OSRČJA
KNJIŽNICA
CSU«
SM SAVINJSKA
trgovska družba, d. d.
3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15
«TTJTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
Leto V • številka 11 • cena 350 S/T • 26. november 2003
PODTETNIŠTVO	OSREDNJA TEMA
Gospodarsatveniki morajo imeti več	Divjih prašičev preveč
besede	str. 11	str- 9
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.0.0.
GOTOVU E 31, 3310 ŽALEC
- Trgovina tel.:	03/713 34 50
03/713 34 52
-faks:	03/713 34 54
-	Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o.
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00
Upravna enota prejela certifikat
Iddi v Upravni enoti Žalec so izpolnili zahteve za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001:2000 za vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji. Zunanjo presojo so 16. septembra letos opravili strokovnjaki certifikacijske organizacije Bureau Veritas iz Ljubljane. Žalska upravna enota je tako med prvimi v državi, ki so pridobile ta certifikat, vendar pa uradne slovesnosti ob predaji certifikata še niso pripravili.
S pridobitvijo certifikata so v žalski upravni enoti uspešno zaključili aktivnosti, ki kažejo usklajenost njihovega poslovanja z zahtevami standarda ISO 9001:2000. Načelnik Marjan Žohar je v sporočilu za jav-
nost ob tem zapisal: “Zavedamo se, da pridobitev certifikata pomeni veliko vzpodbudo in izpolnjevanje nadaljnjih obveznosti, ki se nanašajo na delo Upravne enote Žalec, in izpolnjevanje pričakovanj državljank in državljanov. Pobude za vzpostavitev poslovanja po standardiziranih procesih dela so nastale večplastno. Poglavitna cilja, ki ju želimo doseči, sta in bosta: zadovoljstvo strank in zadovoljstvo zaposlenih. Kot v vsaki organizaciji se tudi v naši upravni enoti zavedamo, da naše delovanje ni optimalno, kar pa ne pomeni, da se pri svojem delu ne trudimo in da ne želimo svojih procesov dela nenehno izboljševati. Za dobre odnose in kakovostno poslovanje moramo skrbeti z nenehnimi aktivnostmi in
ukrepi. Znani citat pravi: Odnosi s strankami se ne kupujejo, ampak vzpostavljajo. Tega vodila se držijo številne uspešne organizacije in mi želimo biti med njimi, je še povedal Marjan Žohar.” Skrbnica sistema vodenja kakovosti je Mateja Čremožnik.
Kljub temu, da je upravna enota pridobila certifikat kakovosti, pa še vedno ni rešen problem prostorske stiske. Načrtovana je sicer preureditev sedanje spodnje občinske dvorane v sistem okenc za stranke, za kar je v državnem proračunu zagotovljenega nekaj denarja, vendar pa bi morala prej občina del tega svojega premoženja prenesti na državo, o čemer žalski občinski svet še ni odločal.	K. R.
Žalec tretji
Pred dnevi so bila na zaključni prireditvi projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, podeljena priznanja najlepšim. Dvorana Turner Hotela Habakuk v Mariboru je bila polna obiskovalcev, novinarjev in uglednih gostov.
Na slavnostni podelitvi je priznanje za tretje mesto v kategoriji srednje velikih mest prejelo mesto Žalec. Župan Lojze Posedel je prevzel priznanje in poudaril, da se bo mesto Žalec v letu 2004 udeležilo tudi mednarodnega tekmovanja Entente Florale.
V kategoriji manjših krajev je prav tako tretje mesto osvojila Polzela (več o tem na 5. strani).
K. R.
Smučarski
sejmi
Sezona zimskih športov se običajno začne s smučarskimi sejmi, na katerih je mogoče zlasti za otroke kupiti po ugodnih cenah rabljeno smučarsko in drugo opremo.
Sejem nove in rabljene smučarske opreme v Žalcu pripravlja smučarski klub Gozdnik, potekal pa bo od tega petka do nedelje.
Smučarski klub Prebold letos pripravlja dvodnevni smučarski sejem v prostorih preboldske osnovne šole. V petek (28. novembra) bo sejem odprt od 16. do 19- ure, v soboto pa od 9- do 19- ure.
V prihodnjih dneh se bodo sejmi zvrstili še drugod po dolini.
K. R.
KNJIGOVODSKI
SERVIS
"VIR"
Martina Križnik, s. p. Ojstriška vas 36/c, 3304 Tabor
Tel.: 03/705 70 20. GSM: 040 755 197
VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN DRUŽBE
	Trgovina in montaža za
^iii JP	vodovod in ogrevanje
	r - vodovod
Borut Čretnik, s. p. GSM: 041 667 180	I - kanalizacija
	- ogrevanje
TRGOVINA: 03/ 700 05 55 ' Plm	
	KOMPLETNA
Rudi Čretnik	SANACIJA
GSM: 041 602 401	KOPALNIC
Komix
k orni*
GRADNJE IN SUKOPICSKRASTVO
Igor KOTNIK, s*.
Nikola Tesla 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil
igor.kotnik@siol.net
SUKOP16SKRRSKR IN ZIDfìRSKfì D€LR KOMP16TN6 FINRUZRCU6 06J6KT0V TOPLOTN6 IN KLRSIČN6 FRSRD6
dt/oo^i/eóÀa^tiM^ od /ela i.96\5
Zlata na EP
V nedeljo je bilo v Sarajevu evropsko mladinsko prvenstvo v judu. Na njem je nastopilo 330 tekmovalcev iz 39 držav. V kategoriji nad 78 kg je zlato osvojila Lucija Polavder iz Griž.
Nova mladinska evropska prvakinja je sicer članica celjskega kluba, prav na dan svoje zmage na prvenstvu pa je osvojila še eno priznanje. Za pomembne tekmovalne dosežke v judu je prejela Bloudkovo plaketo, ki je najvišje slovensko priznanje za dosežke in uspehe v športu.
Od športniih uspehov minulega vikenda omenimo še šesto mesto, ki ga je osvojila ekipa Šahovskega kluba Griže na državnem članskem prvenstvu v Celju. Več o obeh uspehih pa v naslednjem Utripu.
T.T.
Uradne ure uredništva
Za lažjo organizacijo dela smo se tudi v uredništvu Utripa Savinjske doline odločili, da za stranke določimo uradne ure.
Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 17. ure. Če takrat ne utegnete, prej pokličite v uredništvo. Naša telefonska številka je 712 12 80, številka faksa pa 712 12 76. Tildi če ste pri nas izven uradnih ur, pozvonite pri vhodnih vratih, saj uredništvo ni zaprto, čeprav so vhodna vlada (zaradi varnosti) zaklenjena.
Utrip pa ima tudi nov naslov elektronske pošte: zkst.utrip@siol.net.
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66
Pražarna in kavni butik!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci:
1.	Irena Tkavec,
Gotovlje 53, Žalec
2.	Zlatko Dragar,
Zg. Gorče 22, Braslovče
3.	Zdenka Jan, Sp.
Grušovlje 11, Šempeter
Narava se še naprej igra z nami. Konec oktobra smo se kepali in občudovali prve snežake, ki so jih postavili otroci, v novembru uživamo v jesenski lepoti in obilju barv. Dnevi na koledarjih pa nas opominjajo, da se bliža praznični december, ki nas kot vrtinec posrka v predbožično-novoletno razpoloženje s številnimi prireditvami, da mrzlice po trgovinah sploh ne omenjamo.
Naj vam prvi od decembrskih dobrotnikov Miklavž prinese predvsem veliko dobre volje in - jabolk, na primer, za več zdravja. Praznični decembrski Utrip bo izšel v sredo, 24. decembra. Takrat morda spet v čisto zimski podobi. Zato pa se od jeseni poslavljamo s prizorom iz narave. Tale rdečelaska je sicer strupena, a zato toliko bolj lepa...
(foto: D. N.)
SKG
SPLOŠNO & KLEPARSTVO - KROVSTVO
NARAVNO „VOOIINO"1'
•BRAMAC-
ESAL
Igor GOMINŠEK, s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/571 76 36 mobitel: 041 646 091
Ugoden ECO kredit TOM + 1
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
•odi za vino •
INOX
Branko ZOTTEL, S.p. milni za^grozdje Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 m,lnl za ,abo,ka mobitel: 041 635 868
november2003
Občina Žalec
Mag. Vlado GORIŠEK (1930-2003)
Na pokopališču v Žalcu smo se 11. septembra 2003 poslovili od Vlada Goriška, ki smo ga spoštovali in ga bomo ohranili v trajnem in lepem spominu kot človeka, strokovnjaka in politika.
Vlado Gorišek je pustil neizbrisen pečat na skoraj vseh področjih življenja in dela v občini Žalec, Savinjski dolini in širše. Rodil seje v Bezovniku pri Grižah v kmečki, a zelo napredni in nacionalno zavedni družini, kjer si je že zelo zgodaj izoblikoval kritičen odnos do družbenih razmer. Kljub mladosti je aktivno sodeloval s partizani in po vojni so vrednote narodnoosvobodilnega boja postale svetinja, zato seje pogosto ostro in odločno zoperstavil poskusom zmanjševanja pomena NOB in partizanstva, saj je sam to obdobje označil kot biser slovenske zgodovine. Kot človek, ki je bil z dušo in telesom zapisan zemlji, se je odločil za šolanje na Srednji kmetijski šoli v Šentjurju, ob delu je diplomiral na področju agronomije in kasneje svojo strokovnost na področju kmetijstva okronal tudi z magisterijem. Skupaj s predhodniki in različnimi sodelavci so zgradili zelo močan in raznolik sistem HMEZAD, na katerega so bili lahko zares ponosni. Gospodarske in politične spremembe so kasneje sistem HMEZAD spremenile do neprepoznavnosti. Vlado Gorišek kot upokojenec določenih sprememb in napačnih odločitev ni mogel nikoli razumeti in sprejeti.
Bolezen in leta so bili razlogi, da ni aktivno posegel v ta dogajanja, saj smo sicer vsi poznali njegovo življenjsko odločnost, predanost delu, izkušnje in velik politični vpliv, ki ga je imel Vlado Gorišek. Široko kot je bilo razmišljanje in delo, je bil tudi krog njegovih sodelavcev, prijateljev in znancev tako na področju gospodarstva, negosjpodarstva, bančništva in med politiki.
Vlado Gorišek je svojo politično pot začel v občinskem sindikalnem svetu in bil en mandat tudi sekretar občinskega komiteja ZKS. Najbolj plodno obdobje njegovega življenja pa predstavlja čas predsedovanja Skupščini občine Žalec. To obdobje je predstavljalo pravi razcvet za občino Žalec in Savinjsko dolino z mnogimi pridobitvami na področju komunalne, gospodarske in negospodarske infrastrukture.
Zaradi njegovega širokega obzorja so bili takrat vzpostavljeni izredno dobri odnosi med ljudmi in mesti v drugih republikah takratne Jugoslavije. Pri tem še zdaleč ni šlo le za “bratstvo in enotnost", temveč za kulturno, športno in predvsem gospodarsko sodelovanje. Za svoje deh je Vlado Gorišek prejel ogromno priznanj, diplom, zahval in štiri državna odlikovanja. Bilje tudi dobitnik zlatega grba občine Žalec.
Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu.	Občina Žalec
OBČIM ŽALEC,
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
objavlja
na podlagi 40. člena uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in
občin (Uradni list RS št. 12/03 in 77/03)
JAVNO DRAŽBO
nepremičnin v lasti občine Žalec.
I.	PREDMET PRODNE
Pare. št. 1027 - st. stavba v izmeri 103 m2, pare. št. 1028 - st. stavba v izmeri 80 m2, pare. št. 1029 - gosp. poslop je v izmeri 96 m2, pare. št. 1030 - gosp. poslopje v izmeri 49 m2, pare. št. 1031 - porušen objekt v izmeri 48 m2, pare. št. 820/2 - travnik v izmeri 2598 m2, pare. št. 824/2 - njiva v izmeri 541 m2 in pare. št, 820/3 - dvorišče v izmeri 646 m2, vse k. o. Liboje, po izklicni ceni 10.200.035,90 SIT.
•	Nepremičnine se nahajajo v naselju Liboje. Do teh vodi kolovozna pot, ki se priključuje na lokalno cesto Zabukovica-Liboje.
•	Nepremičnine predstavljajo v naravi delno podkleteno, staro delno obnovljeno pritlično stanovanjsko hišo z visokim neizrabljenim podstrešjem, star delno obnovljen gospodarski objekt, nadstropno gospodarsko poslopje, lesen manjši kozolec, skupaj s stavbnim pripadajočim zemljiščem.
•	Stanovanjska hiša je priključena na nadzemno elektroomrežje. Vodovod je izveden kot lastniški, vključno z zajetjem.
II.	POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN
•	Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije ah osebno izkaznico (izdano po 20. 6. 1998) in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ali pri notarju overjeni fotokopiji.
•	Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začetkom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom.
•	Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na podračun št. 01390-0100004366 in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila.
•	Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po končam javni dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino.
•	Najmanjši znesek za dvig izklicne cene znaša 500.000,00 SIT.
•	Komisija za izvedbo javne dražbe lahko s soglasjem predstojnika postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem poravna stroške v višini izkazanih stroškov za prevzem dokumentacije.
III.	SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI
•	Kupec mora skleniti kupno pogodbo najkasneje v 30 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnati kupnino v 8 dneh od sklenitve pogodbe.
•	Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela.
•	Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogodbe pri notarju plača prodajalec.
•	Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec.
Javna dražba bo v petek, 12. decembra 2003, ob 9- uri v prostorih občine Žalec, sejna soba (prizidek, I. nadstr).
Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako
sredo od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ah na telefon (03) 713 64 65.
Pozitivno mnenje revizorke
Svetniki občine Žalec bodo jutri zasedali na enajsti redni seji, na katero je župan uvrstil 12 točk, med njimi prvo obravnavo predloga odloka o proračunu občine za leto 2004. Še pred sejo bosta župan in predsednik komisije za inovacije podelila priznanje Inovator za leto 2003, župan pa bo mestu Žalec izročil tudi priznanje Turistične zveze Slovenije za osvojeno tretje mesto v kategoriji srednjih mest.
Na začetku seje se bodo svetniki po odločanju o premoženjskopravnih zadevah seznanili s poročilom o ugotovitvah nadzora porabe proračunskih sredstev do avgusta letos in z revizijskim poročilom o notranjem
revidiranju poslovanja občine za leto 2003- Prvo poročilo je pripravil nadzorni odbor občinskega sveta, drugega pa državna notranja revizorka Brigita Frlin - Novak. Slednja v postopku notranjega revidiranja ni ugotovila nepravilnosti in nezakonitosti, zato je v poročilu zapisano pozitivno mnenje o poslovanju občine Žalec.
Nadzorni odbor je v priporočilih med drugim zapisal, naj občinski svet ponovno obravnava problematiko opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti v občini in se opredeli do njene organiziranosti. Kot je znano, je občina sicer izbrala koncesionarja, zaradi nasprotovanja krajevnih skupnosti pa koncesija nato ni bila podeljena. Občinski svet
je naročil občinski upravi, da prične postopke za zagotavljanje javne gospodarske službe opravljanja pokopališke in dela pogrebne dejavnosti na vseh pokopališčih v občini in da se pripravi prenos v Javno komunalno podjetje Žalec do začetka letošnjega leta. Ta sklep še ni bil realiziran, vendar pa je na dnevnem redu jutrišnje seje prva obravnava predloga odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč.
Poleg tega bodo žalski svetniki na jutrišnji seji opravili prvo obravnavo predloga proračuna občine za leto 2004. V prvem predlogu je za leto 2004 predvidenih 2.357.370.000,00 SIT prihodkov, skupni odhodki pa naj bi znašali 2.358.320.000,00 SIT.
K. R.
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z.spo) Ur. list RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2004.
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine:
VSEBINE
3.1.	INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOIJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM
3.1.1.	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-umi programi)
3.1.2.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-umi programi)
3.1.3.	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki)
3.1.4.	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami, 80-umi programi
3.1.5.	Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta, 80-umi programi
3.1.6.	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci)
3.1.7.	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami, 80-umi programi
3.1.8.	Interesna športna dejavnost študentov, 80-umi programi
3.2.	ŠPORTNA REKREACIJA - 80-umi programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let 3 3. KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov
3.4.	VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov
3.5.	ŠPORT INVALIDOV - 80-umi programi RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
4.1.	IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV
4.2.	ZNANSTVENO IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST
4.3.	ZALOŽNIŠKA DiJAVNOST
4.4.	MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
4.4.1.	Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (01, SP, EP ipd.)
4.4.2.	Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, Olimpijski teki ipd.)
4.4.3.	Organizacija medobčinskih, občinskih in dragih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in drage športne prireditve)
4.4.4.	Udeležba športnikov iz občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih
4.5.	ŠPORTNI OBJEKTI - novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme
4.6.	INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije
4.7.	ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA
4.8.	DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ Prijava na razpis
Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in drage organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v občini Žalec.
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini Žalec,
•	da so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrto vanih športnih aktivnosti,
•	da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih,
•	občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke,
•	imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu.
Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 26. novembra 2003 dalje ah na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52 - Dragica Breznikar). Obrazci pa so vam na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu: www.zveza-sportnih-drustev-zalec.si
Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako “Ne odpiraj - sofinanciranje športnih programov 2004” na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, do 30. decembra 2003 do 12. ure.
Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do 19. januarja 2004, o višini odobrenih sredstev pa v 30 dneh po sprejemu proračuna občine Žalec za leto 2004. Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju občine Žalec za leto 2004.
OBČINA ŽALEC
Občina Žalec
november 2003
V Vrbju praznovali
V Krajevni skupnosti Vrbje so minule dni ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo II. novembra, pripravili več prireditev. Praznovanje se je zaključilo s slavnostno sejo sveta KS, s podelitvijo plakete in priznanja ter krajšim kulturnim programom. Seje so se med drugim udeležili tudi predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti Šempeter, Griže, Gotovlje, Mestne skupnosti Žalec in podžupan občine Žalec Janko Kos.
