakor starši sami, ker niso svojih otrok pobožno in ker-
šansko zredili?

Ta zgled je resničin in vekomej velja. Imejte ga pred oč¬
mi, da si ne bote spletli šibe, s ktero bi vas potem vaši lastni
otroci v starosti tepli! —

Zmešnjava.

O kam prišli smo mi v zdajnim časi!

Narobe vse, kar vidiš, se godi,
Al tu al tam. kjer hočeš se oglasi,
Boš zvedil, laž. terdilo moje ni:

Gospod bo klapec, ta gospod počasi,
Mladosti hoče starost’ meti kri;
Oskerbi enga, njega ti napasi,

Obrčkvat nehvaležni preč te h’ti,

5

— 66  —

Velike hoče majhni bit postave,

Možicu so možici vsi možje,
l)e s’nima čevljev pet od nog do glave,
Pa on, da j’pertlikljine sin, ne ve;
In glej. tako na svet’ je vse narobe,
Popis le slab je moj zmešnjav podobe.

J. V.

Ples.

Kaj vedno derdra in se bliska po mesti,
Ko slišal Vse groma ropot?

Staniče jaz čutim se okna potresti,

Je hudga vremena klopot?

Saj zvezde na nebi ko biser’ migljajo

In luno prijazno sosede obdajo,

Oblaka ni vidit’, ne slišat’ vetrov,
Visoke višave so mirne gotov’.

Ne bliža se ure nam hude strahota,

Kar slišim, ni groma ropot;

Ne bliža se jezna viharjev togota,

Ko mislim je podkve topot.

Glej, jaderno dirjajo konji z vozovi,

Da močno bobnijo predmestja mostovi!
Življenja veseli se vozjo na ples,

Ne more se vidit’ vertenje koles.

Pač mika mladeneev marskterga plesati,
Ko b’penez’ pripustli mošnje’,

Z dekliči se berhkimi tamkaj sukati
So njega nar slajši želje;

Pač dvico, ko sliši okrogle nar’jati,

In pare in pare v kroge derčati,

Pač vleče jo tjekaj, pač bije serce,
Per miru ne morjo ji biti noge.

67

Veselje si sedež je tamkaj /.volilo,

Migaje začelo kraljvat',

Želeti kar more si človek, obilo.

B’si mislil, ponuja mu zbrat’.

Tam žalost resnično ne more stanvati.

Njo radost prisili in mora bežati,

Tam zginejo težke iz glave skerbi,

Tam sleherna stopnja veselje rodi.

Al kak so zunajue blišobe lažnjive,

In radost kraljica na videz le tam*

Kjer strasti človčka se močno goljfive

Med plešam glasijo z bobnečimi tlam’
Scer slišjo vesel' se godenja glasovi,

In urno, ko gnali b’jih hudi vetrovi,

Zamaknjen v ples par za param hiti,

Pa sladke nam vender dovoljnosti ni.

Bes viditi (letno je pare derčati
Ko zrakni vertinc Njih vertil,

In slednji previdnih bi mogel obstati.

De ples bi zavreči ne bil:

B’ se pamet, spodobnost in zmernost verstile.
In z voljnostjo truplo v plesu blažile;

Al kar bi vošiti pri rajanji blo.

Pogosto pogosto čislano ne bo.

Marsktere, oberneš od plesa poglede,
Zagledaš otožno slonet;

Tu slisiš mernrat’ nerazumne besede,

Tam vidiš devico bledet;

Zdaj skrivši zdihuje, de j’sapa zastaja,

Zdaj huda jo naglo togota obhaja;

In tega kaj vprašaj, on vedno reži,

Tam eden šentari, ta škriplje z zobmi.

O teh le veselje, kot druge, ne mika,
Tu zanje pač radosti ni!

Nektere ošabnost razžaljena pika,

Čas drugim prijetni kazi;'"

o

68

V tem-le tli ogenj ljubezni nečisti
In unga tam grize strast močna zavisti;

Spet drugi se vedno v kroge verte,

Al večkrat edino le sebi v gorje!

Glej, komaj de sope, izpekano pade
Od plesa na stole dekle;

Pač leta cvetoče prikrajša si mlade,

Pač rožica veti začne;

Pred, zala prijetna kot lepa vertuica.

Zdaj veje in veje počasi devica,

Zdaj veje — ni dolgo — uvene zares —
Cvetlice utergal ni drugi kot ples. —

S prijazno svetlobo ko solnce posije,
Popolnama radost zbeži:

Mošnjica v žepu zdaj lačna prevpije,

S gospodam ponočno veselje roti;

Ko drugi ob zarji se zjutraj zbudijo
In k delu dovoljni, spočiti hitijo,

Pač zgube te tare in peče obud,

Plesanja plačilo: nevolja in strud.

Verli tega je morde v vestno grizenje
Marskteri še znotrajni mir,

Zgubivši dozdajno vse mirno življenje,
Zapravil v plesavnim si tir' —

Zatorej ne mika naj rajanje tebe,

Ak srečnega hočeš obvarvati sebe;

Zatoraj ne tare naj tebe zavist, —
Ostaneš od plčsa, je tvoja korist.

.1. V.

«9

Kratkoasčnice.

Lakonuiiga skopuha, kije  povsod znan bil, zaverne noč
in hudo vreme v samotno kerčmo. De bi mu ne bilo treba nič
plačati, noče nič večerje in prosi, de bi ga v hlev spat peljali.
To se zgodi. Drugo jutro vstane, in vpraša, koliko de je dol¬
žan? Kerčmar, ki ga je dobro poznal, ga pobara: Kje ste spa¬
li? — »V hlevu, v hlevu!« odgovori urno skopuh. »Tedej, mu
reče kerčmar, plačate 6 krajcarjev; zakaj od človeka na po¬
stelji rajtam po dva krajcarja, od živinčeta v hlevu pa dva
groša.« — To gaje  splačal!

70

»Ogenj! — Gori! Gori!« zavpije nek pridgar, ko med
priago zapazi, de veliko poslušavcov spi. Na ta klic se vsi zbude
in vzdigujejo glave po koncu, vprašaje, kje de gori? —■ »V peklu
gori!« zagronii pridgar, »v peklu je ogenj za vse tiste, ki tako
zanikerno božjo besedo poslušajo, kakor vi!« — To je poma¬
galo, de niso vee dremali.