Predsednik sveta KS Vrbje Dušan Pungartnik je v slavnostnem govoru
storjeno, ali pa kritično ugotovimo, da nam ni uspelo narediti vsega, kar bi morali. “Res je, da na komunalnem in drugem področju v letu, ki je za nami, ni bilo storjenega veliko, saj je bilo v preteklih letih prav v našem kraju veliko narejenega, tako da so nam naši sosedje kar malo zavidali in z nestrpnostjo pričakovali, kdaj bodo tudi v njihovem kraju pričeli s kakšno večjo investicijo, s katero bodo uredili kraj po zgledu naše krajevne skupnosti. In zelo nerealno, da ne rečem nepošteno, bi bilo pričakovati oziroma zahtevati od naše občine, od našega župana in od strokovnih služb, da bi tudi v lem, ki je za
Jože Meh in Ernest Lužar, letošnja dobitnika odličij KS Vrbje.
dejal, da je praznik čas, da se ozre-	nami, večja sredstva za investicije
mo nazaj in ocenimo delo, ki je bilo	namenih naši krajevni skupnosti, saj
jubilejni zvon za Žalec
Leta 1967 sta bila v takra- sta bila prodana v Pameče pri tnem Ferralitu v Žalcu vlita Slovenj Gradcu. Žalski mojstri prva dva manjša zvonova, ki so konec leta 1991 izdelali tis-
Med vlivanjem litine kositra in bakra v model zvona
Korak
bliže
krajanom
Člani sveta KS Liboje so se odločili za korak bliže krajanom in prisluhnili njihovim predlogom in pobudam, kar naj bi omogočalo tudi boljše medsebojno sodelovanje in reševanje krajevnih težav. V ta namen so konec minulega meseca organizirali dva delovna sestanka, in sicer enega za področje Kasaz in drugega za področje Liboj.
Sestanka sta potekala v dvorani Kulturnega društva Liboje. Pogovor s krajani so v imenu krajevne skupnosti vodih predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin, Matjaž Jazbec in Marko Gabrovšek. Imenovani so predstavih plan dela KS za leto 2004, organiziranost krajevne skupnosti, predstavnike v občinskem svem, projekt javne razsvetljave, projekt CRPOV, organiziranost zimske službe in druge aktualne zadeve. Med njimi tudi ponovne aktivnosti glede zaprtja kamnoloma, ki že od vsega začetka povzroča krajanom, zlasti tistim bližnjim, neprijetnosti z večnim hrupom in prahom.
Na sestankih ni manjkalo pobud in predlogov, ki jih bodo v krajevni skupnosti preučili in si skupaj s krajani prizadevali za uresničitev. Seveda pa je realizacija v večini primerov odvisna od finančnih sredstev.
D. N.
občutijo v Preboldu, kjer so menjave zdravnikov najpogostejše. V javnem zavodu je sicer zaposlenih 144 ljudi.
K. R., foto: L. K.
Žalski vrtci
Z vstopom šest let starih otrok v šolo se je tudi v Vrtcih občine Žalec zmanjšalo število otrok in tudi zaposlenih. Tako je v letošnjem letu 5 oddelkov manj.
Kot je povedala ravnateljica Vrtcev Mara Mohorko, pa je bilo sodelovanje z vsemi šolami dobro, tako da do viškov vzgojiteljic ni prišlo. Šole so jih prevzele sedem, od tega pet za nedoločen čas.	K. R.
Krožišče še pred novim letom
Prenovljen klinični laboratorij
vsi vemo, da prav z njihovo pomočjo na komunalnem področju spadamo med najbolj urejene KS v občini. In če želimo s ponosom govorih, da smo doma v eni najbolj urejenih občin, potem se moramo zavedati, da je potrebno urediti tudi vse tiste kraje, ki še vedno nimajo kanalizacije. Kljub temu, da v preteklem lem iz sredstev občinskega proračuna za investicije naši KS ni bilo namenjenih finančnih sredstev, smo vseeno postorili nekaj stvari, ki so za naš kraj še kako pomembne...”
Pri tem je Dušan Pungartnik posebej izpostavil zavarovanje ribnika Vrbje z zaledjem v naravni rezervat, na katerem so zgradili manjši otok, urejena pa je bila tudi cesta. Nekaj denarja so namenih za lepši izgled kraja, kar je eden od številnih razlogov, da sta Zveza Turističnih društev občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec kraju Vrbje dodelila letos prvo mesto v okviru projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija v občini Žalec.
V nadaljevanju je sledila podehtev plakete in priznanja KS Vrbje. Plaketo KS Vrbje je prejel Jože Meh, ki ima vehko zaslug za urejenost kraja Vrbje, priznanje pa Ernest Lužar za delo v Društvu upokojencev Vrbje. O delu društev so spregovorili tudi njihovi predsedniki, v kulturnem programu pa so nastopile učenke Glasbene šole Risto Savin Žalec Veronika in Katja Završnik ter Nina Berginc s kitaro pod vodstvom Marije Alatič.	T. Tavčar
oči zvon, ki ga je kupila žalska župnija. Pred dnevi so vlili že dvatisoči zvon in tudi ta bo od prihodnjega leta visel v zvoniku župnijske cerkve v Žalcu. Največji - uglašen na C - bo tako dopolnil E in G v prijaznem C-duru.
Pred vlivanjem jubilejnega zvona so v nasledniku Ferralita - Feniksu izrazih željo, da bi tudi ta zvon ostal v domači fari, zato so žalski župniji ponudili precejšen popust. 2,4 tone težak debelostenski zvon iz kositrovega brona je vreden 4,5 milijone tolarjev. Po besedah žalskega župnika p. Viktorja Arha bodo denar zbrali s pomočjo botrov in drugih darovalcev. Zvon bodo namestili v zvonik predvidoma prvo nedeljo v maju prihodnjega leta, do takrat pa bo visel na posebnem stojalu v župnijski cer-
Gradnja krožišča v Levcu, zaradi katere je oviran tudi promet.
Pri uvozu k trgovskemu centru Mercator v Levcu je gradnja krožišča v največjem razmahu. Po besedah žalskega
župana Lojzeta Posedela bodo dela znašala nekaj več kot 100 milijonov tolarjev. Večino denarja bo prispevala družba
za državne ceste, žalska občina bo prispevala 21 milijonov, trgovska družba Mercator pa 10 milijonov tolarjev.
V občini so naredili vse, da bi naložbo čim bolje zaključili. Tako so naročili meritve hrupa za posamezne objekte ter nekohko popravili projekt pešpoti in dodatnih parkirnih prostorov. Po načrtih bodo hkrati s celjskim zahodnim priključkom na avtotocesto od Levca do Medloga zgradili tudi pešpot in kolesarsko stezo. Uradno računajo, da bodo krožišče predah namenu pred novim letom.
T. T.
Stara kaplanija bo obnovljena
Obnovljen tudi klinični laboratorij
Župnija sv. Nikolaja Žalec je v denacionalizacijskih postopkih dobila vrnjeno tudi nekdanjo kaplanijo, ki stoji tik ob cerkvi in glavni cesti skozi mesto. Hišo, na kateri je eden najlepših ohranjenih portalov s fresko, bo župnija obnovila in nato v njej uredila zavetišče za tiste, ki so potrebni pomoči. Po vsej verjetnosti bo v njej materinski dom, vendar odločitev še ni sprejeta, je povedal župnik p. Viktor Arh.
Stara kaplanija je bila nacionalizirana konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Vse od takrat ni bila obnovljena, opravljenih je bilo le nekaj najnujnejših vzdrževalnih del. V njej je bilo stanovanje, ki je zdaj izpraznjeno. Da bi hiši spet vdihnili življenje in da bi predvsem služila pomoči potrebnim ljudem, so se v žalski župniji odločili za njeno obnovo. Po letu dni precej mukotrpnega zbira-
Nekdanja kaplanija bo oživela. nja dokumentacije in soglasij je bilo pred dnevi izdano gradbeno dovoljenje in kljub zimi bodo pričeli z obnovo.
V kaplaniji bo pet bivalnih enot, v vsaki naj bi bili po dve osebi. Komu
bo hiša namenjena, se bodo v župniji odločili skupaj s cerkveno humanitarno organizacijo Karitas. Župnija bo obnovo financirala iz sredstev odškodnin, ki jih je prejela za nacionalizirana zemljišča. K. R, foto: L K.
Od leta 2000 naprej je JZ Zdravstveni dom Žalec v obnovo prostorov in opreme vložil približno 60 milijonov tolarjev. V druge, seveda temeljito obnovljene prostore so preselili dispanzer za zdravstveno
kvi in verniki bodo lahko zvonih nanj. Zvon bo posvečen 100-letnici začetka gradnje nove cerkve (prejšnjo so leta 1903 porušili, ostal je samo zvonik, že v istem lem so začeli z gradnjo nove cerkve, v lem 1904 so bila dela zelo intenzivna, naslednje leto so z gradnjo za nekaj časa prenehali, leta I906 pa je bila cerkev dograjena) in vstopnemu letu v Evropsko unijo.
Že ob vlivanju zvona je bilo zelo slovesno. V livarni se je zbralo vehko Žalčanov, med katerimi je bil tudi žalski župan. Vse obiskovalce je pozdravil direktor Feniksa Borut Triplat in povedal, da so v podjetju zelo veseh, da bo dvatisoči zvon ostal v domači fari. Litino je ob prepevanju žalskega cerkvenega zbora blagoslovil p. Viktor Arh.
R R, foto: L. R
varstvo predšolskih otrok in mladine, obnovili prostore fizioterapije in eno splošno ambulanto, prenovljen pa je tudi klinični laboratorij.
Laboratorij je prvič po odprtju zdravstvenega doma doživel temeljito obnovo, saj so zamenjali tudi električno napeljavo in vodovod, nove so sanitarije, poleg pohištva pa so dobili nov aparat za hematologijo. Pet zaposlenih laborantk pravi, da je laboratorij prijaznejši pacientom, pa tudi same se v njem počutijo zelo dobro.
Kot so v poročilu za občinski svet zapisah v žalskem zdravstvenem domu, je zavod v zadnjih letih v celoti realiziral program dela iz pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v nekaterih dejavnostih pa ga že vrsto let močno prekoraču-
je, v patronaži kar za 60 %, pri fizioterapiji za 26 %, v dispanzerju za mentalno zdravje pa kar za 85 %. Kljub temu je finančni rezultat ves čas pozitiven, presežek prihodkov nad odhodki je lemo znašal med 2 do 3 milijoni tolarjev.
Več težav ima zdravstveni dom z vehko fluktuacijo zdravnikov in zaradi tega njihovim pomanjkanjem. Teh težav ne rešuje niti politika štipendiranja (trenutno je sedem štipendistov, od tega dva na splošni medicini, trije na stomatologiji in po en fizioterapevt ter višja medicinska sestra). Mladi zdravniki izkoristijo vsako možnost za odhod v večje zdravstvene ustanove oziroma večja mesta. Problem skuša vodstvo zavoda v zadnjem času reševati z zaposlovanjem tujcev, zlasti hrvaških zdravnikov, kar pa tudi ni enostavno. To najbolj
november2003
Občine
%2l in proti avtodromu
V dvorani Kulturnega doma na Vranskem je potekala javna razprava o načrtu za park tehnične kulture z avtodromom Čeplje. To je bila že tretja javna razprava na to temo. Projekt je pred polno dvorano tistih, ki nasprotujejo gradnji, in tistih, ki si park tehnične kulture v Čepljah pri Vranskem želijo,
bi bil prvi tovrstni v Sloveniji - s simuliranimi razmerami na cestah. Na teh poligonih naj bi v bodoče obvezno poučevale vse avtošole. Za gradnjo se prav zato zanima tudi Avto moto zveza Slovenije. Drugi projekt je avtodrom, ki naj bi imel 3,5 km dolgo stezo s tribunami in boksi za tekmovalce, zgradili naj bi manjši hotel in avtokamp, tik ob gozdu pa
Del udeležencev jame razprave o parku tehnične kulture z avtodromom
predstavil župan Franc Sušnik.
V parku tehnične kulture naj bi bil zgrajen poligon vame vožnje, ki naj
naj bi bila tudi steza za motokros.
Ves projekt je šele v fazi osnutka, ki ga je izdelalo podjetje Razvojni
Antena mora drugam
Svetniki občine Braslovče so se sestali na osmi redni seji občinskega sveta. Od desetih točk dnevnega reda so najdlje razpravljali o predlogu pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Braslovče in o bazni antenski postaji Mobitela v Trnavi, ki jo je podjetje postavilo brez gradbenega dovoljenja.
Predlog o dodeljevanju sredstev za pospeševanju kmetijstva, ki je bil dan v drugo branje, je obrazložil predsednik komisije za normativne akte in odbor za kmetijstvo Tone Repnik in posebej izpostavil 7. člen, ki se na novo glasi, da se nepopolne in prepozno prispele vloge zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo, upoštevajoč določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Pravilnik med drugim določa, da se sredstva za pospeševanje in razvoj kmetijstva dodeljujejo glede na vrsto ukrepa kot nepovratna sredstva na podlagi dokazila o plačanih računih oziroma potrdil o
realizaciji posameznih ukrepov, ki so bili izvedeni v tekočem lem. Za vse subvencije na področju kmetijstva velja določba, da subvencija, razen če to ni posebej določeno, ne sme presegati 50 odstotkov vrednosti ukrepa. Najvišji možni znesek subvencije, ki se nakaže posameznemu upravičencu v proračunskem lem, lahko znaša največ 800 tisoč tolarjev. Subvencije, ki ne presegajo 10 tisoč tolarjev, pa se upravičencem ne nakazujejo.
S problematiko antene mobilne telefonije na objektu Kmetijske zadruga Trnava je svetnike seznanil svetnik Jani Štusej iz Trnave, nato pa je o tem spregovoril tudi župan Marko Balant. Znano je namreč, da je Mobitel postajo postavil na nezakonit način, da je oddaljena od šole in vrtca 50 metrov ter da temu nasprotuje 255 krajanov. Glede na to, da občina Braslovče kot stranka v postopku nasprotuje nameravani legalizaciji bazne postaje in je skladno s 65. členom za svoje trditve dolžna predložiti dokaze upravnemu
Izgradnja
kanalizacije
V občini Braslovče namenjajo veliko sredstev izgradnji kanalizacije. V tem času teče gradnja v Rakovljah. Gre za fekalni kanal, ki bo zbiral fekalne odplake z desnega dela Braslovč in dela Rakovelj.
Kanal, ki ga gradi podjetje Nivo Celje, bo potekal ob že obstoječem, 15 let starem kanalu, ki bo poslej služil za odvod meteornih vod. Investicijo v vrednosti 20 milijonov tolarjev bodo pokrivah iz republiških komunalnih taks, ki jih zagotavlja občina Braslovče, investitor pa je Javno komunalno podjetje Žalec.
Kmalu bodo položiti tudi prve metre fekalnega kanala v Parižljah, in sicer med trgovinama Kač in Cizej. Delavci celjskega nivoja bodo z
delom pričeti v naslednjem tednu. Vrednost investicije znaša 15 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotoviti iz proračuna občine Braslovče, investitor pa je tudi tokrat Javno komunalno podjetje Žalec. Sicer pa je predvidena gradnja fekalnega kanala skozi celotno naselje Parižlje, zaradi visokih stroškov pa ga bodo gradili v več fazah.	T. T.
Združeni pri razvoju podeželja
V Braslovčah so se sestali župani občin Spodnje Savinjske doline. Razlog srečanja je bil v Uradnem listu RS objavljeni javni razpis za zbiranje zahtevkov in dodelitev
center Planiranje, d. o. o., Celje. Podjetje je upoštevalo, da gre za dokaj hrupne aktivnosti, zato je v osnutku predvidilo tudi zaščitne protihrupne objekte. Zemljišča, na katerih naj bi se nahajal park tehnične kulture, so v lasti več lastnikov, ki so v večini kmetje.
Predstavitvi lokacijskega načrta so sledila vprašanja prisotnih in ustne pripombe. Nekaj prisotnih je izrazilo mnenje o pomanjkljivosti projekta, ki dobesedno pomeni konec miru za prebivalce tega območja, za eno kmetijo, katere kmetijska dejavnost je že dolga leta edini vir dohodka, pa tudi izgubo zemljišča. Mnogi sodelujoči v razpravi so izpostavljati ekološki in naravovarstveni vidik. Župan Franc Sušnik pa meni, da bi bila to za občino Vransko dobro promocija. V primeru rabe prostora bo odločala večina svetnikov občinskega sveta. Kljub njihovi pozitivni odločitvi pa ostaja možnost, da bodo lastniki zemljišč zavrnili prodajo. Če investitor ne bo pridobil zemljišč, parka seveda ne bo moč zgraditi.
T. Tavčar
organ, le-ta odloči, da je takšen dokaz občina Braslovče dolžna predložiti upravnemu organu, nakar bo upravni organ odločil o zahtevi investitorja. Sledila je razprava, po kateri so svetniki sprejeli dva sklepa. Podjetje Kova, d. o. o., iz Celja bodo pooblastili, da bo izdelalo izvedeniško mnenje o ustreznosti postavitve oziroma legalizacije lokacije antene mobilne telefonije na objektu Kmetijske zadruge Trnava. Z drugim sklepom pa je občinski svet pooblastil župana Marka Balanta, občinsko upravo, krajevni odbor Trnava in predstavnike prizadetih krajanov, da z investitorjem sporne antene navežejo stik zaradi sklenitve ustreznega dogovora o prestaviti! antene na drugo mesto, stran od vrtca in šole. Pri tem bodo investitorju Mobitel predlagali sprejemljivejšo lokacijo za anteno, za kar bo poskrbel Krajevni odbor Trnava.