Pijanec poprosi na smertni postelji kozarec vode. Njegova
žalostna žena reče: Hvala Bogu? si se vender poboljšal; vse
življenje je nisi pokusil, zdaj je pa prosiš. Bog ti daj se ozdra¬
viti, zdaj se bo vse drugaei dalo s teboj živeti.« — »Nak,
vee ne bom ozdravel, odgovori mož, in ravno zato hočem še

71

vode imeti; saj ves, de se mora človek smertno aro z vsimi
sovražniki spraviti; voda pa je bila — vedno moj nar veei
sovražnik.

Pijanec.

Bila sta zakonska: žena vsa spoštena, mož pa tako pijan¬
čevanja privajen, da uboga ženica tudi enega veselega dne’pri
njem imela ni. Namesti miru in vedenja v duhu keršansko-za-
konske ljubezni je bil pogosto slišati toliki krik, takšin prepir,
in taka kletev, daje bilo joj!

Žena, o serčnih željah, moža pijančevanja odvaditi, sklene
to s pomočjosv. vere speljati. Preskerbi tadaj možu nov kozarec
z lično Ježuškovo podobo na dnu misleč, da se bo vendar pobolj¬
šal, ako bo vsaki dan in pri slednjim požirku tako lepo in pri¬
jazno treznosti opominjan. Ali kako se je reva goljufala! Zdaj
še le gaje prav sekal. In ko ga žena vsa žalostna, ne s hudo
tem več z lepo svari in opomni, da gaje s tem kozarcam in

72

z Ježuškovo podobico poboljšati hotla, ji mož krohotaje odgo¬
vori, rekoč: He ja, ljuba moja, vse prav, ali če hočem Ježuška
viditi, moram poprej vse čisto izpiti, in da ga prav pogosto
gledam, tudi prav pogosto pijem.

Bog pomagaj, si misli skerbna, pa usmiljenja vredna žena,
vendar ako ljubezen ne pomaga, bo morde strah kaj več izdal.
Napravi torej drugi kozarec, in sicer kozarec s hudičem na
dnu. Ali kaj pomaga! Mož je pijančeval od zdaj le še toliko
bolj. Resnobno ga zato dobra žena pokrega, ali pijanec se na
vse gerlo krohota, rekoč: O ljuba moja, kaj vender le misliš?
Ali ne veš, da ne sme vrag tudi kapljice ne dobiti, in to je,
zavoljo česar jaz kozarec za kozarcam vselej do dna spra-
znujem?

Prav pijanec se ne zmeni
Ne hudiča ne Boga,

Ker od duše višej ceni

Sljo prekletga pjanevanja.

73

Nekaj za hišne gospodarje.

(iz Zalokarjevega umnega kmetovanja in gospodarstva.)

Vsak umin človek ve, da brez pametnega in lepega reda
nikjer nič prida biti ne more, in da srecin izid vsega našega
početja visi z dobrega reda. Zatorej je pa tudi umnemu gospo¬
darju poglavitna skerb za dober red per hiši (naj si bo že v
zadevah dušnih ali telesnih reci), kar se v lepo hvalevredno
navado spremeni, da potlej pravijo: to je šega, to je navada
per hiši, in se novim poslam naznanuje, da vedo, po kteri
hišni navadi se morajo v novi službi ravnati. Kjer tega ni,
dela vsak, kar hode.

Znano je pa, da ni per vsaki hiši enaka navada in da tudi
vsaka hišna navada dobra ni, ker so okolišine po svetu grozno
mnoge in razločne. V poglavitnih rečeh naj bi bila v enim
kraji, v eni soseski ena navada, ker okolišine niso tako razločne,
da bi bilo prav in pametno v vsaki hiši drugo navado imeti, v
majhnih rečeh pa se ve da tudi v eni vasi per vsih enaka ne
more biti.

Semtertje so hiše, v kterih nedobre navade kakor poded-
vane kraljujejo, kakor da bi mislil, da ne sme drugačna biti,
da se mora tako delati, živeti in ravnati, kakor pred. Tako
pa je šlo in še zmirej gre gospodarstvo rakovo pot, — in go¬
spodarji sami ne vedo, zakaj in kako? Dober, umin gospodar
pa pride za takimi kilovci, vpelje novo navado, in kmalo se
začne vse boljšati.

Slede tedaj tukej v podučenje nektere slabe in dobre
navade, po kterih pride gospodarstvo rado na dobro ali pa
na zelč.

74

Slabe navade per hiši so;

Zvečer dolgo čuti, zjutrej pa dolgo ležati; ker po noči se
ne le malo stori, ampak se tudi svečava po nepotrebnim žge;
zjutrajni, nar boljši čas pa se, posebno po letu, zamudi.

Slaba navada je: Nobenega stanovitnega časa zajed ne
imeti, ampak ali zmirej jesti, ali pa vsak zase, in ne vsa der-
žina skupej; ali pa več jedi napravljati, da ostaja in se spridi.

Slaba navada je: Per jedi sčakovati se, ali pa tačas
nar več opraviti imeti, ko je treba vsim kmalo k mizi iti, ker
s tem se veliko časa nerodno zgubi, in jeza budi.

Slaba navada je: Ob novini veliko več in boljši jedi
napravljati od druzih časov, ali pa še celo neumne gostarije
in pojedine, posebno na mali kmetii, postavim: likofe po mlatvi
itd. ker ob tem veliko mine, kar potlej manjka. Plačal bi
mlatiča, pa naj gre!

Slaba navada je: Na vsak sejm, na vsake shodiša brez
potrebe hoditi, in ko so denarji, nepotrebne reči kupovati, na
prave poznejše potrebe pa ne zmisliti.

Slaba navada j e: Potrebne dela odložiti, nepotrebne pa
ali vsaj odloživne prej delati; ali pa vsakemu per hiši pustiti,
da dela, kar hoče, in kadar se mu ljubi, kakor da bi gospo¬
darja per hiši ne bilo.

Slaba navada je: ključev od žita, vina itd ne spravljati,
ampak jih na takim kraji pušati, da posli in mladi ljudje in
drugi lahko do njih pridejo.

Slabanavadaje:  Dopustiti, da vsak per hiši zopove-
duje; to napravlja veliko zmešnjav, dovolj vpitja in jeze, pa
malo pokoršine in malo dobrega dela.

Slaba navada  je:  Dopustiti, da posli živavdi kladejo
ali vale po svoji volji, in da v tem ni ne mere, ne telite, ne
časa in nobenega predarka ne, in ko zmanjka, pride klapec in
reče: Ni več!  —

Take in še veliko druzih enačili nedobrih navad je, ki
gospodarstvo peljejo v zelo.