Svetniki so biti seznanjeni tudi s poročilom o nadzoru zaključnega računa proračuna občine Braslovče za leto 2002, ki sta ga podala Ludvika Brus in Janez Herodeš.
T. Tavčar
nepovratnih sredstev za izdelavo razvojnih programov podeželja za leti 2003 in 2004.
Na sestanku so se občine Braslovče, Polzela, Prebold in Vransko dogovorile za skupno pripravo dokumentacije za sodelovanje na javnem razpisu. Dokumentacija za prijavo na razpis bo stala 200 tisoč tolarjev na občino. Dogovoriti so se, da bo Občina Braslovče pooblaščena vlagateljica, koordinator projekta oziroma priprave dokumentacije Dušan Goričar, izvajalec projekta pa ZOP Manegement, d. o. o., Ljubljana. S pripravo dokumentacije in prijavo na javni razpis je mogoče pridobiti možnost sodelovanja na razpisih Phare in Sapard. Na zadnjih sejah občinskih svetov občin Braslovče in Polzela so že sprejeti ustrezne sklepe, s katerimi so pooblastiti župana občine Braslovče Marka Balanta in občine Polzela Ljuba Žnidarja, da zagotovita aktivno vključevanje in sodelovanje občinskih uprav z izvajalcem.
T. Tavčar
Temeljni kamen za Naš dom
V	občini Vransko so postavili še en mejnik v svojem razvoju.
Položili so namreč temeljni kamen doma za starejše, ki se bo imenoval Naš dom. Temeljni kamen je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
V	domu za starejše na Vranskem bo 40 ležišč v 20 enoposteljnih, 8 v dvoposteljnih sobah in dveh apartmajih, jedilnica, prostor za rehabilitacijo in delovno terapijo, sakralna kapelica in drugo. Dom bo stal na skrajnem sverovzhodnem delu trga, na meji med zazidanim območjem in podeželskim okoljem in bo 100 m oddaljen od cerkve, 130 m od trgovine, 200 m od zdravstvenega in kulturnega doma ter 250 m od avtobusne postaje. Predračunska vrednost gradnje doma z opremo znaša okrog 400 milijonov tolarjev, dela pa bo opravljalo podjetje Ceste mostovi Celje.
Slovesnost ob položitvi temeljnega kamna, ki je bila 15. novembra, so v župnijski cerkvi sv. Mihaela pričeti s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger v somaševanju z domačim župnikom Jožetom Turinekom in duhovniki iz sosednjih župnij dekanije. Po maši so temeljni kamen v procesiji, ki jo
Krajani na skupnem srečanju
TD Gomilsko slovesno podelilo priznanja za najlepše lončnice, posebni priznanji pa tudi prostovoljnemu gasilskemu društvu Gomilsko, ki je letos praznovalo 100-letnico delovanja, in Konjeniškemu klubu Mustang, ki je skoraj iz nemogočega in zaraščenega okolja ob potoku Konjščica uredil prostor za prireditve. Krajane je nato pozdravil in jim zaželel prijetno druženje predsednik KO Gomilsko Filip Beloglavec.
V Krajevni skupnosti Gomilsko, ki obsega vasi Grajska vas, Zakl in Š-matevž, živi 101 krajan, star 70 in več let. Najstarejša med njimi je 94-letna Frančiška Stemad, najstarejši moški pa Jožef Jerman, ki bo v začetku prihodnjega leta dopolnil 91 let. Slednja se srečanja žal nista udeležila. Po končanem uradnem delu se je srečanje nadaljevalo ob kozarčku in dobrotah iz Darjine kuhinje.
D. Naraglav
V Braslovčah drugi letošnji rebalans
Krajevni odbor Gomilsko je ob sodelovanju Turističnega društva Gomilsko in v okviru letošnjih prireditev Vesela jesen na Gomilskem organiziral tradicionalno srečanje krajanov.
Srečanje z bogatim kulturnim programom, ki ga je vodila Magda Šalamon in v katerem so sodelovali Ženski pevski zbor Gomilsko, učenci tamkajšnje osnovne šole in Oktet Gomilsko, je potekalo v dvorani Doma krajanov. Ob tej priložnosti je
S srečanja na Gomilskem
je spremljala godba na pihala iz Zabukovice, odnesli na lokacijo bodočega doma, kjer je škof dr. Kramberger temeljni kamen tudi blagoslovil. V kulturnem programu sta
nastopila mešani pevski zbor Vransko pod vodstvom Franca Lesjaka in godba Zabukovica,.
Zbrane je pozdravil župan Franc Sušnik in poudaril, da sta položitev in blagoslov temeljnega kamna rezultat prizadevanj občine, župnij-
ske Karitas in župnije. Občina je v ta namen spremenila prostorski plan, prispevala bo ureditev kanalizacije, čistilne naprave in daljinsko ogrevanje. Voditeljica župnijske Karitas
Martina Felicijan je poudarila, da je gradnja doma v celoti odvisna od prispevkov ljudi dobre volje, obenem pa se zahvalila vsem, ki so že darovali. Po blagoslovu je domači župnik Jože Tu ri nek prebral spominsko listino.	T. Tavčar
Na 9- redni seji so se minulo sredo sestali svetniki občine Braslovče in obravnavali 11 točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika in sklepov prejšnje seje je župan Marko Balant na kratko obrazložil rebalans proračuna.
Računovodkinja Marija Tepič je rebalans podrobneje obrazložila in med drugim dejala, da je bila na podlagi sklepa Vlade republike Slovenije spremenjena dinamika sofinanciranja dozidave vrtca in Osnovne šole Braslovče. Po tem sklepu se je delež financiranja iz državnega proračuna povišal za 12.612.000,00 tolarjev. Ta znesek je vključen v rebelans proračuna za leto 2003, za enak znesek pa se bo zmanjšalo sofinanciranje v letu 2004. Iz prihodkov so črtati tudi planirane prispevke iz naslova doplačil občanov za izvajanje programa kana-
lizacije, ker v letu 2003 ne bo realiziran. Prihodki naj bi se v letošnjem lem povečali za 19.694.385,00 tolarjev. Pri vseh planiranih odhodkih, razen na področju obrambe, javnega reda in varnosti ter zdravstva, so morati opraviti določene spremembe.
Na rebelans sta bila vložena tudi amndmaja. Prvega je vložila skupina svetnikov različnih strank s predlogom, da se v rebalans vključi dotacija Prostovoljnemu gasilskemu društvu Parižlje-Topovlje za pokrivanje stroškov pri adaptaciji gasilskega doma v višini 1,5 milijona tolarjev, drugega pa skupina svetnikov slovenske ljudske stranke glede razporeditev sredstev za novoustanovljeni Krajevni odbor Parižlje-Topovlje. Svetniki so o rebalansu in o obeh amandmajih razpravljati dalj časa in sprejeti sklep, da se PGD Parižlje-Topovlje iz rezervnega sklada zagoto-
vi 600 tisoč tolarjev. Za drugi amandma so predlagati, naj pripravijo poročilo porabljenih sredstev za KO Braslovče in KO Parižlje -Topovlje, v prihodnjem letu pa se bodo sredstva planirala ločeno.
V drugem branju so svetniki v nadaljevanju seje sprejeli spremembe in dopolnila odloka o priznanjih občine Braslovče, v prvem branju pa so se seznaniti s predlogom odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ga dali v javno razpravo, obravnavati pa ga mora tudi odbor za okolje in prostor. Poročilo o delu Športne zveze Braslovče za letošnje leto je s spremembami in dopolnitvami za prihodnje leto podal predsednik Franjo Pustoslemšek. Ob koncu je Milan Šoštarič obrazložil tudi plan nabave gasilske opreme za obdobje 2003-2009.
T. T.
Občine
november2003
Polzeli
tretje
mesto
Turistična zveza Slovenije je tudi letos v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna ocenjevala urejenost posameznih krajev, mest, občin, kmetij, bencinskih servisov in mejnih prehodov. V kategoriji manjših mest je Polzela zasedla tretje mesto. Pred njo sta se uvrstila občini Cerklje na Gorenjskem in Ormož.
Slavnostne podelitve priznanj, ki je potekala prejšnji petek zvečer v hotelu Habakuk v Mariboru, sta se udeležila predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar in župan Ljubo Žnidar.
“Priznanja smo zelo veseli, saj se v ta projekt vključuje vsako leto več mest in tudi komisija ima vsako leto ostrejše kriterije. Največ zaslug za urejenost kraja imajo vsekakor tisti, ki delajo na področju urejanja okolja v okviru občine. To so Turistično
Alenka Žnidar
in Hortikulturno društvo Polzela in vsi občani, ki skrbijo za urejenost svojih domov in s tem dokazujejo, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Morda ne bi bilo slabo, če bi priznanje motiviralo tiste posameznike v naši občini, ki še vedno mislijo, da so gozdovi in travniki mesto za odlaganje odpadnih stvari. S skupnimi močmi smo že veliko postorili pri urejenosti Polzele, marsikaj pa nas še čaka.” je ob prejemu priznanja povedala predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar.
T. Tavčar
Proračun brez zadolževanja
V	začetku novembra so se svetniki občine Prebold sestali na 11. redni seji. Največ časa so namenili razpravi o predlogu proračuna občine za leto 2004, ki je bil v prvi obravnavi. V drugi obravnavi pa so kljub še vedno mnogim pomislekom potrdili odloka, ki določata merila, kriterije in višino obveznega prispevka za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odlok o priključevanju na javno kanalizacijsko omrežje je bil sprejet na novo, odlok o priključevanju na javno vodovodno omrežje pa je doživel le spremembe.
Ena od sprememb v odloku o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanju kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno omrežje določa, da mora uporabnik, ki se naknadno priključuje na javno vodovodno omrežje, katerega gradnjo so sofinancirali občani in občina Prebold, plačati svoj delež sovlaganja in na osnovi tega pridobiti pozitivno mnenje občine Prebold. Šele na osnovi tega mnenja lahko pridobi soglasje za priključitev od upravljal-ca javnega vodovodnega omrežja.
Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje bodo morah preboldski občani plačati 240 tisoč tolarjev za gospodinjstvo, pa tudi vikend, klet ah zidanico, za samostojno garažo pa 125 tisoč tolarjev. Za obrtne delavnice, podjetja, trgovine in gostinske lokale znaša ta prispevek od 240 do 390 tisoč tolarjev, osnova za izračun pa je poraba pitne vode na odjemnem mestu. Izjema so investitorji, ki prvič pričenjajo z obrtno ah drugi gospodarsko dejavnostjo oziroma povečujejo svojo dejavnost na območju občine. Tako zbran denar je prihodek občine Prebold in se uporablja izključno za novogradnje, rekonstrukcije in posodobitve ter razširitve kanalizacije in čistilne naprave s pripadajočimi objekti na območju občine.
V	zvezi s predlogom proračuna občine za leto 2004 je župan Vinko Debelak povedal, da je tudi tokratni
predlog v tej fazi na strani prihodkov brez konkretnih podatkov ministrstva za finance in da je izdelan na osnovi ocene pripravljalcev proračuna, ki so se doslej izkazale kot dovolj natančne. V proračun se bo naslednje leto nateklo predvidoma 516 milijonov tolarjev prihodkov. Na strani odhodkov so sestavljalci proračuna upoštevali natančne izračune na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva, socialnih pomoči in na področju plač, ki se izplačujejo neposredno iz proračuna. Na večino drugih področij pa so vnesli okvirne zahtevane zneske proračunskih porabnikov oziroma delovnih teles občinskega sveta še brez konkretnejše vsebine. Ti odhodki so se v primerjavi z letom 2003 zelo povečali, najbrž tudi zato, ker se je z zaključkom gradnje nove telovadnice sprostilo nekaj več proračunskega denarja. Področje kmetijstva se je povečalo za indeks 134, gasilstvo 115, šport 121, kultura 128, turizem pa celo 162. Indeksi na področju vodooskrbe je 228, na področju cest pa 129, kar je v skladu z lani sprejetim Načrtom razvojnih programov občine, je povedal Debelak. Po tem programu bi morah v izgradnjo kanalizacije vlagati večja sredstva. Župan je izrazil nezadovoljstvo s sodelovanjem pri pripravi predloga proračuna s strani nekaterih proračunskih porabnikov, tudi krajevnih odborov. Skupni odhodki so v osnutku proračuna predvideni v višini 534 milijonov tolarjev, za 18 milijonov razlike pa naj bi uskladitev opravili v času javne obravnave proračuna, saj župan ne podpira zadolževanja občine. Proračun je bil v javni obravnavi do
22.	novembra, v drugi obravnavi pa bo na dnevnem redu 12. redne seje občineskega sveta.
Pod točko razno so svetniki obravnavah tudi problem škode, ki jo hribovskim kmetijam povzroča divjad, zlasti divji prašiči, župan pa je svetnike seznanil z začetkom priprave strategije razvoja občine. Med vprašanji in pobudami je tokrat zastavil vprašanje župan Vinko Debelak, in sicer svetu osnovne šole, zakaj ni dovolil blagoslova nove telovadnice.
K. R.
Sprejeli rebalans letošnjega proračuna
Polzelski svetniki so na sedmi redni seji največ časa namenili predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Polzela za letošnje leto, potrdili so odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ustanovitvi javnega zavoda Medobčinska splošna knjižnica Žalec ter določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Del seje so namenili tudi osnutku lokalnega programa kulture za obdobje 2004-2007.
Predlog odloka in spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za letošnje leto sta podala župan Lubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Kot so ugotovili, je prišlo ob
koncu proračunskega leta 2003 do sprememb pri planiranih odhodkih oziroma stroških, zato je bilo potrebno zaradi uravnoteženega proračuna izvesti določene aktivnosti s strani notranjih prerazporeditev med dejavnostmi. Skupna prerazporejena sredstva znašajo 20.900.000,00 tolarjev. Na področju izobraževanja so morah zagotoviti sredstva za projektno dokumentacijo pred začetkom gradnje podružnične osnovne šole v Andražu, saj ta sredstva ne spadajo v znesek zagotovljenih sredstev iz sofinanciranja ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Za pokrivanje stroškov ogrevanja v Osnovni šoli Polzela je bilo potrebno zagotoviti dodatnih
2.900.000,00 tolarjev; sredstva so prerazporedih s področja komunale.
Precej časa so svetniki namenih
obravnavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki sta ga svetnikom predstavila Magda Cilenšek, vodja oddelka za okolje in prostor, in predsednik komisije Odbora za prostorsko planiranje in komunalo Anton Mešič. Predlagani odlok, poleg na novo opredeljenih pojmov o stavbnih zemljiščih, ki so usklajeni z Zakonom o graditvi objektov, skoraj v celoti povzema pravila za izračun nadomestila, določena v sedanjem odloku, saj tudi zakon, s svojimi novimi določbami, ni posegel v vsebinsko reševanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na novo opredeljuje območja, kjer se bodo plačevala nadomestila in oprostitve, predvsem za pravne osebe in samostojne podjetnike, saj zakon opredeljuje samo oprostitve za občane. Na odlok so imeh svetniki nekaj pripomb, kljub temu pa so ga sprejeh. Sprejeli so tudi sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je povečala za 5 odstotkov in za leto 2004
V spomin mrtvim in opomin živim
Izpisana imena borcev, talcev in umrlih v taboriščih na številnih spominskih obeležjih so živ in neizbrisen dokaz tiste-
NOB v Preboldu.
Spominsko slovesnost so pričeli godbeniki Pihalnega orkestra TT Prebold, v nadaljevanju pa so s kul-
Petka, učenci OŠ Prebold pa so okrog spomenika prižgali svečke. Slovesnost je dopolnil tankočuten in vsebinsko bogat govor Valterja
Med polaganjem spominskega venca in prižiganjem svečk ob centralnem spomeniku NOB v občini Prebold.
ga časa, ki je in ostaja eden najbolj krvavih v zgodovini našega in tudi mnogih drugih narodov. Mnogi so takrat izgubili svoje življenje in njim v spomin, nam pa v opomin, so tudi vsakoletne komemoracije. Te so bile organizirane po vsej dolini, po vseh občinah in krajevnih skupnostih; med njimi tudi pri osrednjem spomeniku
turnim programom slovesnost obogatili MPZ DPD Svobode Prebold, Dramska sekcija DPD Svoboda Prebold in trobentač Jasmin Marjetič. Slednji je z glasbo pospremil polaganje spominskega venca pred spomenik, postavljen v spomin 172 žrtvam fašizma. Venec je k spomeniku položila delegacija občinske organizacije ZZB NOV Prebold pod vodstvom predsednika Viljema
Zupanca, člana občinskega sveta občine Prebold.
Slovesnost je bila tudi tokrat obeležena z branjem poslovilnih pisem na smrt obsojenih v nacističnih zaporih. Njihove pretresljive, preproste in domovini predane besede tudi po 60 letih sežejo v najbolj skrite kotičke srca. Letošnjo spominsko slovesnost so zaključili pevci in godbeniki.
D. N.
Lastniki kabelske televizije ustanovili društvo
Pred kratkim je skupina solastnikov oziroma naročnikov kabelskega televizijskega sistema Prebold ustanovila društvo. Za predsednika je bil na ustanovnem občnem zboru imenovan Marjan Golavšek, ki je vodil tudi iniciativni odbor. Društvo so poimenovali CAT V Žvajga Prebold, skrbelo pa bo za interese solastnikov preboldskega kabelskega sistema, s katerim upravlja podjetje Signal Ljutomer.