Dobre navade per hiši so:

Zjutrej ob uri vstati, in zvečer ob uri k počitku iti in
moliti.

Dobra navada je: Nič jesti, razun ob uri trikrat na
dan, in vsi skup, in le v težkim delu kej majhnega še vmes;
sploh pa nikoli preveč ne jesti, ker je nezdravo in greh.

Dobra navada je: Umno preudariti, koliko jedi je za
vsacega dosti in prav, da ne manjka in da ni potrate, in se
skerbi, da so jedi čedne, dobre in tečne.

Dobra navada je: Vse nepotrebne stroške opustiti, in
vsakemu, kar mu po pravici gre, o pogodu dati.

Dobra navada je: V vsim, per ljudeh, per živini in
povsot gledati, da nič po nepotrebnim ne mine.

Dobra navada je: Vsakemu svoje delo vsaki dan odka-
zati in gledati, da se urno, prav in dobro stori.

Dobra navada je: Vse snažno in čedno imeti, v hiši,
okoli hiše, v hlevu, per živini in per orodji in tudi vse orodje
na pravim kraji, da se ne razgubi, ampak se le vzame, kadar
še potrebuje.

Dobra navada je: Le za svoje hiše čast in poštenje
skerbeti; ptuje ljudi, ptuje blago per miru pustiti, svoje dolž¬
nosti in delo ljubiti, in zmirej perjazen, mirin in veselega serca
biti, kar se zgodi, ako vsak svoje neumne želje kroti, se slabe
tovaršije varuje, v Boga zaupa in svoj stan za ljubo ima.

Dobra navada in dober dnevin red je: Vsaki dan
sproti po mescih vse svoje prejemke in stroške v perpravljene
bukve tako zapisati, da so na eni strani prejemki, na drugi pa
stroški, in ob koncu vsacega mesca račun (rajtenga). To bo
zanj veliko veljavo imelo in mu bo kakor vaga, na kteri se bo
njegovo premoženje vagalo. To bo njemu in še drugim pregled
dajalo, koliko vse njegovo gospodarstvo nese, in ga bo pamet

6

ne varčnosti učilo; ker brez rajtbe ne le kupčijstvo, ampak
tudi kmetijstvo terdno stati ne more.

S takimi in enakimi navadami gre gospodarstvo na bolji!

Kjer pa dobrega reda v vsim per hiši ni, ondi ne more
gospodarstvo dobro in veselo biti; per taki hiši ni miru, am¬
pak vedna vojska, kletev, krik in sovraštvo je in nebenega
veselja ne.

Svet.

Vkviško, o človek! vzdigaj pogosto svoje poglede,

Glej oblake na neb’, uč‘se minljivosti tam
Glej jih, kot se on’ naprej preurno dervijo,

In v višavah zgube, tudi življenje zbeži:

Glej in zbud'se, če spiš, in čuj in moli in delaj:
Kratki je čas, in teb\ čega zapraviš, gorje!

J. V.

Tisek in papir L. Sommera na Duuaju.

■

’G\
/ilial- f
Ssdptlbiid)«-
tflcrfdjlciss. J

Ja


/O^^S>M3\

j JHicijer- uitb f
I #tufikalicn- r
u fciljanftolt. J

e)qp<s

Buch-, Kunst- und Musikalienhandler in Laibach
sind nachstehende Artikel in Ausivahl stets
vorrathig:

Gebetbucher.

®lauber ?  M., Sveti Post, ali premišljevanje in molitve za
vsaki dan svetiga štirdesetdanjskiga posta. Poleg nemškiga.
Mit 1 Stahlstich. Laibach 1847. 12 kr., Halblederband

24 kr. Lederband 30 kr., mit Goldschnitt 40 kr.

*lfvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Boga vsak
dan časti in hvali. Molitne bukvice za mladost. 4. Anllage.
Laibach 1856. 8 kr., in Papierband 12 kr., Lederband

30 kr., drgl. mit Goldschnitt 40 kr.

Jfais, P. A., Jesus der Kinderfrennd. Kleines Lelir-, Gebet-
nnd Gesang-Buchlein fur Kinder. Mit vielen Bildern. Laibach
1854. Steifband 12 kr., ungebunden 8 kr., in Lederband
36 kr., mit Goldschnitt 45 kr., in goldgepressten Pariser-
Einband 30 kr., dergleichen mit Goldschnitt 36 kr.

\Iais, P. A., Jezus prijatel otrok, ali pustite priti k meni
otročiče. Bukvice polne naukov, molitev in pesem, za svoje
ljube farmančike spisal. Laibach 1854. Dngeb. 9 kr., in
Papierband 12 kr., dergleichen mit Schuber 15 kr., Leder¬
band 36 kr., mit Goldschnitt 45 kr. In eleganten Pariser-
band mit Goldpressung 30 kr. Mit Goldschnitt 36 kr.

*Dasselbe deutsch und krainisch. Laibach 1854. Ungeb. 16 kr.,
Papierband 24 kr., Lederband 40 kr., mit Goldschnitt
45 kr.

2

‘Jaisu, Eg. P., Bukvice polne molitev in lepih naiikov za
manji in veči mladost, kakor tudi za odrašene ljudi dobre.
Poleg nemškiga. Mit vielen Holzschnitten. Laibach 1855.
3. A n II a ge. 12 kr. in Papierband 20 kr., Lederband 30 kr.,
drgl. mit Goldscb. 50 kr.

Jezusa in Marije dvoje naj svetejši serce. Molitevne bukve
sa vse, ki Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in
zlasti za brate in sestre teh neomadežanih Sere. Spisala
po naj boljših izvirkih dva duhovna. Mit 3 Stalilstichen.
3te mit Marienliedern vennehrte Auflage. Laibach 1855.
40 kr., in Halblederband 54 kr., Lederband 1 fl. 10 kr.,
drgl. mit Goldsch. 1 fl. 40 kr.

"liruli nebeški, za otročiče. V pet koščikov razdeljen. Poleg
nemškiga. Laibach 1855. Mit Bildern. Papierb. 8 kr. 1
Dutzend 1 fl. 30 kr.

IHaria dobra mati pobožnih otrok. Mit 1 Titelkupfer. Laibach
18Š8. 10 kr., in Papierband 16 kr., Lederband 36 kr.,
drgl. mit Goldschnitt 50 kr.