Marjan Golavšek je povedal, da je bilo društvo ustanovljeno z namenom, da zavaruje in upravlja s skupno lastnino, to je s kabelskim sistemom Prebold, ki je bil pred leti zgrajen z denarjem naročnikov. Program društva je precej obsežen: povezovanje in zastopanje vseh lastnikov kabelskih priključkov (vseh lastnikov priključkov v občini Prebold je
približno 930), zaščita njihove lastnine, odločanje o kabelskih TV-pro-gramih, skrb za nadaljnjo izgradnjo in posodabljanje sistema (tudi širitev sistema na višinska območja Matk in Marija Reke), vgraditev medmrežja (interneta) v kabelski sistem, obveščanje članov o delu društva in oblikovanju programov, skrb za upravljanje in vzdrževanje naprav kabelskega sistema, izboljšati delovanje internega kanala in njegove vsebine, v okviru sprejemljivih tehničnih in ekonomskih možnosti skrbeti za obširnejšo ponudbo programov, izvajanje nadzora nad delom operaterja Signal Ljutomer in upravljavcem internega kanala 1 TV in drugo.
Društvo se je že sestalo z operaterjem CATV Prebold, ki prav ta čas zbira predloge za imenovanje novega programskega sveta. Dogovorih so se, da bo operater poslej na položnicah, ki jih pošiljajo naročnikom
kabelskih priključkov, opredelil po postavkah, na kaj se zaračunana cena nanaša. Operater bo tudi pripravil poročilo o dosedaj opravljenih vlaganjih in vzdrževalnih delih na sistemu ter program obnove in razširitve sistema v prihodnje. V kratkem se bo drutštvo Žvajga sestalo še z upravljalcem internega kanala 1 TV.
Seveda pa je moč društva odvisna tudi od števila članov. Članarine ni, pristopne izjave pa lahko zainteresirani občani podpišejo na sedežu Občine Prebold ali pri predstavnikih društva po naseljih. Predstavniki društva so: Franc Verdel za Latkovo vas, Joži Kupec za Matke, Aleš Stenovec za Sv. Lovrenc, Tonči Grenko za Kapljo vas, Danilo Vogrinc, Janez Rukav in Jolanda Stoinič za Prebold, Franc Govek za Dolenjo vas, Brane Klenovšek za Šešče in Bernard Tratnik za Marija Reko.	K. R.
znaša 0,07917 tolarja.
Podžupan Stanko Novak je pripravil osnutek lokalnega programa kulture za obdobje med leti 2004-2007, ga predstavil svetnikom, nato pa so sprejeh sklep o javni obravnavi osnutka. Osnutek zajema kulturne dejavnosti, naravno in kulturno dediščino, investicije, dolgoročni razvoj kulturne politike in lokalni kulturni program. Svetniki so pooblastih župana Žnidarja, da pri izdelavi razvojnega programa podeželja zastopa občino Polzela. Zagotoviti mora nemoteno delo pri izdelavi plana in aktivno vključevanje in sodelovanje občinske uprave z izvajalcem. Sredstva, namenjena izdelavi programa, se bodo
vključila v proračun občine Polzela za leto 2004.
Med pobudami in vprašanji svetnikov sta največ pozornosti vzbudili vprašanji o regionalni cesti Šempe-ter-Polzela-Velenje, kjer se je v zadnjem letu močno povečal promet, zlasti tovorni, zato je skupina svetnikov LDS zanimalo, kaj je občina doslej storila za večjo varnost šoloobveznih otrok in kdaj se bo pričela gradnja pločnika na Bregu pri Polzeh. Podžupan Stanko Novak je dal pobudo, da se na mestu, kjer je
19.	marca 1944 v sestreljenem ameriškem bombniku umrlo 8 ameriških vojakov do tega dne prihodnje leto ob 60-letnici, postavi primemo
spominsko obeležje, s čimer so svetniki soglašali.
T. Tavčar
OBČINA PREBOLD
ODDA V UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZBIRNI CENTER ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V LATKOVI VASI.
Vse dodatne informacije dobite v prostorih Občine Prebold ali na tel. št. : 03/703 64 02.
november2003
Po DOLINI
Tečaj za gasilske strojnike
Izkazana pozornost veteranom
V Šempetru pri jami Pekel se je z izpiti in zaključno vajo končalo letos že tretje izobraževanje gasilcev strojnikov. Tečaj je potekal v okviru izobraževanja gasilcev Gasilske zveze Žalec za gasilce iz občinskih poveljstev Braslovče, Polzela, Vransko, Tabor in Žalec. Tečaj, ki ga je vodil Jani Šalej, podpoveljnik GZ Žalec, je potekal v prostorih PGD Braslovče, praktični del pa na igrišču v Braslovčah.
Kot vsako leto v oktobru -mesecu požarne varnosti je tudi letos komisija za delo z gasilkami pri Gasilski zvezi Žalec organizirala tradicionalno srečanje gasilk GZ Žalec in GZ Prebold. Srečanje je bilo v dvorani Kulturnega doma v Libojah, udeležilo pa se ga je 110 gasilk.
Savina Naraks, predsednica komisije za delo z gasilkami pri GZ Žalec, je v uvodu pozdravila vse udeleženke srečanja in goste, med katerimi so bili žalski podžupan Janko Kos, preboldski podžupan Boris Kupec, predsednik GZ Žalec Franci Skok, poveljnik GZ Žalec Franci Naraks, poveljnik OP Tabor Ivan Derča in predstavnik KS Liboje Matjaž Jazbec. Z minut molka so počastili spomin na pokojne gasilke. Kulturni program so pripravile članice ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubečna iz Celja. Savina Naraks je nato predstavila članice komisije za delo z gasilkami pri GZ Žalec. Posamezne članice zastopajo po eno občinsko poveljstvo, in sicer: OP
Tovrstno izobraževanje je potrebno, da bi bilo posredovanje gasilcev ob požarih kar najbolj učinkovito, pa tudi zato, da bi bilo ravnanje s črpalkami kar najbolj odgovorno, saj vrednost ene dosega tudi do tri milijone tolarjev; z dobrim in rednim vzdrževanjem se njihova življenjska doba bistveno podaljša. Tokratnega tečaja, ki se ga je udeležilo 19 gasilcev, je uspešno zaključilo 17 gasilcev.
V prihodnjih dneh se bo v Vrbju pri Žalcu pričel tečaj za vodje skupin, ki bo trajal mesec in pol.
Vransko Helena Šmid, OP Tabor Manja Dmolšek, OP Braslovče Lucija Blatnik, OP Polzela Darja Komik, OP Žalec (sektor 1 in 2) Savina Naraks, ki je predstavila tudi program dela komisije za leto 2003.
Predsednica komisije za delo z gasilkami pri GZ Prebold Andreja Kumer je najprej pozdravila vse prisotne, nato pa predstavila komisijo za delo z gasilkami GZ Prebold, v kateri so poleg predsednice Andreje Kumer iz PGD Sv. Lovrenc članice: Mihca Kuserbanj PGD Kaplja vas, Ivanka Tominšek PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, Romana Siter PGD Šešče, Janja Pražnikar PGD Matke, Vesna Škof PGD Latkova vas, Danica Srčnik PGD Groblja, Martina Germadnik PGD TT Prebold, Branka Kumer pa je imenovana v poveljstvo gasilske zveze v letu 2003. Po predstavljenem programu dela je zaželela tudi v bodoče uspešno sodelovanje s komisijo za delo z gasilkami pri GZ Žalec.
Gasilke so pozdravih in jim zaželeli uspešnega dela tudi gostje, Savina Naraks pa je uradni del srečanja zak-
V Gasilski zvezi Žalec izkazujejo svojim veteranom posebno pozornost in spoštovanje. Kar 300 jih je med 3200 člani te zveze. Pogoj, da postaneš veteran, je primerna starost, in sicer pri ženskah $0 let, pri moških pa 63, potrebno pa je imeti tudi 30 let gasilskega staža. Komisija za veterane pri Gasilski zvezi Žalec pripravlja v okviru meseca požarne varnosti vsakoletno srečanje. Letošnje je potekalo v dvorani Zadružnega doma v Braslovčah, udeležilo pa se ga je 150 veterank in veteranov.
Zbrane je v imenu občine Braslovče, letošnje gostiteljice, pozdravil podžupan Bogdan Trop, nato pa so udeleženci srečanja lahko prisluhnili tudi besedam predsednika in podpredsednika Gasilske zveze Žalec
ljučila z željo, naj ostaneta aktivnost in motivacija gasilk na takšni ravni tudi v prihodnosti in naj bo sodelovanje gasilk GZ Prebold in GZ Žalec še tesnejše. To sodelovanje se je potrdilo že čez nekaj dni, ko sta GZ Prebold in njena komisija za gasilke
Francija	Skoka in Dušana
Pungartnika, v imenu Gasilske Zveze Slovenije pa govoru Francija Naraksa. Svoje starejše gasilske kolege so seznaniti z dosežki na področju gasilstva, o uspehih in nalogah na požarnovarstvenem področju in uspehih mlajših članov na različnih tekmovanjih. Na področju tekmovanja prav gotovo najbolj izstopajo mlade gasilske iz Andraža, ki so postale olimpijske prvakinje.
Po krajšem kulturnem programu so podeliti plakete veteran, ki so jih prejeti Ivan Antloga in Franc Bračko iz PGD Ložnica, Miljana Avsec, Štefanija Urh in Anton Mlinarič iz PGD Kasaze-Liboje, Stanko Drolc iz PGD Ločica pri Vranskem ter Ivan Zupančič iz PGD Loke in Fric Šram iz PGD Trnava. Srečanje so nadaljevali s pogostitvijo in ob prijetnem klepetu.
T. Tavčar
pripraviti brezplačen ogled komedije Vaški plejboji, ki so jo v preboldski dvorani za članice obeh zvez odigrati člani gledališke skupine DPD Svobode Prebold.
Za GZ Žalec Franc ČRETNIK
Tradicionalno srečanje gasilk
Predsednica komisije za delo z gasilkami pri GZ Žalec Savina Naraks med podajanjem poročila o delu komisije v letu 2003
ki leži v bližini mesta Rommerskirchen. Gasilci so jim predstaviti opremo in dejavnosti, ki jih izvajajo v času, ko ni intervencij. Zadnji dan izobraževanja so izvedli vajo reševanja poškodovancev in gašenje v kleti, kjer so preizkusiti znanje, pridobljeno v štirih dneh. Po ocenah Huberta Schumacherja in vseh petih inštruktorjev, od katerih so trije tudi poklicni gasilci, je bila vaja izvedena uspešno. Braslovške gasilce je med usposabljanjem obiskal tudi župan mesta Rommerskirchen, kar pomeni priznanje plemenitemu delu, ki ga gasilci opravljajo.
Vtisi so zelo dobri; člani so pridobiti nova znanja, utrditi pa tudi medsebojno prijateljstvo, kajti pri reševanju in gašenju en gasilec ne more opraviti veliko dela, ekipa, ki je složna, pa lahko reši marsikatero življenje ati materialno dobrino.
PGD Braslovče se zahvaljuje vsem gasilcem mesta Rommerskirchen, inštruktorjem, članu Ervinu Anzelcu, ki je skrbel za prevajanje, ter gasilskemu društvu Grajska vas, ki jim je za prevoz posodilo svoje gasilsko vozilo.
Za PGD Braslovče Sabina Sorčan
Pri gasilcih v Nemčiji
PGD Braslovče že kar nekaj let uspešno sodeluje z gasilskim društvom iz nemškega mesta Rommerskirchen. Gre predvsem za sodelovanje na strokovnem področju, ki mu gasilstvo v Nemčiji posveča
vodstvom braslovškega društva je 11. novembra 11 članov gasilskega društva iz Braslovč odpotovalo v Nemčijo na 4-dnevno strokovno usposabljanje.
Izobraževanje je potekalo na
reševanja in samoreševanja iz višjih objektov, pa tudi na področju tehničnega reševanja (prometne nesreče). Ob koncu so se braslovški gasilci, ki uporabljajo dihalne aparate, preizkusiti tudi na poligonu za opravljanje izpita obnovitvenega tečaja za uporabnike dihalnih aparatov, ki ga morajo gasilci v Nemčiji opraviti vsako leto, pri nas pa le vsakih šest
Člani našega društva z Županom mesta Rommerskirchen
glavno vlogo. Na podlagi dogovora med poveljnikom gasilcev iz Rommerskirchna Hubertom Schumacherjem in
področju gašenja in reševanja iz notranjih prostorov, kjer je poudarek na uporabi dihalnih aparatov, na področju gašenja vnetljivih snovi,
let. Vsi so izpit uspešno opraviti.
Člani PGD Braslovče so obiskati tudi poklicne gasilce v največjem evropskem rudniku dnevnega kopa,
Kviz za mlade gasilce
Mladinska komisija pri Gasilski zvezi Žalec je v dvorani Doma krajanov na Gomilskem pripravila zaključek kviza za mlade, na katerem je sodelovalo 12 ekip v mlajši in 12 v starejši kategoriji, ki so na predtekmovanjih dosegle najboljše rezultate.
se pomeriti v vezanju vozlov, šaljivih igrah, mlajši tekmovalci tudi v sestavljanki, starejši pa v spajanju cevi na trojak.
Pri mlajših je prvo mesto zasedla ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje-Topovlje, drugo Braslovče in tretje Loke, v starejši skupini pa je prvo mesto pripadlo
Od leve proti desni mlajša tekmovalna ekipa Parižlje-Topovlje: Ivo Demač, Rok Miklavžin in Andrej Škarlin; starejša ekipa PGD Ločica pri Vranskem: Tomaž Urankar, Tjaša Felicijan in Alenka Lebeničnik.
Kot je povedal predsednik mladinske komisije pri GZ Žalec Dušan Zabukovnik, je na predtekmovanjih sodelovalo 246 mladih gasilcev iz 16 prostovoljnih gasilskih društev iz občinskih poveljstev Polzela, Braslovče, Žalec, Tabor in Vransko. Izvedli so 16 tekmovanj po prostovoljnih gasilskih društvih, pet po občinskih poveljstvih in zaključiti s finalnim tekmovanjem oziroma kvizom na Gomilskem. Odgovarjati so na vprašanja o požarni preventivi, gasilski abecedi, splošnem znanju in
ekipi iz Ločice pri Vranskem, drugo ekipi iz Andraža nad Polzela in tretje ekipi z Vranskega.
Tekmovanje je potekalo po programu izobraževanja mladih gasilcev, ki so ga pripraviti za mesec požarne varnosti. Mladi tekmovalci so pokazati veliko znanja, tako da so se morale zmagovalne ekipe zares potruditi za najboljše rezultate. Na finalnem kvizu je vse nastopajoče pozdravil predsednik GZ Žalec Franci Skok in poudaril pomen izobraževanja v gasilstvu. T. Tavčar
Končno tudi pločnik
Že vrsto let je narejen projekt izgradnje pločnika skozi Dolenjo vas, kjer je promet dokaj gost, saj povezuje cesta oba priključka na magistralno cesto, in sicer v Šentrupertu in
gre za dotrajan primarni vodovod in kanalizacijo, ki se je v tem delu občine začela graditi v lanskem letu. Vzporedno s starim vodom se polagajo nove vodovodne cevi, nekoliko globlje in vstran pa kanalizacijske
Med izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega voda
Latkovi vasi, skozi katero je po rekonstrukciji ceste Trbovlje-Prebold tudi najbližja povezava z avtocesto. V Preboldu so pločnike zgradili že pred leti, letos tudi v Latkovi vasi, zdaj pa poteka gradnja pločnika tudi v Dolenji vasi.
Razlog, da se je vse skupaj tako zavleklo, je predvsem ta, da je bilo pred izgradnjo pločnika potrebno poskrbeti za vso infrastrukturo, ki poteka oziroma bo potekala ob robu ceste in pod pločnikom. Predvsem
cevi s kanalizacijskimi jaški. Dela izvaja podjetje Nivo Celje, gradnja pločnika pa bo v rokah podjetja VOC Celje.
Vrednost vseh del znaša po predračunu 97 milijonov tolarjev, od tega bo potrebno 62 milijonov zagotoviti za vodovod in kanalizacijo. Z izgradnjo slednje naj bi, kot pravi preboldski župan Vinko Debelak, v Dolenji vasi zaključiti prihodnje leto, na ostalih področjih občine pa do leta 2007.
D. N.
Po DOLINI
november2003
Na Gomilskem aktivni
Rimska nekropola - spomenik državnega pomena
Turistično društvo Gomilsko sodi med zelo mlada turistična društva, vendar pa so v tem kratkem času delovanja prispevali pomemben delež k družabnemu življenju in lepšemu izgledu svoje krajevne skupnosti. Za to ima veliko zaslug tudi njihova predsednica Božena Kosu, ki ji je uspelo okrog sebe
komisija priznanje namenila Elzi Vasle, v Šmatevžu Darinki Čuk, v Grajski vasi Marjeti Derča in na Gomilskem Miji Štrajhar. Vsem omenjenim so bila na zaključni prireditvi Vesela jesen na Gomilskem podeljena priznanja.
Med pomembnejše letošnje aktivnosti društva velja uvrstiti pohod po puntarski poti iz Grajske vasi do
Božena Kosu in Vlado Rančigaj z Vranskega - zadnja predsednika “ugasle” Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, ki uspešno vodita vsak svoje turistično društvo.
zbrati ljudi, ki se zavedajo pomena turizma kot gospodarske panoge in s tem tudi potrebe po urejenosti kraja.
TViristično društvo Gomilsko je v letošnjem letu razpisalo dva natečaja. Prvega so izpeljali na podružnični osnovni šoli Gomilsko, kjer so učenci na temo turizma in narave pisali spise. Najboljšega iz vsakega razreda so nagradili, vse učence in učiteljice ter starše pa so popeljali do izvira potoka Reka nad Grajsko vasjo. Skupaj z njimi se je pohoda udeležil tudi gozdarski strokovnjak in ljubitelj narave Miran Orožim, ki je med potjo povedal marsikaj o vodah, gozdovih in nasploh o varovanju narave. Prijeten in poučen pohod so sklenili pri Šmiglovi zidanici, ki je ena izmed zanimivih turističnih destinaci j njihove krajevne skupnosti.
Drugi natečaj je tudi letos temeljil na lepo urejenemu okolju s poudarkom na lončnicah, kar je bilo razvidno tudi iz razpisa “Moje najlepše lončnice 2003”. Posebna komisija je obiskala vse prijavljene domačije po vaseh in izbrala najlepše. V Zaklu je
domačije Mežnar, kjer je sledilo srečanje s Taborčani, ki so se odpravili na pohod iz Tabora. Ob bogatem kulturnem programu in pozdravih obeh županov občine Tabor in občine Braslovče Vilka Jazbinška in Marka Balanta je srečanje doseglo svoj namen. Obljubili so si, da se bodo na domačiji Mežnar srečah tudi prihodnje leto.
Turističnemu društvu je ob pomoči občine Braslovče, Hmeljarske zadruge Žalec ter organizacije pridelovalcev hmelja letos uspelo del tradicionalne prireditve Dan hmeljarjev pripeljati tudi na Gomilsko. Za okroglo mizo so gostje in gostitelji izmenjali novosti in izpostavili problematiko hmeljarstva.
Kot je povedala Božena Kosu, so z opravljenim delom zadovoljni, vsekakor pa si želijo širšega sodelovanja krajanov. Nekaj načrtov nameravajo uresničiti še do konca leta, konjenikom pa priskočiti na pomoč ob pripravi tradicionalnega “žegnanja” konj na dan sv. Štefana. Tildi letos bodo organizirali silvestrovanje na prostem v Grajski vasi.
D. N.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC
obvešča, da bo organiziralo krvodajalsko akcijo v Žalcu v petek, 19. decembra 2003, med 7. in 13. uro v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec.
Ó^tmo/trr- KODRIH, s. p.
______________________Rimsto cesta 35. 3311 Š6MPeT€R, teU 03/ 700 06 30
Delovni čas: pon. - pet od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ute.
Vabimo vas v obnovljene prostore in vam nudimo 10 % popust pri nakupu sončnih in korekcijskih očal.
Okulistični pregled vida:
Šempeter: v sredo, 17. 12. 2003.
Naročite se po tela 700 06 30. Obiščite nas in videli boste bolje.
Votai v»___OfWKé éffijmmti
Pokrivanje spomenikov antičnega parka pred zimo
Vlada republike Slovenije je 13. novembra sprejela odlok o razglasitvi antičnega parka v Šempetru za kulturni spomenik državnega pomena, kar je prijetna vest za občino Žalec, krajevno skupnost in za prizadevne turistične delavce TD Šempeter, ki že desetletja skrbijo za Rimsko nekropolo in jamo Pekel.
V obdobju januar-oktober si je Rimsko nekropolo ogledalo 11.171 obiskovalcev, kar je za 0,1 odstotek več kot v letu 2002, sicer pa se to število že od leta 1998 bistveno ne spreminja. Razlika je le v razmerju med domačimi in tujimi obiskovalci, kar pa ne spremeni rezultata skupnega števila obiskovalcev. Za TD je bilo daleč najuspešnejše, glede na število obiskovalcev, leto 1997, ko si je antični park ogledalo 12.473 obiskovalcev, jamo Pekel pa kar 21.213. Po tem letu se je obisk nekako usta-
lil. Za 6 odstotkov se je v primerjavi z letom 2002 povečal obisk jame Pekel, najbrž pa ne bodo dosegli šte-
vila iz leta 2000, ko si je jamo ogledalo 15.668 obiskovalcev.
Možnost za večji obisk vidijo v
tujih obiskovalcih, še zlasti ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ob tem pa si bodo prizadevali, kot pravi predsednica TD Metka Vočko, povečati prepoznavnost turističnega društva in kraja v slovenskem in evropskem prostoru. V sklop teh aktivnosti gre šteti logotip društva, nov žig in izdelavo obvestilnih panojev v velikosti 150 X 130 cm, ki bodo postavljeni na vidnih točkah v Šempetru in na katerih se bo nahajal ulični sistem Šempetra, označene pa bodo tudi turistične znamenitosti in drugi pomembni objekti kraja.
V letu, ki se izteka, so bili turistični delavci vsestransko prizadevni. Ob vseh delih pri urejanju in vzdrževanju antičnega parka in jame Pekel so organizirah tudi vrsto prireditev na različnih turističnih točkah in sodelovali z drugimi društvi. Zadnja prireditev v tem letu pa bo v jami Pekel, kjer bo znova zaživel čar božične noči.	D. Naraglav
Gozdnik z novim bivakom
Predsednik PD Zabukovica Jože Jančič med svojim govorom ob odprtju novega bivaka na Gozdniku
Pred tridesetimi leti je skupina planincev po sklepu UO planinskega društva Zabukovica na vrhu Gozdnika postavila bivak, ki Je vsa leta dobro služil vsem obiskovalcem markantnega tisočaka, simbola Savinjske planinske poti. Zaradi dotrajanosti so se zabu-kovški planinci odločili za postavitev novega, večjega bivaka. V oktobru, po vloženih 300 urah prostovoljnega dela, so svojo zamisel tudi uresničili in pred dnevi bivak uradno predali svojemu namenu.
Odprtja bivaka se je udeležilo več kot 400 planincev domačega in drugih planinskih društev iz doline in drugih krajev Slovenije. Med njimi sta bila tudi žalski župan Lojze Posedel in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer. V priložnostnih govorih sta pohvalila priza-
devne zabukovške planince, ki sodijo med najaktivnejša planinska društva v Sloveniji. Telegram s pohvalo in čestitko je zabukovškim planincem poslal tudi predsednik PZ Slovenije Franc Ekar.
Zbrane je na Gozdniku najprej pozdravil predsednik PD Zabukovica Jože Jančič in v nadaljevanju obšir-
neje spregovoril o zgodovini postavitve nekdanjega bivaka in o novi pridobitvi, ki je bila postavljena ob podpori sponzorjev in nekaterih prizadevnih planincev na čelu z Vilijem Kotnikom. Vsem nekdanjim še živečim graditeljem prvotnega bivaka in postaviteljem novega je izrekel zahvalo. Besede zahvale je namenil
tudi sponzorjem, nekaterim posameznikom in Lovski družini za izkazano pomoč, ni pa pozabil omeniti nekorektnega obnašanja nekaterih občin, ki so ob izdaji novega Vodnika po Savinjski planinski poti obljubile sofinanciranje, a do danes, razen občine Žalec, te obljube še niso izpolnile.
Bivak je v ponos domačim planincem, ki so s tem pridali svoj kamenček v mozaik 110- letnega jubileja slovenske planinske organizacije in 20-letnice mladinskega odseka v njihovem društvu.
Po kratkem kulturnem programu s pesmijo Gozdnik, ki je bila prav za to priložnost napisana izpod peresa neimenovanega avtorja, zaživeta pa ob dramaturški interpretaciji Jožice Ocvirk, sta bivak s simbolnim dejanjem predala namenu Vili Kotnik in Miro Petrovec. Udeleženci so se nato z vrha Gozdnika podah do lovske koče, kjer je sledilo družabno srečanje.	D. N.
Ludvikova brv
Turistični delavci spoznavali Primorsko
Mnogo ljubiteljev narave pozna pešpot ob Savinji, saj je le-ta primerna za krajši ali daljši sprehod.
Na območju Petrovč pri čistilni napravi Kasaze vodi pešpot po brvi čez potok Struga, ki pa je bila že dalj časa neprehodna, saj je brv načel zob časa in se je zrušila v potok. Tiiristično društvo Petrovče je dalo pobudo za postavitev nove brvi, kar je podprla tudi KS Petrovče. Brv so postavili člani TD v sodelovanju s sedaj že pokojnim predsednikom KS g. Ludvikom Semprimožnikom, ki je k delu pritegnil tudi druge izvajalce.
Žal uspešne postavitve brvi ni dočakal, saj ga je prehitela smrt; in toliko idej in načrtov je še imel pred seboj.
V oktobru 2003 je predsednica TD Petrovče ga. Vlasta Vrbančič uradno predala namenu prehod preko brvi, ki je v spomin na predsednika KS Petrovče poimenovana Ludvikova brv. Odprtja se je udeležila tudi gospa Lidija Semprimožnik skupaj s hčerjo Katjo.
Vabimo vas na sprehod, sprostite se v naravi in se morda spomnite tistih, ki so v svojih delih še vedno z nami.
Turistično društvo Petrovče
Turizem smo ljudje pravi eden od sloganov Turistične zveze Slovenije. In kdor dela v turizmu se mora tega še posebno dobro zavedati, če hoče, da je uspešen. Pri tem igrajo pomembno vlogo lastne izkušnje in izkušnje drugih, da ne govorimo o potrebnem znanju, ki si ga pridobivamo v šoli in v stikih z drugimi turističnimi delavci in njihovimi turističnimi kraji. Lepo je videti, kaj in kako to delajo drugje in se morda od njih kaj naučiti. S takšnimi nameni TD Šempeter tudi vsako leto organizira strokovno ekskurzijo v kakšen del Slovenije. Letos, v začetku jeseni, so se odpravili spoznavat Primorsko, spotoma pa so si pogledali še kaj zanimivega.
Prvi postanek so tako imeh pri Močilniku- enem od štirinajstih izvirov Ljubljanice, kjer so si privoščili tudi mini zajtrk. Pot so od tu nadaljevali po stari cesti proti Kalcem, kjer so spoznah, da je za turiste pomemb-
no, da vse označbe kažejo v pravo smer, saj so šele po daljšem iskanju uspeh najti poznoantični zapor iz 5. stoletja našega štetja. Preko prelaza so se nato spustih v Vipavsko dohno. Ustavili so se v znamenitem Vipavskem križu, taborskem mestecu, ki je imelo v srednjem veku nadvse pomembno vlogo. Til so srečah prijazno domačinko, ki jim je vehko povedala o zgodovini svojega kraja, hkrati pa so navezah stike s tamkajšnjim TD, ki je zadnja leta zelo delavno in pridno obnavlja svoje zgodovinske spomenike. Ob tej priložnosti so jih šempetrski turistični delavci povabili, da jih obiščejo in si spoznajo s Savinjsko dohno in njenimi zanimivostmi (vabilu so se že odzvali). V nadaljevanju so obiskali Vrtojbo in se srečah s pobratenim turističnim društvom iz Šempetra pri Novi Gorici. Ustavili so se tudi v Novi Gorici in na Sveti Gori. V Goriških Brdih so na izletniški kmetiji doživeli ne najbolj primeren sprejem, zato pa je bilo pri Andrejevih v Narinu toliko bolj prijetno.	D. N.
IVA
iLo.o.
PRODAJA REZERVMH DELOV ZA AVTOMOBILE. KOMBIJE.
motorje /.v kolesa.
A V T O D E L I
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
od 8. do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12 ure.
november2003
Osrednje teme
Zaenkrat težav ni
Slovenci smo znani kot veliki porabniki zdravil in temu primerno stroški zanje, ki jih plačujejo zavarovalnice, ves čas naraščajo. Zato je država pripravila novost, ki naj bi prispevala k bolj učinkovitemu obvladovanju izdatkov za zdravila. Z mesecem novembrom so bile uvedene skupine medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Povedano preprosteje: če obstajata po učinkovinah enaki zdravili, mora zdravnik, razen izjem, predpisati cenejšega, v nasprotnem primeru mora bolnik razliko v ceni doplačati. Novost je v javnosti dvignila veliko prahu, prvi dnevi delovanja novega sistema pa kažejo, da bistvenih težav ni, je povedala direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič, ki je hkrati predsednica sekcije farmacevtov v javnih lekarnah pri slovenskem farmacevtskem društvu.
Kakšno je bilo stališče farmacevtov pred uvedbo te novosti?
“Uvedba te novosti je bila tako rekoč nujna. Prehitro rastoči stroški za zdravila so dejstvo in tega verjetno ne zmore nobena država, naj bo še tako bogata. Sistem, ki ga uvajamo pri nas, ni odkrivanje Amerike, ampak ga na takšen ali podoben
način izvajajo tudi druge evropske države. Farmacevti kot izvajalci smo pogrešali le podrobnejše informacije o delovanju novega sistema. Izkazalo se je, da je bilo kar precej stvari nejasno opredeljenih oziroma obrazloženih, farmacevti pa smo opozarjali tudi na določene zadeve, o katerih pripravljavci sploh niso razmišljah ah niso hoteh razmišljati. Tudi mi smo mnenja, da javnost o tem ni bila dovolj obveščena oziroma da je bila obveščena več o negativnih kot pozitivnih posledicah. Farmacevti smo se strinjali, da je treba stroške za zdravila obvladovati v razumnih
Lidija Pavlovič
mejah. Ob tem pa je potrebno poudariti, da ne gre za kakšen zelo velik poseg, saj ni prišlo do uvedbe novih zdravil. Pa tudi sam sistem je tako zasnovan, da se ne more na našem tržišču pojaviti nepregledano oziroma nepreverjeno zdravilo. Slovenija je po osamosvojitvi postala zelo zanimiv trg tudi za tuje proizvajalce zdra-
vil, ki so pri nas odprli ogromno svojih predstavništev. Zdravstvo je pač tudi neke vrste trg. Toda ker gre zdravila, ker ima humano noto, smo na tem področju najbolj občudjivi. Zato toliko razburjenja in vprašanj. V tem smislu je bila novost premalo pripravljena. Premalo je bilo poudarjeno, da ne gre za nič novega, da se samo prerazporedi tisto, kar so nekateri že prej uporabljali. Naši tovarni Krka in Lek izdelujeta izključno generična zdravila. Če jima zaupamo pri enem zdravilu, jima lahko tudi pri drugem. Toda dejstvo je, da se ljudje navadijo na škatlico, barvo in obhko tabletke. Če se pri tem pojavi neka sprememba, so mnogi prizadeti.”
Pa se ljudje odločajo za cenejša zdravila ali za doplačilo dražjih?
“Se, kar je seveda razumljivo. Poanta vsega je, da se cene zdravil postavijo v neke razumne okvirje, da se tudi ostale proizvajalce na ta način prisili k prilagoditvi cene. Dokler je zavarovalnica pokrila po nabavni vrednosti vse, je bilo drugače, čeprav je res, da cene zdravil niso tako zelo in nenadzorovano rasle, obstajajo mehanizmi za njihovo oblikovanje.”
Je že znan kakšen primer zapletov zaradi zamenjave zdravil pri bolnikih?
“Na tem področju smo se precej zaščitili. Že po zakonu nam je bila dodeljena naloga, da smo dolžni obvestiti vsakega, pri katerem je prišlo do določene zamenjave zdravila. V prvi vrsti je to dolžan storiti zdrav-
nik, ki se mora s pacientom dogovoriti, ah bo zamenjal zdravilo ali ne in to ustrezno označiti na receptu. Kljub temu si pacient lahko še premisli. Gre samo zato, da bi se lahko ob zamenjavi zdravila pojavile kakšne alergije. Če se je to v preteklosti že pokazalo, lahko zdravnik na recept napiše Ne zamenjuj. V tem primeru tudi dražje zdravilo v celoti plača zavarovalnica. Seveda pa je za to potrebna strokovna utemeljitev. Sistem sam je bil dobro zasnovan, le obveščenost morda ni bila primerna.”
Smo Savinjčani po porabi zdravil v slovenskem povprečju ali morda izstopamo?
“Smo nekje v povprečju. V Sloveniji smo predvsem znani po kroničnih boleznih. Na prvem mestu so krčno-žilne bolezni, se pravi povišan krvni tlak, takoj za njim sledi povišana koncentracija holesterola, v porastu je sladkorna bolezen. Poraba teh zdravil je največja in največ tovrstnih zdravil je vključenih v sistem zamenjave.”
V poročilu žalskemu občinskemu svetu ste zapisali, da mora biti lekarniška dejavnost vključena v oblikovanje javne zdravstvene politike. Kaj konkretno to pomeni?
“To pomeni, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene in pa primarne dejavnosti. Nosilec primarne zdravstvene dejavnosti je zdravnik, ki zdravilo predpiše, vendar pa je tista zadnja pot pacienta do zdravila v lekarni. Tudi tokrat se je pokazalo, da smo bili prizadeti tako zdravniki kot farmacevti, ker se je sistem večinoma uvajal samo preko zavarovalnic in državnih organov. Niti zdravni-
ška zbornica niti naša ni bila poklicana h kakšnemu sodelovanju. Zagotovo bi zadeve bolje stekle, če bi prej vprašali prakso po uvajanju novosti. Kot del zdravstvene dejavnosti bi morah biti farmacevti vključeni v tovrstno načrtovanje.”
Kljub vsemu pa se lekarne vse bolj odpirate javnosti in bolnikom, izvajate mnoge projekte, o katerih smo že poroča-
li.	Žalske lekarne ste uspele tudi na mednarodnem področju?
“V tujini smo se predstavljah z uvajanjem tako imenovane farmacevtske skrbi v naši oziroma na splošno v slovenskih lekarnah. To so tudi projekti v okviru evropskih smernic oziroma Europharoma -evropskega združenja farmacevtov. Če povem poenostavljeno, to pomeni, naj bi farmacevti še bolj kot doslej skrbeh za varno in odgovorno uporabo zdravil. V okviru tega so izdelani določeni programi in projekti. V državnem merilu je bilo izpostavljeno obvladovanje povišanega krvnega tlaka in izboljšanje kvalitete življenja sladkornih bolnikov. Izvedene so bile delavnice, usposobili so se moderatorji, ki te projekte izvajajo lokalno, po lekarnah. V Žalcu smo s to dejavnostjo začeh leta 1999 in leta 2000 z dnevom odprtih vrat to novost predstavih širši javnosti. Zdaj se to razvija. Na mednarodnih kongresih predstavljamo napredke. V Žalcu smo morda dah malo več poudarka zdravemu načinu življenja, pri čemer smo izkoristili svetovni dan zdravja. Poudarjamo zdravo hrano in gibanje ter žehmo to praktično prikazati in ljudi spodbuditi, da bi več razmišljah o svoji
odgovornosti do lastnega zdravja.”
Kako ste zadovoljni z odzivom ljudi?