*\ar lepši dan, ali vredno praznovanje perviga svetiga Obha¬
jila. Laibach 1854. 8 kr., Papierband ord. 12 kr., Papier¬
band fein 15 kr., Lederband 36 kr., drgl. mit Goldschnitt
50 kr.

l*«it v nebeško domačijo. Mašne in obhajilne molitve za pobožne
kristjane. Poleg nemškiga. Mit 1 Stahlstich. 2. Auilage.
Laibach 1854. 40 kr., Halblederb. 54 kr., Lederb. 1 11.

10 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. 40 kr.

Šliir, Dr., Jezus moje želje. Katoljške molitne bukve z nauki
in napeljevanjem k pobožnimu življenju. Poleg nemškiga. 2.
Auflage. Laibach 1850. Mit 1 Stahlstich. 30 kr., in Pa¬
pierband 40 kr., Lederband 50 kr., drgl. mit Goldschnitt
1 fl. 20 kr.

"Dasselbe im kleinern Format. Laibach 1854. 24 kr., im Halb¬
lederband 36 kr, Lederband 45 kr., drgl. mit Goldschnitt
1 fl., Pariser-Einband mit eleganter Goldpressung 45 kr.,
mit Goldschnitt 54 kr.

3

Erbauungsbiicher.

Aliasver večni popotnik. Pravlj. Laibach 1850. 3 kr. 1 Dnz-
zend 30 kr.

*Čuilai>oIna podoba Matere božje v mestu Rimini na Rimskim.
Mit Titelbild. Laibach 1850. 3 kr. 1 Dutzend 30 kr.

'Jeran , J. L., Sveti Juri serčni vojšak. Serčuim slovenskim
mladcnčem. Laibach 1851. 8 kr.

Jeran, L., Terpljenje pravičniga in pokora grešnika, z ne-
kterimi večnimi resnicami in pergodbami. Mit 1 Stahlstich.
Laibach 1848. Steifband 20 kr.

Meržianske drobtince iz življenja svetnikov in druzih pobožnili
ljudi. Mit 1 Stahlstich. Laibach 1850. In Steifband 16 kr.

Molitev za ohranjenje nedolžnosti pred podobo presvete device
Marije. 2. Auflage. Laibach 1846. 3 kr. Das Dntzend
30 kr.

IKasIedovanje svetnikov božjih. Poduka polne povesti iz
življenja svetnikov. Laibach 1849. Pramienband 45 kr.

\astran , P. J., Sveta pokora ali sedem postnih pridig, ktere
je pridigoval v letu 1846. Laibach 1849. 16 kr., Steif¬
band 20 kr.

'Osrečeni kristjani svojimu novoizvoljenima vikšimu pastirju,
Papežu Piju IX., z popisam volitve, življenja in nastopa
sveliga Očeta Pija IX. Mit Portrait. Laibach 1847. 8 kr.

Pet svetih petkov mesca Sušca. Steif geb. 12 kr.

Piriti za device, ali molitve in nauki, ktere naj si pobožna
devica in sleherna poštena žena večkrat k sercu vzame.
Mit 1 Bild. Laibach 6 kr., 1 Dntzend 1 fl.

*R.esnice perve in nar potrebniši svete keršanske katoliške
vere, za nar manjši učence. Brosch. 3 kr.

Sliir, Dr., Napeljevanje vesolno ali veliko spoved opravljati.
Laibach 1844. 12 kr.

*Sinajtlek, Shodni Ogovori. Halbleimvandb. 1 fl. 20 kr.

*Sini<l», Kr., Hirlanda bretanjska vojvodnja ali zmaga čednosti
in nedolžnosti. Po nemškim. Laibach. 12 kr.

1

4

Sveta devica in dekla Cita. Laibach 1846. 8 kr.

Življenje svetiga mladenča Alojzia Goncaga. Mit 1 Kupfer.
Laibach 1846. 8 kr.

— svete device Teresije. Mit 1 Kupfer. Laibach 1846. 8 kr.

Klate bukvice, to je napeljevanje k pobožnima življenju in k
pravi bogoljubnosti. Laibach 1847. 4 kr. 1 Dutzend 40 kr.

V a r i a.

*Hojtek ali pravljica od viteza v drevo vpreženega. 6 kr.

Canontafeln , 3 verschiedene Ausgaben, zul2, 10 and 8 kr.
pr. Exemplar.

Latalogc der ofientlichen Leihbibliothek: Hauptcatalog. 1846.
Broschirt 10 kr. — Erster Nachtrag 1847. 10 kr. — Zwei-
ter Nachtrag 1848. 6 kr. — Dritter Nachtrag 1850. 6 kr.—
Vierter Nachtrag 1851. 6 kr. — Fiinfter Nachtrag 1853.
10 kr.

Katalog der Musikalien - Leihanstalt (enthaltend bei 2000
Stiicke.) Preis geheftet 6 kr.

‘Centrih, slovenski lepopisi in izgledi. 12 kr. Einzelne Bliit-
ter daraus, a 2 kr.

Cerkvica na skali. Pravljica. Laibach 1855. 3 kr.

*Ove igri za slovensko glediše : 1. Juran in Sofija , ali Turki
pri Sisku. 2. Štepan Šubic, ali Bela IV. na Hrovaškim.
Laibach 1850. Broschirt 10 kr.

‘JFTeiSman , Izgledi slovenskiga pisanja. 8 kr. 1 Dutzend
1 11. 20 kr.

Hildegardia, zveličana; dvakrat po nedolžnim v smert obso¬
jena cesarica. 6 kr.

‘Hitri Računar pri kupovanju in prodajanju od 100 do 1000 reči
z vinarji, krajcarji in goldinarji. Laibach 1855. Gebunden
in Halblederband 24 kr., in Lederband 36 kr.

‘Izgledi za pervince, ki se brati in pisati ob enim uče. Spi¬
sala učenika na deželi. V Ljubljani 1855. 6 kr. Einzelne
Blatter 2 kr.

5

Kmetica in g-rolinja Grizelda. Lep izgled poterpežljivosti
in ponižnosti vsira ženam. 6 kr.

"Kratkočasne igre z kvartarni, številkami in druzimi rečmi
v družbah. Laibach 1850. 10 kr.

“Koledar za Slovence, s podobami, k poboljšanju kalol.
Duha, za navadno leto 1855. Wien 1855 broschirt in
eleganten Lmschlag 2% kr. Steifband 30 kr.

“KerSki raki, za kratek čas. Znadke ali anekdoti. Laibach
1855. 6 kr.

HalavaSir, Fr., Erazem iz Jame. Povest. Mit Tilelbild.
Laibach 1845. 8 kr.

* — Oče Grof Radecki c. k. Maršal, z jeklorezom. Laibach

1852. 12 kr.