“Ugotavljamo, da to ljudem manjka. Lekarna živi z okoljem, v katerem deluje, in naša prizadevanja so to le še potrdila.”
Žalsko lekarno vsak dan obišče zelo veliko ljudi, zato bi bilo potrebno razširiti prostore.
“V naši lekarni predstavlja prostorska stiska vehk problem. Dejstvo pa je, da je s tako zahtevnim delom težko začeti. Ne zaradi pripravljenosti, ampak ker gre za zelo vehk poseg. Že zdaj bi prosila vse uporabnike naših storitev za strpnost v času obnove. Takrat se bomo morah začasno preseliti. Sicer pa ni predvideno, da bi se lekarniška dejavnost selila kam drugam, ostali bomo na sedanji lokaciji, ki je tudi najprimernejša. Predvsem moramo razširiti prostor za stranke. Skladiščni prostori niso problematični, ker pa gre za kletne prostore, bo potrebna temeljita obnova, tudi inštalacij. Verjetno bomo z deh pričeli poleti prihodnje leto.”
Koliko je zaposlenih v Žalskih lekarnah?
“V našem zavodu oziroma dveh lekarnah je 13 zaposlenih.”
Poleg lekarne v Žalcu imate lekarno tudi v Petrovčah. Razmišljate morda o odprtju še kakšne enote?
“Zaenkrat tega ne predvidevamo. Zgradili smo lekarno v Petrovčah, zdaj pa je naša glavna skrb razširitev oziroma ureditev prostorov lekarne v Žalcu."
K.R.
• ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA* ANKETA •
Državni simboli v očeh občanov
Rezultati javnega parlamentarnega natečaja za morebitne nove državne simbole so močno razdelili slovensko javnost. Heraldiki menijo, da je zmagovalna rešitev neustrezna, nekateri oblikovalci so z njo zadovoljni, drugi ne, tretji se sprašujejo o smiselnosti kakršne koli zamenjave in tako dalje. Kaj pa o tem mislijo naši občani, ki smo jih za mnenje povprašali na ulicah Žalca?
Vojko Rizmal: “Mislim, da je zdaj, ko formalnopravno stopamo v Evropo, priložnost, da razrešimo tudi problematiko z državnimi simboli. Ob ustanovitvi lastne države leta 1991 so bili državni simboli zelo na hitro in nepremišljeno sprejeti, da ne
rečem posiljeno. Kot narod si zaslužimo lepe in prepoznavne simbole, če so to h, ki so bili nagrajeni, bi težko rekel, vendar pa se mi zdijo vseeno boljši kot sedanji, saj so nekaj posebnega in zaradi tega tudi prepoznavnejši. Predvsem pa naše zastave ne bi mogli več zamenjevati z rusko ah slovaško.”
Primož Korent:	“Osebno
mishm, da je pravi nesmisel, da bi
zamenjali simbole, s katerimi smo se v svetu predstavih ob ustanovitvi lastne države. Res je sicer, da so našo zastavo mnogokrat zamenjevali z nekaterimi drugimi, njej podobnimi zastavami. Mishm, da je svet v glavnem že osvojil vedenje o tem, kakšna je razlika med rusko, slovaško in slovensko zastavo. Če bo prišlo do
zamenjave, bo po mojem, zmeda še večja. Preden se bodo navadili na novo, bo znova potrebno nekaj let. S tega stališča je tudi škoda denarja za tovrstna dejanja. Lahko pa zamerimo prvemu parlamentu nove države, ker ni dovolj premišljeno rešil tega vprašanja."
Andrej Verhovšek: “Naj kar ostanejo takšni, kot so, saj smo se nanje že navadili, pa tudi v svem naše zastave ne zamenjuje več toliko s kakšno drugo, kot se je to dogajalo v prvih letih osamosvojitve. Menim, da zaradi zamenjave simbolov ne bi bili nič bolj prepoznavni, kot smo sedaj. Izbrani in nagrajeni simboh mi tudi sicer niso všeč. Mislim, da se komisija ni zavedala, da izbira simbole za Slovence, ampak se ji je morda zdelo, da mora izbrati tiste, ki se bodo njej zdeli najlepši. S tem je sto-
rila vehko napako z neugodnimi posledicami, ki smo jim priča v odzivih javnosti. Ob vsem tem pa je škoda
denarja, ki je bil vložen v ta projekt, in tistega, ki bi ga porabili ob morebitni zamenjavi simbolov.”
Marjana Majcen: “Zgodbo okrog javnega natečaja in nagrajenih simbolih poznam z radia, televizije in časopisja. Nobeden od izbranih in nagrajenih simbolov se mi ne zdi ustrezen. Naj kar ostanejo tisti, na katere smo se že navajeni in jih več ah manj spoštujemo. Res pa je, da bi zaradi zamenjevanja naše zastave z
drugimi in zaradi večje prepoznavnosti, morda veljalo kaj spremeniti. Nikakor pa nisem za rešitve, ki jih je
izbrala komisija. Ne nazadnje državni simboh niso modna muha, da bi se menjali kar tako. Enkrat je že bila narejena napaka in ne bi bilo dobro, da bi jo ponovili. Mishm, da nismo tako bogati, da bi kar tako metali denar skozi okno.”
Martin Rakuša: “Resnici na ljubo v tem ne vidim nobenega smisla, saj zaradi tega ne bomo nič bolj prepoznavni. Tudi sicer se mi zdi neprimerno, da kar naprej nekaj spreminjamo, čeprav se velikokrat temu ni mogoče izogniti. Državni simboh so naš ponos, naša identiteta, naša prepoznavnost in zato je njihovo spreminjanje lahko še tohko bolj tvegano početje. S sedanjimi smo stopili na pot nove države, so del naše zgodovine, naše državotvor-
nosti. Nanje smo se že navadili in ne vem, če je smiselno, da bi jih zamenjali. Samo poglejte Švicarje, Američane in druge narode, kako dolgo že imajo svoje simbole in kako jih spoštujejo. Tega žal ne morem reči za nas, saj se včasih zdi, kot da se jih sramujemo.”
Anja Diaci: “Načeloma sem za zamenjavo, če bomo zaradi tega v svetu bolj prepoznavni in če bomo nove simbole bolj spoštovali kot sedanje. Osebno mishm, da zaradi novih simbolov ne bi bilo nič bolje.
Nikakor pa mi niso všeč nagrajene rešitve, ki jih je izbrala ocenjevalna komisija. Zato mishm, da je bolje, če ostanejo kar sedanji, saj smo se jih navadili in z njimi, predvsem z zastavo, slavili svoje zmage na športnem področju, doma in v svetu. Prav športniki so s svojimi uspehi tudi tisti, ki s slovensko zastavo ob sebi najbolj promovirajo državo in nas delajo prepoznavne. Denar, ki bi ga
za ta projekt morah prispevati slovenski davkoplačevalci, pa bi bilo bolje nameniti za zdravstvo in druge humanitarne zadeve.”
Aloj* Perc: “Mishm, da bi bilo bolje, če bi ostali simboh takšni, kot so, saj smo z njimi poznani v svetu. Da bi se po desetletju vse menjalo, se mi ne zdi v redu. Leta 1991 bi morah bolj premisliti, ne pa da se sedaj
ubadamo s temi vprašanji. Mishm, da je škoda denarja in energije za to.
Raje bi jo porabljali za reševanje drugih problemov, ki jih v naši mladi državi ne manjka. Simboh se ne morejo menjati, kot se menja moda. Simboh so tradicija, so naš ponos in zato jih moramo spoštovati. Mishm, da je naše spoštovanje simbolov zalo slabo. Dokaz za to je tudi neizobeša-nje zastav ob državnih praznikih. Če ne drugače, bi bilo prav, da bi to štorih bolj vestno vsaj ob dnevu samostojnosti in dnevu državnosti.” Franjo Končan: “Dokaj pozorno sem spremljal dogajanja okrog novih državnih simbolov in reči moram, da sem kar malo razočaran
nad izborom. Skoraj ne morem verjeti, da je komisija izbrala takšne predloge simbolov, ki so po moji oceni zelo monotoni in ne povedo ničesar. Ljudje smo se navadili na svojo zastavo, ki je po mojem prepričanju dosti boljša od ponujenih rešitev. Z njo smo zakorakali v samostojnost in je zato Uidi zgodovinskega pomena. Narod, ki ne spoštuje svoje tradicije in zgodovine, ni narod. Torej ostanimo raje kar pri tem, kar imamo. To spoštujmo in potem nas bodo spoštovali tudi drugi. Dobra dejanja so tista, ki štejejo, po njih smo prepoznavni in spoštovani. Vsekakor pa je škoda denarja in časa za stvari, ki so sicer že utečene.”
D. Naraglav
Osrednje teme
november2003
Divjih prašičev preveč
Zadnje tedne buri duhove predlog novega zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev iz LDS, ZLSD in DeSUS-a s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Predlog novega zakona je prvo splošno obravnavo v državnem zboru že prestal konec minulega meseca, hkrati s tem pa se je sprožil val ostrih nasprotovanj, zahtev po umiku predloga in drugih pripomb, ki napo-
Še posebno pa bo to vidno prihodnje leto in to kljub sanaciji, saj menim, da bo zaradi posledic razoranih površin krme za 40 do 50 odstotkov manj. Se pravi, da bomo morali krmo kupovati, če bomo želeli ohraniti dosedanje število živine v hlevu. Letos nam jo je zagodla tudi suša, jeseni pa divji prašiči,” je dejal Drago Lobnikar ter dodal, da je z lovci v dobrih odnosih, vendar pa bi želel, da s skupnimi močmi rešijo problem divjih prašičev, ki jih je iz leta v leto več.
Podobnega mnenja je tudi predsednik Lovske družine Prebold Miri Vedenik, ki je med drugim dejal: “Menim, da je prav, da smo se zbrali na mestu povzročene škode. Interes naše LD je, da populacijo divjega prašiča drži na nekem obsegu, ki ga prenese narava. Po drugi strani pa škodo, ki je bila povzročena s strani divjadi, v naši lovski družini vedno ustrezno saniramo. Dogaja se, da je obseg škode večji, kot je prihodek od lovišča. V takih razmerah se obrnemo tudi na širšo skupnost.
Udeleženci sestanka na prostem z razritimi travnatimi površinami
vedujejo, da soglasja glede tovrstne problematike še dolgo ne bo. V občini Prebold so se novega lovskega zakona dotaknili le posredno, ob problemu nastale škode, ki so jo povzročili divji prašiči na travnatih površinah kmetu Dragu Lobnikarju iz Marija Reke.
Divji prašiči in druga divjad je povzročala škodo že prej, toda ne v takšnem obsegu kot v letošnji jeseni. Prav to je vzrok, da je Drago Lobnikar, ki se preživlja s kmetovanjem, sklical skupaj predstavnike občine Prebold, člane odbora za kmetijstvo v občini, predstavnike Lovske družine Prebold in vodjo odseka za gozdne Živah in lovstvo pri celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Srečanje je potekalo v neposredni bližini povzročene škode, na terenu nad Grajsko vasjo, ob domačiji Franca in Tonike Mrzelj iz Kaplje vasi pri Preboldu, lastnikov zemljišča, ki ga ima Drago Lobnikar že vrsto let brezplačno v najemu in na katerem opravlja košnjo in pridobiva dragoceno krmo za živino, ki je poleg gozda glavni vir dohodka kmetije. Z redno košnjo se ohranjajo travne površine, ki bi se sicer kaj hitro zarasle in spremenile prvotno podobo krajine.
Na skupnem srečanju je Drago Lobnikar najprej pozdravil vse navzoče, med katerimi je bil tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, in se zahvalil za njihovo pripravljenost pomagati odpraviti težave. “Kot vidite sami, je pogled na to zemljišče, ki ga skrbno vzdržujemo, zelo žalosten. Prašiči pa so mi podobno škodo povzročili tudi na drugih površinah, tako da je izpad dohodka precejšen.
Da število divjih prašičev narašča, je potrdil tudi vodja odseka za gozdne Živah in lovstvo Srečo Terglav z Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Celje. “Problematiko divjega prašiča lahko ocenjujemo širše, tako v slovenskem kot evropskem merilu. Populacija te živalske vrste se je v zadnjih treh, štirih letih močno dvignila, kar pa seveda pušča posledice v naravnih okoljih. Že v lanskem letu smo dvignili odstrel divjega prašiča za celotno celjsko lovsko gojitveno območje za 12 odstotkov. Letos je za to območje planiran minimalni odstrel 500 prašičev, od tega za Lovsko družino Prebold 20 primerkov. Lani je bil planiran odstrel 13 prašičev, ki pa je bil tudi presežen. Dejstvo je, da se odstrel lahko tudi neomejeno dvigne, vendar le ob upoštevanju ustrezne spolne in starostne strukture. Ob tem je potrebno povedati, da so pogoji za lov iz leta v leto slabši, saj je vse več turistov, izletnikov in pohodnikov, nabiralcev gozdnih dobrot, kar otežuje lov, saj je potrebno “brekade” močno zgostiti. To pa je s številom lovcev, ki jih ima lovska družina, včasih kar težko. Posledica tega je manj uspešen lov, zato je včasih težko doseči planiran minimalni odstrel. Lovci si vsekakor žehjo izpolniti planirano kvoto in leto tudi preseči, saj morajo plačevati kmetom odškodnino in sanirati poškodovana zemljišča, kar močno siromaši društvene finance. Pri lovu pa so tudi zakonsko in moralno omejeni in ne smejo prekomerno poseči v strukturo rodnega dela populacije, saj se lahko kaj hitro dogodi, da se približamo biološkemu minimumu, kar pa spet ni dobro,” pravi Srečo Terglav.
Tokratni primer je že eden takšnih in zato je prav, da je med nami tudi župan in ostali predstavniki občine. Rečem lahko, da so sedaj dejansko problematični le divji prašiči, vsa druga divjad je številčno manjša, kot bi lahko bila, oziroma kot si žehmo, da bi bila. Vzrokov za to je več: od posegov v naravo, ki omejujejo življenjski prostor divjadi, do prometa in potepuških psov, ki so največji sovražniki srnjadi. Prav pri tej živalski vrsti je prirastek bistveno manjši, kot je bil včasih. Ob dejstvu, da je bila srnjad glavni vir dohodka Lovske družine tudi za pokrivanje škod, je to še tohko večji problem. Glede konkretnega primera povzročene škode lahko rečem, da bomo ta problem rešili v okviru lovske družine. Najprej bomo poškodovane površine skušah spraviti v prvotno stanje, se pravi da bomo poravnah zemljišče in posejali travo, nato pa se z uporabnikom dogovorih za poplačilo škode, do katere je prav gotovo upravičen. Če bodo divji prašiči, kljub povečanemu odstrelu še povzročali škodo, bodo potrebni še kakšni drugi ukrepi. Med drugim tudi ograditev z električnim pastirjem,” pravi Miran Vedenik.
Za mnenje o problematiki škodnega primera na kmetijski površini, ki jo povzroča divjad, smo povprašali tudi Marjana Golavška, predsednika odbora za kmetijstvo na občini Prebold.
“Na osnovi tega, kar smo si danes ogledah, lahko rečem, da je bila lastniku povzročena velika škoda. Še zlasti zaradi tega, ker je storjena na območju, ki je s kmetijskega stališča težko za obdelovanje. Zaradi suše je bil v letošnjem letu vsak kilogram
krme še kako dobrodošel. Tudi sam mislim, da bi se morala zmanjšati populacija divjega prašiča ravno zaradi storjene škode. Najbrž pa bi veljalo poskrbeti tudi za fizično
Srečko Terglav
zaščito košnih in njivskih površin.” In kako na vse to gleda preboldski župan Vinko Debelak? “Lov je ena najstarejših človekovih dejavnosti, le da je v začetku imel povsem drugačno vlogo, kot jo ima danes. Nekoč so lovih zaradi hrane, pozneje zaradi zabave, danes lovci skrbijo za divjad in za ohranjanje naravnega ravnovesja. Lov kot takšen je drugotnega pomena oziroma v skladu z ohranjanjem naravnega okolja in ustrezne populacije divjadi. Za lastnike zemljišč je ta običajno vedno prevelika, ko se srečujejo s škodo, ki jim jo je povzročila divjad. Mislim, da bi kot družba morah poskrbeti predvsem za lastnike tistih zemljišč, ki jim
Miran Vedenik
obdelovalne površine pomenijo kruh, da bodo od dela na zemlji lahko živeli in da bo na drugi strani lahko živela tudi divjad. V primeru povečane populacije divjih prašičev
na območju naše občine bodo lovci zagotovo štorih vse, da dosežejo vsaj planiran minimalen odstrel. Jasno pa je, da jih ni enostavno uloviti, saj je tudi lovcev manj kot pred leti. Po drugi strani pa je divjad zelo prilagodljiva in se zna skriti. Glede na škodo, ki se pojavlja vsako leto, bi veljalo nameniti pozornost tudi lokalnim proračunom in proračunu države, če žehmo, da bosta na eni strani lahko živela kmet, na drugi pa tudi žival.”
S predvidenim novim zakonom o divjadi in lovstvu se bo marsikaj spremenilo. Predlog zakona ukinja družbeno lastnino divjadi in uvaja državno. Državna bi bila po novem predlogu tudi pravica do lova in ker država seveda ne bo lovila, bi to pravico s koncesijo dodehla drugim
Marjan Golavšek
upravljavcem lovišč. Loviščem s posebnim pomenom bi koncesijo podelila vlada brez javnega razpisa za nedoločen čas, loviščem lovskih družin pa minister, pristojen za divjad in lovstvo, na podlagi javnega razpisa, prav tako za nedoločen čas. Koncesnine bi v državni proračun prinesle dodaten priliv, od katerega naj bi imele po prednostnem ključu razdelitve največjo korist občine, obenem pa bi lovsko načrtovanje, inšpekcije in druge naloge terjale odhodke iz proračuna.