* — Slovenska Slovnica za perve slovenske šole v mestih in

na deželi. Laibach 1840. Broschirt 12 kr.

IVemški Pavliha v slovenski obleki. Bukve polne smešnih
povest sa kratek čas poslovenjene. Laibach 1849. 12 kr.

i*o<loka. presvete Device Marie. Povest. Laibach 1855. 3 kr.
Sajnske bukve, prave egiptovske, od leta 1231, z razklada¬
njem sanj s perstavljenimi numari za liste, kteri hočejo
svojo srečo v loteriji poskusiti. Preis 10 kr.

“Stric Tomova koča, ali življenje zamorcov v robnih derža-
vah svobodne severne Amerike. Laibach 1854. 30 kr.

‘Valjavec, M., Pesmi. Wien 1855. Broschirt in eleganten
Umsehlag 48 kr., in eleganten Leinvvandba nd 1 11. 30 kr.
dergl. mit Goldschnitt 2 tl.

“Venček za vezilne darila, ali vošilne pesmice o godovih, no¬
vim letu in drugih priložnostih. Brosch. 12 kr.

“Violice. Zbirba prijetnih povest in kralkočasnic podučniga
in pobožniga zapopadka za mlade in stare, z 28 podobami.
(Iz „Koledarja za Slovence. 41 ) V Ljubljani 1855. In Pra-
micnband 18 kr., brosch. 16 kr.

“VJetnik na galeji. Lepa in podučenja polna povest s pristav¬
kom življenja Sv. Vincenca Paulana. 6 kr.

Die mit * bezeichnaten Biicher sind mit neuen sloveni-
schen Lettern gedruckt.

6

Ferner empfehle ich nachstehende Werke
einer gefalligen Beachtung.

Angelska služba za mladenče k sveli niasi streči. Brosch.3kr.

Apostolska hrana bogoljubnim dana po branji apostolskih
listov in drugih bukev svetega pisma za nedele in svetke
cerkveniga leta. Spisal A. Slomšek. 2 dela. 2 fl. — Zu-
sammen in Halbleder geb. 2 fl. 30 kr.

Caf« Or. Romarska palica po poti v večnost. 2 Theile in
einem Bande in I,eder gebunden 1 fl. 30 kr.

Hrobtince za leto 1847 bis 1830 a 40 kr., 1851 bis 1854
a 48 kr., 1855. 1 fl. 20 kr.

Cvangeli sv., z molitvami in branjem za vse nedele, praznike
in imenitniši godove celiga leta. V Celji 1850. In Halb-
lederband 1 fl. 20 kr. Lederband 1 fl. 40 kr. Lederband
mit Goldschnitt 3 fl.

Rranaski, L. Vodilo grešnikov. Laibach 1854. 2 Bande in
Halbleinvvandb. 1 fl. 40 kr.

Hrana evangeljskih naukov bogoljubnim dušam dana. ]Va vse
nedele ino zapovedane praznike v leti, na svetlo dal A.
Slomšek. 2 Theile 2 fl. — Zusammen in Halbleder geb.
2 fl. 30 kr.

Janežič Ant. Popolni Ročni Slovar slovenskega in nemškega
jezika. 2 Biinde. Klagenfurt 1850. 3 fl. 30 kr.

Jiai(o) , P. Domači ogovori po nedelskih Evangeljih za verne
ljudi na deželi. 2 Theile. Klagenfurt 1853. 1 fl. 40 kr.

lier sansko devištvo. Potrebni nauki, izgledi in molitve za
žensko mladost. Brosch. 24 kr. Halbleder 40 kr.

lirempl, A. Kratke Predge na vfe nedele ino fvetke celega
leta. Gratz 1839. 2 Theile in Steifband 1 fl. 20 kr.

Robida« K. Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka,
poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Klagenfurt
1854. 40 kr.

7

Serf, A. Predge na use nedele no svetke celega keršansko
katolškega cirkvenega leta. Gratz 1835. 2 Tlieile in Steif-

band 1 fl. 50 kr.

»

Skrina nebeških zaklad za spokorne duše. Giirz 1837. Halb-
lederband 1 11. Lederband 1 fl. 20 kr., mil Goldschnitt
1 fl. 40 kr.

Šmid, J. Zgodovinski Katekizem, ali celi keršansko-katolški
navk v resničnih izgledih in zgodovine za cerkev, šolo in
dom. 3 Theile. Klagenfurt 1853. 3 fl. 24 kr., in Halb-
lederband 4 fl.

Veriti, F. Shivljenje ^Svetnikov. Laibach 1844. 4 Halbleder-
bande 4 11.

SKalezia, Sv. Frz., Filoteja. 45 kr., in Halblederband 1 11.
15 kr.

Itreviarum Romanum etc. 4 Vol. 8. Vienae. 1842. Ungeb.
10 11., in Lederband 14 fl. 4 Vol. 4to Mechlinae 1848.
Preis 25 fl. Dieses Brevier ist mit grossen Leltern gedruckl.
4 Vol. 8. Oeniponte 1848. Ungeb. 8 fl., in Lederband 12 11.
4 Vol. 8. Conipidonae 1849, in Lederband 14 11. 50 kr.

Horae Diurnae etc. 18. Vienae, in Lederband 2 fl., mit
Goldschnitt 3 11. 18. Campidonae. Lederband 2 11. 20 kr.,

mit Goldschnitt 3 11. 20 kr. 18. Mechlinae 1843. 211. 20 kr.,
mit Goldschnitt 3 fl. 20 kr.

MTissae Defunctorum etc. Fol. Vien. 1851, in Halblederband
2 11. 24 kr., in Lederband 3 11.

MHssale Romanum etc. Fol. Vien. 1842, ungeb. 10 fl. In Le¬
derband mit Schuber 18 fl., mit Goldschnitt und Schliessen
26 11. Fol. Ratisbonae 1849, ungeb. 12 11., in rothen Leder
gebunden sammt Schliessen 20 11. Dergleichen mit Gold¬
schnitt 28 11. — Kleinfolio Venetiis 1845. In rothen Leder¬
band mit Goldschnitt 20 11. — ordinat' in rothen Lederband
15 11. — Mi. Das Proprium Missarum in nenester Auilage
ist jedem Missale beigebunden.

8

Orlici um in navitate Domini etc. Officium fur die Mette in
der heii. Christnaclit nnd fur die Clianvoclie, nebst den
Choralmelodien und deutschen Rubriken, bearbeitet von
R. Schlecht, gr. 8. Nbrdl. 1850, in Lederband mit Schuber
2 11. 40 kr., dergl. in Goldscbnitt 3 11. 20 kr. 8. Vienae
1841, in Lederband 2 fl., dergl. mit Goldscbnitt 3 11.

Missioiis-Predigre« der ehrvv. Viiter aus der Gesellschaft
Jesu Burgstaller, Damberger, Schlosser. 2te Autlage. Lu¬
zern 1851. 1 fi. 20 kr.

Slrtifel jttt& bti  mtt ftet$
tu fceffe* Sualttat utt& 2ln§s

uuiljl am

A. ^djrabmateriatieit,

®letfftftett feine unb ctbtndre, ba« ©tiicE »on %  fr. bi« 7 fr. —
®a« ®uj}enb ju 5, 0, 10, 18 fr. bi« 1 ft. 20 fr.
■‘Svicfpaincrc, meige, blaue u:tb »etfdjiebcnjttrbige, in Etuart; tmb
Deta« j  gormat, au« * tmb inldttbifdje. ®a« ©ud) ju 12, 20,
30, 3G bi« 48 fr. — br. Oiiejj »on 2 bi« 10 ji.

6^ ®až ©tembeln be« 33riefbabtere« mit Sudjflabett, 9l«=
men, bronen, ®e»ifen te. beforge gegen ein bidige«
Jponorar.

— — mit SBerjierungeit, 3 bi« 20 fr. br. S3ogen.

— — Slnjtdjten »on Saibadj, litl)ograbf;irt ober im €>tal)lj!idje 4>r.
S3ogen 6 fr.

3u afien Sorten Stiefbabiere ftnb baffenbe (Souoertc ju
Ijaben ba« ®ujsenb »on 6 bi« 40 fr.
^cberfcf)itcibemafcf)tncit, 4JSarifer, ju 2 f(. 20 fr.
banjici: unb Sonjebt^apicr. (Slu« ©tat} et gtume.) geine« unb
orbindte« in biserfen gorntatcn ba« 33udj ju 6, 7,8,  9,  10,
12 btž 45 fr.; br. Otiejj »ott 2 ji. bi« 18 ji.

^robeJavteltt auf gutem ijJapier ju »erfdjiebenen ijkeifett.

9

Stccfjnentafeln, claflifdje, bas ©fiicf 511 4,5 unb 8 fr. ©as
©ufcenb 44, 54 fr. unb 1 fl. 12 fr.

©riffeln bagu, bas 100 gu 15, 18 fr., buiite 311 40 fr.
©as ©ugcnb »on 4 bis 10 fr.

®cf»i'etbfcbet'tt, SBietter* unb hamburger - .SČiele, ber 33unb gu 5,
G, 7, 8, 9, 10, 12, 15, 20, 24 fr. bis 1 fl. 20 fr. in grč;
fjcten ipartfjien nodf bidiger.

$(f)t*ctbrt)cfcn, liitiric, fiirSateiu-', ©eutfd);, .ftanglei; ttnb©ictanbc;
©dfreiben, bas @tiid gn 1 fr., bas ©u£cnb 10 fr. — 100@tiid
gu 1 fl. 24 fr.; unlinirtt bas ©tild gu 1 bis G fr. gfeifitliefeu
gu 4, G unb 8 fr.

©icgellacf, rotf)eu unb »erfdjiebeufdtbigeu, ffiieitet, SKainger unb
iflarifer, feiit unb orbindr. ©as ©tucb »on 3 bis 15 fr., bas
iflfunb »on 24 fr. bis 3 fl.

®taf>Ife&ern, im  unb ausldnbifdjc, bas©u£enb »on 3 bis 12 fr.—
in groferen $artl)ien nodf bidiger.

©riffeln bagu, bas ©tud »on 1 — 15 fr. ©as ©u^enb
gu 6, 10, 15 fr. bis 2 ©ulben.

Sfceufaiib, bronge, fcffloarger, blauer unb griiner, bas ipfunb »on
6 bis 24 fr.

hitite, fdfioarge in g(dfd)d)cit gu 2, 3, G bis 20 fr. ©ergleidjen
fur @tal)lfebertt (Slllgarintinte) gu 8, 16 bis 30 fr. — rotfje
(aufgelbster (Satiuin), »on 8 biž 24 fr.; blaue, griiue (aufge;
loSiett ©riinfban), gelbe (@ofb) »on 10 bis 20 fr. ©intenfml»cr
bas 5|3adet G fr.

$»pvfd)Vtffen fitr »erfcfgebcne @$riftarten, bas Slatt gu 2 fr.

B. 3Jlaler = unb Bcidjuuugsi-etjutftten.

ftarbettldftcfjeu, feine unb orbindre, fortirt mit 12, 18 unb 24
garben — »on 15 fr. bis 5 fl.

#aat*5, 5?tfd)= unb SBin-ftenfnnfel m »erfdjiebenen £fnafitdten
»on 1 fr. bis 1 fl. 30 fr. pr. ©tild.

Cincale, Ofeifjfdjienen, Sfteigbreter, SBinfelrafimen jc. in »erfdfiebenen
(Srofšen.

2

10

SFttaleiietttVoattb, J /, ti« V,  breite, ijalb., unb fcrtiggvunbirte , bie
(Me »on 1 bi« 2 fl. 24 Fr.

Cclfnvbcit in Slafeit, ba« ©tud Uott 7 bi« 27 fr.

Stabtrgummi, ba« ©tud ju G Fr. ©ummietaflicum ba« ©tud
»on 2 bi« 10 Fr.

5letflsc«gc, feine, mittelfeine uttb otbinate in Berfčflietenen ©toflen
Bon 1 fl. 20 Fr. bi« 8 fl.

3ctdjetibucf)cr (Sllbtmt) iit eleganten ©nbattb Bon 2 bi« 3 ff.
1 3eid)eill)0bif>'’ c  iit Berfdjiebenett ©rčflen tmb D-ualitaten, ber Sogen
Bon 2 bi« 30 Fr. ©tro^patnere ber Sogeu »on 3 bi« 40 Fr.

C. SScrfrfjirbcnc Slrtifel.

3(tFofiC, Saubfarten imb tšrbgfobcu ju Berfdjiebenen flkeifeit.

SBilber, Ijeilige, in flladeten ju 100 ©tilde, fdjtoarje unb coiorirte,
mit flaBifdjett unb beutfdjeu £ert Bon 12 fr. bi« 5 fl. pr. fliadet.