Kakšen bo zakon potem, ko bo dokončno sprejet, za zdaj lahko samo ugibamo, saj so imeli poslanci SLS, Nove Slovenije in SDS, ob njih pa tudi Združenje lastnikov gozdov, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Društva za opazovanje ptic, Planinska zveza Slovenije, čebe-
larji in drugi vehko pripomb na predlog zakona. V začetku novembra je zakon obravnaval tudi državni svet in dal nanj 70 pripomb. Precej pripomb pa so imeh tudi predstavniki posameznih občin. Predlog zakona je po mnenju “strank pomladi” neprimeren, ker ne upošteva lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, niti lokalnih skupnosti in ker slabo rešuje reševanje škode, povzročene s strani divjadi. Podobno meni tudi združenje lastnikov zemljišč, ki zah-
Drago Lobnikar
teva, da se jim prizna pravica do lova in da je divjad, uplenjena na njihovem zemljišču, tudi njihova lastnina.
Povsem drugačnega mnenja je Lovska zveza Slovenije, ki zakon v glavnem podpira. Pravijo tudi, da se strinjajo z izhodiščem, da je divjad državna lastnina in da pravica do lova ni vezana na lastništvo zemlje, temveč se pravica do upravljanja prenese na lovske organizacije. Tildi ne nasprotujejo temu, da se lovišča oddajajo s koncesijo, ki pa jo mora podeljevati država. Ob tem dodajajo, da lahko gre del koncesnine v roke lastnikom zemljišč, saj se divjad zadržuje na njihovi zemlji. Kot pravijo na Lovski zvezi Slovenije, je za njih najpomembnejše, da so lovske družine v zakonu opredeljene kot organizacije v javnem interesu. Njih zanima zlasti trajno ohranjanje divjadi in naravnih habitatov. Najbolj jih ogrožajo turizem, urbanizacija in rekreacija, ki ni vedno v skladu s potrebami Živah. Prav zato so po njihovem potrebni kompromisi, brez katerih najbrž ne bo šlo pri dokončnem sprejetju zakona.
D. Naraglav
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
„ _	KATASTER KOM. NAPRAV,
MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE


Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzenjring.si
ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE!
MESTNI PLINOVODI
D I S I NI B U C II A P I I N A d . o o .
november2003
Podjetništvo
“Zeleno kolo” na Dunaju
gralnega turističnega produkta s Namen udeležbe workshopa, ki se poudarkom na aktivnem preživljanju je odvijal v Radisson SAS Palais prostega časa, zdravega prehranjeva- Hotelu na Dunaju, je bil predvsem nja in stikov s preteklostjo. S poveza- povzročiti zanimanje za našo turistič-
Gostinsko-turistični grozd “Zeleno kolo”, v katerega je združenih kar 9 ponudnikov gostinskih in turističnih storitev in 4 podporne institucije, se je predstavil na Workshopu na Dunaju. Organizator in pobudnik srečanja je bila Slovenska turistična organizacija (STO), ki na nacionalni ravni skrbi za promocijo Slovenije kot turistične desti-nacije v svetu.
Vizija gostinsko-turističnega grozda “Zeleno kolo” je povezati bivalne in gostinske zmogljivosti, naravne in kulturne znamenitosti ter danosti v Savinjski dolini v integralni turistični produkt in ga skupaj s podpornimi institucijami razvijati v okviru delujočega lokalnega grozda. Cilj grozda “Zeleno kolo” je oblikovanje inte-
vo različnih ponudnikov turističnih in gostinskih storitev v grozd bomo dosegli sinergijske učinke.
no destinacijo in jo na ta način tudi promovirati. Workshopa se je udeležilo kar 43 avstrijskih turističnih podjetij in 12 novinarskih hiš, nekaj pa je bilo tudi naključnih obiskovalcev.
Naša predstavitev je temeljila na predstavitvi jame Pekel in Rimske nekropole kot dveh glavnih turističnih znamenitosti, ponudili pa smo tudi storitve vseh članov grozda, ki so: Hotel Žalec, Gostilna in penzion Cizej, Kamp Dolina Vozlič, Restavracija Sajovic, Turistično društvo Šempeter, Zveza turističnih društev Občine Žalec, Turistična agencija Dober dan, Kamp Plevčak - Povše, Šport center Prodnik, Razvojna agencija Savinja Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko, Izvir, d. o. o., tuji gostje se lahko za podrobnejše informacije o gostin-sko-turističnem grozdu “Zeleno kolo” obrnejo na TA Dober dan iz Šempetra.
Ugotavljamo, da avstrijski gostje premalo poznajo Slovenijo in slovensko ftiristično ponudbo, razen seveda Bleda, našega primorja in termal-
DIMNIŠKI SISTEMI
SCHIEDEL, d. o. o., Prebold
Latkova vas 82, 3312 Prebold
Objavljamo prosti delovni mesti za izvajanje naslednjih del:
VODENJE ODPREME
•	srednješolska izobrazba
•	pasivno znanje nemškega jezika
•	zaželene delovne izkušnje pri vodenju manjše skupine
ELEKTRIKAR - VZDRŽEVALEC
•	za vzdrževanje elektro naprav jakega in šibkega toka
•	KV električar
Delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili pričakujemo v 10 dneh po objavi na naš naslov.
PROGRAM ADRIA NEW LINE • SPALNICE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PROGRAM ZA TURIZEM
• sestavljiv program, nove barve, modem design
Ugodni plačilni pogoji
Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si 's.	Internet www.garant.si
Novi lastniki SM Savinjske
ne ter zdraviliške ponudbe, ki pa se trži skoraj na vsakem workshopu. In že sama prisotnost in predstavitev “novega” ponudnika-Savinjske doline na tovrstnem srečanju je vzbudila najprej začudenje, nato pa odobravanje tako med organizatorji udeleženci iz Slovenije, kot seveda tudi med obiskovalci in potencialnimi organizatorji obiskov naše doline s strani avstrijskih gostov. Pomembno je sodelovanje na tovrstnih srečanjih in delavnicah, saj le s prisotnostjo postaneš opažen.
Projekt Slovenska gazela 2003 se je pred dnevi zaključil s sprejemom na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in zatem pri predsedniku vlade mag. Antonu Ropu v Vili Podrožnik. Kot smo že poročali, je letošnja bronasta gazela podjetje Kapis iz Petrovč, spre-
Včeraj je bila izredna skupščina delniške družbe SM Savinjske trgovske družbe Žalec, ki jo je sklicala uprava družbe. Skupščina se je seznanila z novimi lastniki družbe. To je podjetje Gamil, d.o.o., iz Ljubljane, ki je postala 80,4-odstotni lastnik Savinjske.
jema pa se je udeležil njegov direktor Iztok Piki.
Najhireje rastoča podjetja se bodo predstavila tudi evropski poslovni javnosti. Projekt je kot vsako leto organizirala revija Gospodarski vestnik.	K. R.
Kot je povedal direktor SM Savinjske trgovske družbe Danijel Petek, je podjetje Gamil delnice odkupil od Emone blagovni center Ljubljana, državnih skladov SOD in KAD ter PID-a Atena. Mali delničarji svojih delnic niso prodajah.
Med ljudmi pa krožijo tudi govorice o tem, da bo Savinjsko dejansko prevzel Mercator. Kot je povedal Danijel Petek, so se že pred zamenjavo lastnikov z Mercatorjem dogovarjali o tem, da bi slednji postal dobavitelj: Da bi Mercator že kupil blagovnice Savinjke v Šempetru, na Polzeli in v Preboldu pa je zanikal.
Res pa je, da je Gamil, d.o.o., že sedaj franšizing partner Mercatorja za živilski del.	K.R.
Inovator
2003
V skladu z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec je komisija ya inovacije predlagala županu, da podeli letošnjo denarno nagrado in priznanje Inovator leta Občine Žalec Tonetu Vrečiču iz Žalca. Priznanje mu bo župan izročil pred jutrišnjo redno sejo občinskega sveta.
Tone Vrečič je na razpis prijavil samodejni merilnik za merjenje notranjih premerov. Inovacijo je razvil zaradi potreb kupca, ki je imel v procesu težave pri meritvah in korekcijskih merskih vrednosti. Predstavlja razširitev področja merjenja in konstrukcijske spremembe, ki omogočajo delovanje merilnika kot samodejne enote in kot sestavni del avtomatiziranih pro-

Na sprejemu pri premieru(z leve proti desni): Srebrna gazela 2003- Edmund Pal (direktor Sep-a),mag. Anton Rop, Zlata gazela 2003 -Matjaž Čadež (direktor in lastnik Halcom-a), bronasta gazela 2003- Iztok Piki (ustanovitelj in direktor Kapisa)
$. K.
Gazele pri predsedniku vlade
Trgovine
z gradbenimi materiali
S4VI
Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, gotovinski popusti, ugodni krediti
PRODAJNI CENTER
LATKOVA VAS	TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03/ 570 22 50, 03 570 22 53	Tel.: 03/ 839 41 90, 03/ 839 41 91
Faks: 03/ 570 22 51	Faks: 03/ 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin,
električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov
STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL, RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO. AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATONJONDACH,
do razprodaje zalog
UGODNE CENE KERAMIKE, KOPALNIŠKE OPREME ...
V NOVEMBRU IN DECEMBRU DODATNI POPUSTI
PRODAJA PIROTEHNIKE
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
Podjetništvo
november2003
Načrti bodo doseženi
Med najuspešnejša podjetja na Celjskem zagotovo sodi tudi Juteks. Kljub nekoliko slabšemu začetku leta so v tem podjetju v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli dobre poslovne rezultate. Prodali so že 9,3 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za okrog 23 odstotkov več kot v lanskih devetih mesecih.
Tildi napovedi do konca leta so vzpodbudne. Čisti dobiček je v osmih
mesecih znašal 670 milijonov tolarjev in vse kaže, da bodo uresničili poslovni načrt za letošnje leto. To pomeni, da bo v primerjavi z lanskim količinska prodaja večja za 30 odstotkov, prihodki pa bodo znašali 8,7 milijarde tolarjev. Dobiček pred obdavčenjem naj bi znašal 1,54 milijarde tolarjev, kar je za 2 odstotka manj kot lani, čistega dobička pa naj bi bilo za 1,2 milijardi tolarjev.
T. Tavčar
Iz proizvodnje talnih oblog
Proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod In kanalizacijo 5
Cesta ob ielc/ntct 3. 3310 Žalec, SLOVENIJA
Tel : 03/713 14 20, Fax: 03/713 14 22
e-mail: 2ago7en(5>siol.net, http: www7at30zenslo.com
Zaradi povečanja obsega dela razpisujemo naslednja prosta delovna mesta:
1.	KOMERCIALIST - POSPEŠEVALEC PRODAJE NA TERENU
Pogoji:
•	najmanj V. stopnja izobrazbe
•	5 let delovnih izkušenj na področju komerciale
•	aktivno znanje angleškega ah nemškega jezika
•	računalniško znanje za delo z bazami podatkov, internet
•	vozniški izpit B kategorije
•	nekadilec
2.	DELOVODJA Pogoji:
•	V. stopnja izobrazbe strojne smeri
•	organizacijske sposobnosti
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji
•	računalniško znanje za delo z bazami podatkov
•	nekadilec
3.	POMOČNIK SKLADIŠČNIKA - ŠOFER
Pogoji:
•	najmanj IV. stopnja izobrazbe
•	vozniški izpit C in E kategorije
•	nekadilec
Vloge pošljite do 10.12. 2003 na naslov:
ZAGOŽEN, d. o. o., CESTA OB ŽELEZNICI 3, 3310 ŽALEC
Gospodarstveniki morajo imeti več besede
Regionalna razvojna agencija Savinja Žalec praznuje letos 5. obletnico delovanja. Že tretje leto zapored je uspešno izvedla projekt Dnevi podjetništva, ki se je zaključil s srečanjem gospodarstvenikov Spodnje Savinjske doline in savinjske regije. Pod pokroviteljstvom Občine Žalec in v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec, Društvom menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba Žalec ter Pokrajinskim podjetniškim forumom je v mesecu dni pripravila pester program. Po besedah direktorice Danice Jezovšek - Korent je Regionalna razvojna agencija Savinja Žalec dokazala, da je kot del podjetniške pospeševalne mreže Podjetniškega centra za malo gospodarstvo in v tesni povezavi z lokalnim okoljem postala nepogrešljivi del vzpodbujanja razvoja Spodnje Savinjske doline.
Srečanje gospodarstvenikov, ki je zaključilo Dneve podjetništva 2003, je potekalo v dveh delih. Na prvi okrogli mizi so govorih o problematiki izgradnje in financiranja poslovnih con v Sloveniji s poudarkom na izgradnji parkirišč za tovorna vozila. Podjetniki in predstavniki lokalnega okolja iz Spodnje Savinjske doline in savinjske regije so v razpravi ugotovili, da cone res lahko predstavljajo enega od generatorjev razvoja območja, toda v praksi se pri načrtovanju in izgradnji le-teh srečujejo s številnimi problemi. Precejšen del težav je povezan s slovensko zakonodajo in rešitvami na nacionalni ravni (administrativni postopki, problem davčne politike, ki ne stimulira izgradnje con, vprašanje sofinancira-
nja iz evropskih virov ipd.). Največjo poslovno cono v Spodnji Savinjski dolini predstavlja Amovski gozd, za podjetnike pa je bistveno, kako doseči čim nižjo ceno kvadratnega
ske rešitve. Poudarili so, da želi gospodarstvo Spodnje Savinjske doline in savinjske regije aktivno kreirati svoj bodoči razvoj, zato bodo podprli takšne zakonske rešitve, ki bodo
S srečanja gospodarstvenikov v Žalcu
metra površine v celovito urejeni coni.
S predlogi za spremembe so še istega dne seznanili mag. Igorja Strmšnika, namestnika ministrice za regionalni razvoj mag. Zdenke Kovač, ki je bil zaradi bolezni ministrice gost druge okrogle mize na temo Regionalni razvoj - vpliv politike na razvoj območja. Mag. Strmšnik je v uvodu predstavil zadnjo predlagano verzijo predloga novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po zakonu naj bi bilo v Sloveniji ustanovljenih 12 zvez občin, ki bi bile soustanoviteljice regionalnih razvojnih agencij, regionalne razvojne programe pa bi potrjeval svet zvez občin.
Udeleženci okrogle mize so v kritični razpravi podah prve pripombe in razmišljanja na predlagane zakon-
regiji omogočile vpliv na odločanje, vključno z možnostjo razporejanja finančnih sredstev za prioritetne projekte regije. Dodah so, da bi se morala politika čim manj vmešavati v regionalni razvoj.
Dnevi podjetništva so se sicer pričeli že v začetku oktobra z branžnim srečanjem slovenskih gostinsko-turi-stičnih grozdov v Hotelu Žalec. Osrednji del srečanja je bila okrogla miza na temo vzpostavitve nacionalnega grozda. V zvezi s problematiko povezovanja na področju gostinstva in turizma so se vsi udeleženci strinjali, da so srečanja dobra priložnost za izmenjavo izkušenj in da med drugim dajejo osnovo za vzpostavitev povezav med slovenskimi grozdi, ki lahko vsaj deloma nadomestijo pomanjkanje turističnih agencij, usmerjenih v “incoming” oziroma v
to, da bi turiste od drugod pripeljale v naše kraje. Za zaključek so organizatorji goste s turističnim vlakcem popeljali na ogled turističnih produktov članov grozda ZELENO KOLO v Spodnji Savinjski dolini.
V tednu Vseživljenjskega učenja, med 13- in 19. oktobrom, je Razvojna agencija Savinja odprla svoje telefone za temo Kako postati podjetnik ter za seznanitev s programi za gluhe in naglušne osebe na območju savinjske regije. Sledila je brezplačna delavnica Socialno podjetništvo za obstoječe in potencialne podjetnice na področju socialne oskrbe, s katero so si udeleženke pridobile osnovna znanja s področja podjetništva.
Na sedežu RA Savinja so pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so se predstavih tudi kot referenčni center za e-poslovanje (RCeP). Izvedli so še dve brezplačni podjetniški delavnici za mala in srednja podjetja ter obrtnike iz Spodnje Savinjske doline. Pomoč pri organizaciji in izvedbi jim je tudi letos ponudila Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, predvsem pri zagotovitvi prostorov in udeležencev. 21. oktobra so s Centrom za razvoj malega gospodarstva Ljubljana izvedb brezplačno delavnico Vphv tehnične zakonodaje EU in pomen označevanja CE za obrtnike, naslednji dan pa so se udeleženci seznanili z možnostmi financiranja, oblikami podpore izvozu in pridobivanjem drugih informacij, potrebnih za poslovno odločanje. Zadnjo sredo v oktobru so na UPI-Ljudski univerzi Žalec organizirah okroglo mizo Predstavitev projekta Socialna oskrba - zaposlitvena priložnost promotorkam poklicnega uveljavljanja žensk.
K. R., foto: T. T.
Arnovski
gozd
Največja poslovna cona v Spodnji Savinjski dolini in tudi ena največjih v Savinjski regiji je Arnovski gozd, ki leži neposredno ob izvozu z avtoceste Maribor - Ljubljana. Trenutno zajema območje preko 100 ha površin. Gradili jo bodo po fazah, vse do leta 2010.
V prvi fazi bo zgrajeno ožje
AVTO HIŠA
'ćirti’ći' / »in V*
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE Z MINIMALNIM POLOGOM,
•	MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO	LEASING 00 6 LET
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VASI C
CENI
PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
območje poslovne cone, ki obsega 33,53 ha površin. Zanjo je že sprejet zazidalni načrt in je v fazi realizacije. Namenjena je gradnji objektov za vse vrste dejavnosti in različnih vehkosti. Predvidena je tudi gradnja manjšega parkirišča za tovorna vozila in bencinska črpalka.
Druga faza zajema območje parkirišča za tovorna vozila, ki obsega 6,37 ha. Uidi za to fazo je že sprejet zazidalni odlok, trenutno pa se iščejo investitorji, ki bi sodelovali pri gradnji.