— — auf 93(ecf> gemalte, in »ctfcf)icbcucn Orofku mit unb oljite
©olbratjmcu Bon 20 Fr. bi« 8 ff.

C7y $ier«cu beflfle id) cine fo bebcutenbe 9lu«i»af>l, bafi tdj
fafi atten biitigen SBuitfdjctt begegnen Famt.

tStlrcrbitcber fur .ttinbcr, mit uitb oljne AIIC Bon 10 fr. bi«
5 fl. — gtir bie Sitgcnb ntit beutfdjeu obet franjoflfdjen Sertc
Bott 20 fr. bi« 8 fl.

SBtllefcn unb Sifltfarten fur Betfdjiebene galic »on 1 fr. bi« 1 fl.

(‘fntcifirr, gemalte, fur ©arge ju 3 unb 6 Fr.

— — mit unb oljne 9poflamcnte Bon 30 Fr. bi« 4 fl.

— — auf Sciutnanb iit Cel gemalte 8 fl., iit ©olbtaljtiteu Bon
G bi« 8 fl. fDicfe Silber eigtteu ftdj, bc« bitligcn flBreife« ijalber,
befonber« fur ©djiiljtmmer.

(ioltterttoffcr, edjtc«, ba« gldfdjdjm ju 40 Fr. bi« 1 fl. 15 fr.

J-lcifijctfcl, fraitt., auf gefarbteit flkflier. 2 ©ortcn. 100 ©tud
20 Fr. 4 ©tild 1 Fr. Sergieidjen mit ©otbbrud 100 ©tiid 40 Fr.
2 ©tud 1 Fr. — ®eutfd)e ba« efjunbert Bon 20 Fr. bi« 1 fl.

^PCtefnano, tteue ttub uberfflielte, mit 5  bi« 7  CctaBeit, Bon 20 fl.
bi« 300 fl.

11

mtb SfBedjfelbricfc, 100 <Stiirt »cit 40 tv. big l fl.
20 Iv. 1 <Stiirt 1 tv.

OJebefbiidiet*, in bcutfdfev, tvain., italieit., lateinifdjev unb fvanjo;
gfdjev ©gvadjc, fur 3ung unb 8Ut, iit bebeutenbev 9lugt»at|l ju
»evfd)tebeuett gketfett.

©olbletficn, fiiv Silbevvatjmen, bev ©ctjub »on 5 tv. big 30 tv.

©Mttrtfrcit unb Ultolinctt »on 3 big O fi. SiolinBogen »on 15
big 50 tv.

^anbluitgSbjtcbcr, in »evfdjiebctten ©ovtett unb (Sinbdttbett.

3!if»ctcitbHll'Cf, bag gbifctjctjen ju 24 tv.

.Halcttbev, alg: Sffiattb*, ©djveib; unb Xaf<^enfalenber, »on 6 tv.
big 2 ft.

Alrcujiocgc, beti., in 14 ©tationen, in Cet gentalt, fammt fd}t»av;
jeti 9iat)ntcn mit SUtffngctt unb fta»ifrt)ctt Untevfd)viften »on 60
big 120 ji. — auf tpalncv uiticv ®lag unb tRagmen »on 24 Big
50 b.

SOhlfrEaltClt, (bcfoubevg .ttivdfeitmugf) fiiv »cvfdjicbcne 3ngvumente
ftnb in gvogev ?tugi»af)l »ovvdtgig.

^lolctiVOVtct’ fiiv ©cfattg, OSiotinc »bev fjlianofovte mit 8 big 20
Seitcit, bag fflttd) ju 40 tv. 1 SBogett 2 tv. tttotenvagvivfebevn
ii 10 - 15 tv.

l^clgcmrilbc iti »cvfdjicbcitcit ®vogcu, alg efjeitigenbilbev, 2aub--
fd)aftcit mtb ©cnvebifbcv. (®a id) mit metjvevnt gcfd^icften Stftatcvu
in SevBinbuttg gcfje, fo tteljme ic£> Scgettungen auf »evfd^iebcne
Oelgetndlbc an, unb tjafte bicgfattg fiiv fclibc Sivbcii.)

‘Dn^bccM unb jlartenpaptcv, bag @tucf »cit 2 big 12 tv.
©efdvBtc gkbieve, ©otbbovteit fiiv ISitdjbinbev, tpagbavbeitev unb
58htmcitmad)ev in gvogev 9tugt»aljl.

^ffiintcitbitcbct*, tvain., in gJartcteu a 12 <StucE entgaltcnb, tgeilg
©cbctBiidjcv, tgcitg ©vjftgtungen, »ott 2 g. Big O g. Sebcttt
glartetc mevbett 100 fjciligcubitbev gvatis Bcigetegt.

'Sinete fiiv ©efetifdjaftcn, alg; Sluffctjlag* unb Siegfavtett (5 big
10 tv.), Sontbota unb Sotto (48 tv. Big 2 g.), ®omino' (30 tv.
Big 2 g. 24 tv.), ©torte unb .§ammev (18 tv. big 1 g. 20 tv.)
u. a. m. giiv Hiitbev: 3cvlcg6ilbcv (»ott 24 tv. big 3 g.), .Stav*
ten, — giguvett junt Sluffleden ic. ic.

12

&pielfavten feine unb orbindte, fiir ilorof (30 biiS 42 fr.), 5piquct
(18 Bi« 24 fr.), SBIjijl (20 Bi« 3G fr. Dr. ©piel).

'Itcvfebogcii , ftainif<f)e unb beutfc^e, fiir Sebjefter unb .GurfcrBdcfer,
auf gefdrbten uttb iueifen Spa^ter, bet Sogen ju 4, 6 unb 8 fr.

@d)reiBjeuge au« §ofj, fdjtoarj )roIitirt »on 24 fr. Bi« 1 ff.
30 fr. — Sinirte Unterlagen (gauflenjer) in 8ta», 4to. unb golic »on
1 — 3 fr. i>r. @tucf. — SUunbleim ba« @tucf ju 3 — G fr. gebcr*
Bur^fen au« $abbe obcr Jpofg ju 3, 12 Bi« 20 fr. — 3totijBuč£)er. —
gafjbetne ju 8 fr. — SKefftngfluppen fut *8teU unb (Hot^jUfte ju 8,
10 unb 12 fr. — Oblaten tit ©djadjteln »on 3 bi« 6 fr. — SBdfdj;
mdrftinte in etui ju 48 fr. — SCiolin = unb ©uitarrefaiten »on 4 Bi«
8 fr. — ©tammBudjer in $abier*, Scber^ unb ©ammtBanb »on 40 fr.
Bi« 8 fl. — ItljrBldtter ju 3 fc. te. it.

ftfg  33efoiii)et*s gutiofl ju Oeucljten!

93ud)er, Sanblarten, SOiuftfaiien, 33iibet; Turj, faft
alfe Slrtifei au3 mctncr ^anbfuttg »erben gern fonn>f)I in
ber ©tabt al§ and) auf’§ Sanb jur 2tnftd)t gefanbt; jeDodj
folfen fotcpe, fatI6 fte nidft conbentren, unbefc&abtgt jurucf*
gefanbt merben. ©cDIieflidj empfefjie id; mtd) jur Ueber*
nafjme alier Sejfeliungen, ibeicjfe in’6 ©efcpiift einfdjflagen,
unter 3'*[t$ enm 3 i?er  inoglicl;ft fcfmelien unb prompten
(šffectuivung.


©ebructt bet 5 SRub. 3KiUt(s in Saibact).

Pot v neboshko domazhijo. Mashne in obhajilne molitve sa poboshne
kristjane. Poleg nomslikiga. Mit 1 Stalilsticli. Laibach 1854. 40 kr.,
Halblederb. 54 kr., Lederb. 1 fl. 10 kr., drgl. mit Goldsclmitt
1 fl. 40 kr.

Sclilor, Dr., Jesus mojeshelje. Katdljshke molitne bukve s nauki in nape¬
ljevanjem k poboshnimu shivljenju. Poleg uemshkiga. 2. Auflage.
Laibach 1850. Mit 1 Stalilsticli. 30 kr., inPapierband 40 kr., Leder-
band 50 kr., drgl. mit Goldsclmitt 1 fl. 20 kr.

— Dasselbe mit neuen Lettern gedruckt. Laibach 1854. 24 kr., im
Halblederband 36 kr., Lederband 45 kr., drgl. mit Goldsclmitt 1 fl.

Erbauungsbucher.

Ahasver vezhni popotnik. Pravlj. Laibach 1850. 3 kr.

Čudojiolna podoba Matere božje v mestu Rimini na Rimskim. Mit Titel-
bild. Laibach 1850. 6 kr.

Jeran , L., Terpljenje pravizhniga in pokora greshnika, s nekterimi vezli-
nimi resnizami in pergodbami. Mit 1 Stalilsticli. Laibach 1848. Steif-
baud 20 kr.

Jeran, J. L., sveti Juri sereni vojšak. Serčniin slovenskim mladenčem
spisal L. J., duhoven. Laibach 1851. 8 kr.

Kershanske drobtinize is shivljenja svetnikov in drusili poboshnih ljudi.
Mit 1 Stalilstich. Laibach 1850- 16 kr.

Krlsh mefingasti in popisovanje Palestine. 8 kr.

Molitev sa oliranjenje nedolslinosti pred podobo presvete devize Marie.
2. Auflage. Laibach 1846. 3 kr. Das Dutzend 30 kr.

Nafledovanje svetnikov boshjih. Poduka polne povesti is shivljenja svet¬
nikov. Laibach 1849. 45 kr.

Nastran, P. Joah. .Sveta pokora ali sedem postnih pridig, ktere je pridi-
goval v letu 1846- Laibach 1849. 16 kr., Steifband 20 kr.

Osrečeni kristjani svojima novoizvoljenimu vik,Šimu pastirju, Papežu
Piju IX., z popisam volitve, življenja in nastopa svetiga Očeta
Pija IX. Mit Portrait. Laibach 18-.7. 12 kr.

Pet svetih petkov Mesza Suschza. Steif gebunden 12 kr.

Piriti sa devize, ali molitve in nauki, ktere naj si poboslma deviza in
sleherna poshtena shena vezhkrat k serzu vsame. Mit 1 Bild.
Laibach. (j kr.

Resnice perve in nar potrebniši svete ker,sanske. katoliške vere. za nar
manjši učence. Broschirt 3 kr.

Schlfir, Dr., napeljevanje vesolno ali veliko spoved opravljati, Laibach
1844. 12 kr.

Slilvljcnjc svetiga mladonzha Alojsia Gonzaga. Mit 1 Kupfer. Laibach
1846. 8 kr.

— svete devize Teresije. Mit 1 Kupfer. Laibach 1846- 8 kr.

Slate bukvize, to je napeljevanje k poboshnimu shivlj. in k pravi bogo-
Ijubuosti. Laibach 1847. 6 kr.

tŠmajdek, shodni Ogovori. Halbleiuvvandband 1 11. 20 kr.

Šmida, Kr., Hirlaiula bretanjska vojvodnja ali zmaga vednosti in ne¬
dolžnosti. Po nemškim. Laibach. 12 kr.

.Sveta deviza in dekla Žita. Laibach 1846. 8 kr.

J 'nria.

Rojtek ali pravlica od viteza v drevo vpreženega. 6 kr.

Cailontafeln, 3 verschiedene Ausgaben zn 12, 10 mul 8 kr. pr.

Centrih, slovenski lepopisi in izgledi. 12 kr.

Dve igri za slovensko glediše: 1. Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku.
2- Stepan Šubic, Bela IV. na Hrovaškim. Laibacb 1850. 15 kr

Fleišman, Izgledi slovenskiga pisanja. 8 kr.

Ilildegardia, svelizhana: dvakrat po nedolsliniin v sinert obsojena 1  zosa-
riza. 6 kr.

Kinctiza In grofinja Griselda. Lep isgled poterpeshljivosti in ponishnosti
vsim ženam. 6 kr.

Kratkočasne igre z kvartarni, številkami in druzimi rečmi v družbah.
Laibach 1850. 10 kr.

Malavashizh, Fr., Krašem is Jame. Povest. Mit Titelbild. Laibach
1645- 8 kr.

Malavašič, Fr., Oče Grof Radecki C. K. Maršal, z j c klor oz oni. Laibach
1852- 12 kr.

Malavašlčeva slovenska Slovnica za perve slovensko šolo v mestih in na
deželi. Laibach 1849- Steifband 20 kr.

Strle Tomova Koča ali Življenje zamoreov v robuili deržavah svobodne
severne Amerike. Laibach 1854. 36 kr.

Venček za rezilne darila, ali vošilno pesmice o godovih, novim lotu
in drugih priložnostih. Brosch. 12 kr.

Vjellilk na galeji. Lopa in podnčeuja polna povest s pristavkom živ¬
ljenja Sv. Vincenca Paulana. 6 kr.

•loh, (liontinl,

Buehhlindlor in Laibach.