Tretja faza obsega potencialno območje razvoja poslovne cone, ki jo je potrebno še prostorsko urediti in
glede na potenciale ter potrebe določiti namembnost rabe tega prostora.
Druga faza, gradnja parkirišč za tovornjake, je izšla iz zahtev in potreb avtoprevoznikov ter obveze, da si vsi avtoprevozniki pri podaljšanju hcence za prevozniško dejavnost zagotovijo ustrezno parkirno mesto. V Amovskem gozdu naj bi bilo zgrajenih 209 parkirišč za tovornjake in 214 za osebna vozila, pa tudi servisni objekti, kot so avtomehanična delavnica, pralnica, sanitarije, gostinski objekt...
Ocenjena vrednost investicije znaša približno 1,2 milijarde tolarjev. Stroški se poleg same gradnje parki-
rišč nanašajo tudi na gradnjo dovoznih cest s priključkom na magistralno cesto, ureditev potoka in treh premostitvenih objektov. Da bi pospešiti gradnjo druge faze, je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovitev gospodarskega interesnega združenja, konzorcija ati delniške družbe. Ker gre za širši interes, je možno pridobiti določena nepovratna sredstva, ki jih država namenja za regionalni razvoj in iz sistemskih skladov Evropske unije.
K.R.
STAVBNO KLEPARSTVO Am IN KROVSTVO	7 '§§»
JOZE-LILJANA STROZER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312
Z vami 20 le
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela.
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d.
1000 Ljubljana, Kolodvorska 9
tel. +386 (01) 472 71 00, faks: +386 (01) 472 74 05 http: //www.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si
OSEBNI RAČUN
Vabimo vas, da si odprete osebni račun pri naši banki. Do 31. 12. 2003 vam ne bomo zaračunali stroškov vodenja za novo odprti račun TRR z bančno kartico Activa Maestro.
OBIŠČITE NAS V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH.
POSLOVNI ENOTI ŽALEC, Cesta Žalskega tabora 1 BM Braslovče BM Polzela BM Šempeter BM Vransko BM Petrovče BM Prebold
POSLOVNI ENOTI ŠOŠTANJ, Trg svobode, 12, Šoštanj,
BM VELENJE, Prešernova 10, Velenje BM Šmartno ob Paki 137, Šmartno ob Paki
PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE
tel: 03/571 52 11 tel: 03/703 30 70 tel: 03/703 30 90 tel: 03/703 30 75 tel: 03/703 30 80 tel: 03/713 32 60 tel: 03/703 30 85 tel: 03/897 27 50 tel: 03/898 50 10 ali 12 tel: 03/896 52 80
november2003
Podjetništvo
aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in vam priporoča:
JAVNI RAZPISI EVROPSKE UNIJE
Javni razpisi v 6. okvirnem programu EU, prvi poziv (UL EU, z dne 17. 12. 2002). Roki prispetja vlog so od 8. 4. 2003 do 31. 12. 2003 (http://ip6.cordis.lu/fp6/calls.cfm).
JAVNI RAZPISI JAVNEGA SKLADA RS ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Javni razpis za odobritev garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v Republiki Sloveniji
(UL RS št. 92/03, z dne 26. 09. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22.12. 2003. Javni razpis za odobritev ugodnejših dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja, mala in srednje velika podjetja (UL RS št. 92/03, z dne 26. 9. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22. 12. 2003.
Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za inkubirana podjetja (UL RS št.
92/03, z dne 26. 9. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22. 12. 2003.
Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja (UL RS št. 92/03, z dne 26. 9- 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe sredstev, najkasneje do 22. 12. 2003.
OSTALI JAVNI RAZPISI
Javni razpis za sofinanciranje programa promocije znanosti v letu 2004 (UL RS št. 99-100/03, z
dne 17. 10. 2003. Rok za oddajo vlog: do 10. 1. 2004.
Javni razpis za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij v letu 2004 (UL RS št. 102-103/03, z
dne 24. 10. 2003). Rok za oddajo vlog: do 17. 12. 2003-
Javni razpis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev za izdelavo razvojnih programov podeželja za leti 2003 in 2004 (UL RS št. 106/03, z dne 30.10. 2003). Rok za oddajo vlog: do 15.12. 2003.
Javni razpis za odobritev ugodnejših kreditov malim in srednje velikim podjetjem v letu 2003 (UL RS št. 111-112/03, z dne 14. 11. 2003). Rok za oddajo vlog: do 5. 12. 2003.
Javni poziv za izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih umetnosti in knjige, ki jih bo v letih 2004-2006 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 111-112/03, z dne 14. 11. 2003). Rok za oddajo vlog: do 16. 12. 2003.
Javni razpis za izbor javnih kulturnih projektov nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki jih bo v letu 2004 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (Ul RS št. 111-112/03, z dne 14. 11. 2003). Rok za oddajo vlog: do 15. 12. 2003.
Javni razpis za (so)financiranje temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov v letu 2004 (UL RS št. 111-112/03, z dne 14. 11. 2003). Rok za oddajo vlog: do 8. 12. 2003.
OSTALE INFORMACIJE
Različni razpisi: na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno.
Poslovni prostori: na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice.
Idejni projekti: pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline.
Vavčerski sistem svetovanja: podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti.
Povezovanje podjetij v lokalne grozde: mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu.
Poklicno uveljavljanje žensk ie projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo.
Referenčni center za e-poslovanje: z mesecem oktobrom 2003 je začel delovati Referenčni center za e-poslovanje na sedežu Razvojne agencije Savinja. Izvajamo promocijo elektronskega poslovanja in uvajanja novih oblik dela, zagotavljamo strokovno pomoč pri uvajanju e-poslovanja in novih oblik dela ter izvajamo usposabljanja s pomočjo e-učenja.
Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS za vse, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Vljudno vabljeni!
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ah ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev. Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si.
Sklad dela Savinjske regije: podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ah dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela.
VABIMO VAS K SODELOVANJU!
Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/ 713 68 60, faks: 03/ 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Miran Palir) ah preko naših partnerjev: UPI - Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, Roman Virant), IZVIR, d. o. o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač).
SIPRO
, d.o.o.
STANOVANJSKO PODJETJE	CERTIFIKAT št. 129
3310 ŽALEC, Pečnikovo 1	IÒU90U1
tel.: 03/ 712 13 60, faks: 03/ 712 13 62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu novembru 2003 povečale za 0,22 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu novembru 2003 21.918,83 SIT in je 768,62 SIT/m2. V občini Prebold znaša povprečna najemnina za stanovanje 17.355,65 na Polzeli pa 17.220,63 SIT.
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu novembru 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine.
Novembrska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2003/2004 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 155,77 SIT za m2 in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ah ustno.
OPOZORILO VSEM STANOVALCEM!
Prepovedano je odlagati kosovni material (hladilnike, štedilnike in drugo odsluženo stanovanjsko opremo) ob zabojnikih za smeti. Dolžnost lastnikov je, da kosovni material odpeljejo na Surovino, kjer so za to določena mesta odlaganja - brezplačno za občane občine Žalec.
V primeru, da bo v prihodnje še vedno prihajalo do odlaganja kosovnega materiala ob zabojnikih za smeti in storilec ne bo znan, bo odvoz opravilo naše podjetje na stroške stanovalcev.
TURISTIČNI KOTIČEK • TURISTIČNI KOTIČEK • TURISTIČNI KOTIČEK •
Kodeks etike
Prispevek turizma k skupnemu razumevanju in spoštovanju med ljudmi in narodi
Razumevanje in spodbujanje etičnih vrednot, ki so skupne človeštvu, strpnost in spoštovanje različnih verskih, filozofskih in moralnih prepričanj so temelj in posledica odgovornega turizma. Udeleženci v turističnem razvoju in turisti sami naj se zanimajo za družbene in kulturne običaje vseh narodov, vključno z običaji manjšin in avtohtonih narodov, prepoznajo naj tudi njihovo pravo vrednost.
Turistične aktivnosti se naj izvajajo v skladu z značilnostmi in običaji regij in držav gostiteljic in s spoštovanjem njihovih zakonov, običajev in navad.
Gostiteljske skupnosti in krajevni strokovnjaki naj se spoznajo s turisti, ki jih obiščejo, jih spoštujejo ter se pozanimajo o njihovem načinu življenja, okusu in pričakovanjih. Izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov prispeva h gostoljubni dobrodošlici.
Nadaljevanje v prihodnji številki...
Vir: Turistična misel 9, TZS

N,
Si H&jJEfllAJJSIES
Ker otroci radi segate po barvicah, sem posebej za vas pripravil pobarvanko.
Srečna družina se j‘e z.odpeljala na zaslu-
žene počitnice.
Dopolni stavek, pobarvaj slikico in pošlji na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Srečni izžrebanec bo nagrajen!
Rešitev nagradnega vprašanja iz prejšnje številke:
prireditev HMELJARSKI LIKOF, ki se je odvijala na zelenici pred Domom H. slovenskega tabora v Žalcu, je bila v soboto, 13. septembra 2003.
Nagrajenka:
Vesna Zagorščan Pod smrekami 12 3311 Šempeter
T
Geoprojekt
I ^ d."o. o."
GEODETSKE STORITVE - PROJEKTIRANJE INŽENIRING - NEPREMIČNINE
ŠLANDROV TRG 11, 3310 ŽALEC TeL/Faks.: (03) 710 38 10,710 38 11 GSM: (031) 305 814
Ste pred odločitvijo o NAKUPU ZEMIJIŠČA, GRADITE, bi želeli zgolj POSTAVITEV MEJNIKOV na vaši parceli?
Potrebovali boste STORITEV GEODETOV.
• UREJANJE MIJ • DELITVE PARCEL • OBNOVA MEJ • IZDELAVA GEODETSKIH POSNETKOV • ODMERA STAVBIŠČ • ZAKOLIČBE OBJEKTOV • GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI • IZDELAVA ELABORATOV ZA VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB • TEHNIČNE IZMERE •
IN
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GOR1LCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Politične stranke
november2003
Volitve v ZDUS in zdravstvena reforma
V Sloveniji imamo 453 društev upokojencev (DU). Večina DU je na novo organizirana v dvanajstih pokrajinskih zvezah društev upokojencev (PZDU), ki so vmesni členi med društvi in Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Pokrajinske zveze so tudi volilna telesa za volitve članov občnega zbora in upravnega odbora ZDUS, za evidentiranje kandidatov za predsednika in tajnika ZDUS, za člane organov ZDUS ter za člane organov za upokojence zelo pomembnih institucij, kot so Zavod za pokojninsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nepremičninski sklad PIZ Slovenije in drugi na ravni države in po območjih.
Društva upokojencev Spodnje Savinjske doline teritorialno spadamo pod PZDU Celje. Društva iz ostalih občin naše doline so večinoma že vključena v pokrajinsko zvezo, društva v naši občini pa se bodo o vključitvi verjetno odločala na občnih zborih spomladi. Letos je bilo za ZDUS volilno leto. Volitve so bile izvedene 1. julija na občnem zboru v Ljubljani. Za predsednika ZDUS je bil izmed dveh kandidatov ponovno izvoljen Vinko Gobec, za tajnika pa Rudi Pančur. Območje Spodnje Savinjske doline je v občnem zboru in v upravnem odboru ZDUS zastopano le z eno članico, v drugih organih in komisijah pa nimamo v tem 4-letnem mandatu nobenega predstavnika.
Osrednja tema sedanjih aktivnosti ZDUS je ZDRAVSTVENA REFORMA. Razlage in razprave o vsebini predlaganih rešitev so že bile organizirane po vseh pokrajinskih zvezah, temeljito pa jo je obravnavala tudi pristojna komisija pri ZDUS. Upravni odbor je na podlagi doslej zbranih pripomb na seji v začetku novembra povzel naslednja stališča: upokojenci podpiramo vrednote, na katerih temelji predlagana reforma; ne pričakujemo, da se bo stanje v našem zdravstvu izboljšalo samo z večjimi sredstvi, zato menimo, da morajo odgovornost zaradi omejenih finančnih možnosti sprejeti tudi izvajalci z racionalizacijo zdravstva na vseh ravneh; smo za prehod iz sedanje vzajemnosti v solidarnost pri načinu zbiranja sredstev za zdravstvo in s tem za
DeSUS
ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; ugotavljamo, da je predlagani prispevek za upokojence previsok v primerjavi s prispevkom za zaposlene; na enako neto osnovo naj bo enak prispevek. Menimo, da ni prav, da predstavljata osnovo za prispevek samo plača in pokojnina, ne pa tudi premoženje in kapitalski dobički ipd; pravice iz obveznega zavarovanja naj bodo opredeljene v zakonu, kar pomeni odločanje v državnem zboru, ne pa v pravilih ZZZS kot sedaj. Pri oblikovanju in sprejetju teh odločitev bi bolj kot doslej morah sodelovati upokojenci, ki tvorimo dobro četrtino prebivalstva Slovenije in nismo med socialnimi partnerji; upokojenci smo navdušeni nad napovedjo o bistveno skrajšanih čakalnih dobah, smo pa proti možnosti dodatnega zavarovanja za krajšanje čakalnih dob in zavarovanja za prednost pri vrhunskih strokovnjakih; ne pristajamo na krnitev že uveljavljenih pravic in smo proti uvedbi participacije za prvi obisk pri zdravniku in za zdravila, ker bi le-ta prizadela predvsem ekonomsko šibkejši del prebivalstva; ne podpiramo preoblikovanja zdravstvenih zavodov v javna podjetja, ker mislimo, da taka sprememba ne prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih storitev; obvezno zdravstveno zavarovanje naj v bodoče omogoča uporabniku, da se mu ne bo potrebno tudi obvezno dodatno zavarovati za osnovne pravice iz zdravstva.
V prispevku sem navedla le kratek povzetek stališč iz dosedanje razprave. Dokončni predlog je bil izoblikovan na srečanju vseh predsednikov društev upokojencev v Sloveniji, ki je bilo v Celju. Upravni odbor ZDUS bo dokončno izoblikovana stališča posredoval vsem vodstvom političnih strank na republiški ravni.
Pavlina Glušič, članica upravnega odbora Zveze
društev upokojencev Slovenije
ZGODILO SEJE
Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Slovenska ljudska stranka ima novo vodstvo po meri tistih, ki so si to želeli. Demokracija je lepa stvar, a le tako dolgo, dokler lobiranje in kupčkanje ter prilagajanje volilnega sistema ne izniči načela in duha demokracije. Ne trdimo, da je bila na kongresu v Rogaški Slatini kršena demokratičnost in da ni bila po zakonih sprejeta in uveljavljena volja volilnega telesa.
Morda smo bili na občinskih odborih le premalo glasni in kritični do sistema, ki je nato omogočil izničiti delo in voljo osnovne baze članstva, torej občinskih odborov, ter dal večjo težo zvezam, ki delujejo v okviru SLS. Te zveze, to so kmečka upokojenska, ženska, nacionalna idr., po svoji strukturi največkrat niso primerljive s članstvom osnovnih odborov, kljub temu pa imajo kar 10-kra-tno število glasov teh osnovnih cehe. Kdo ima na volitvah večjo težo, je najbrž povsem jasno. Ni pa nam jasno, čemu statut dovoljuje volilno pravico delegatom članstva, organiziranega v tujini in zdomstvu. Verjetno je šel poslovnik izrednega vohlnega kongresa SLS kar mimo glavnega odbora, ki je najvišji organ stranke med dvema kongresoma. Prepričani smo, da občinski odbori nikoh ne bi privolili v takšno diskriminacijo, saj so bili vedno in so še mnenja, da je lahko vsak član samo član osnovnega odbora in samo preko tega lahko deluje ter se včlanjuje v katero koh zvezo v okviru SLS. Pri tem prihaja do podvajanja ah še večkratnega štetja članstva ene same osebe. Odločno
se bomo borih proti temu, saj je lahko član registriran samo enkrat v svojem odboru, v kraju stalnega prebivališča. Vsi odbori morajo imeti enako število glasov, ker je takšna ureditev tudi edina, ki omogoča pravičnost med enakimi.
Nismo užaljeni, smo bili pa prav gotovo zelo naivni, da smo spregledali takšne in drugačne zanke izvolitve. Marsikdo se bo po volitvah vprašal, ah so izidi odraz stanja na terenu ah pa bi bilo morda bolje, da stranka postane stranka zvez na konfederalni osnovi, saj bi s tem omogočila lažje lobiranje in negacijo vseh svoboščin, zaradi katerih je bila ustanovljena.
Sporočilo kongresa, ki mu v samem poteku ni bilo kaj oporekati, saj je bil voden in izpeljan korektno, sugerira voljo in željo, naj s kongresa ne odhajamo razklani, temveč enotni. Enotnost bo lahko edini temelj delovanja stranke tako doma kot v EU. Človek, ki vodi stranko, naj ne bi bil njen najpomembnejši člen, pač pa bi naj to bila skupnost in ideja, katere nosilec je slogan kongresa SLS - Izbira prihodnosti. Kralj je mrtev, živel kralj. Na to se bomo morah privaditi in sprejeti kot popotnico, da bodo ideje in smisel, ki nas je pripeljal na to pot, ostal naš sopotnik in naša vera.
Ivan Jošt
strankamladihslovenije
SMS
www.sfns.si
Prispevka do zaključka redakcije nismo prejeli.
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
Prispevka do zaključka redakcije nismo prejeli.
UTRIP, NOVEMBER 2003
Izbrisani ponovno pretresajo slovenski politični in medijski prostor. Njihov “angel varuh” Matevž Krivic bruha ogenj in žveplo po lastnem narodu, sklicujoč se na ustavo in odločbo ustavnega sodišča, v isti sapi pa zavestno pozablja, da je ravno politična opcija, ki jo zastopa, že izigrala odločbo ustavnega sodišča. O odškodninah ne želi govoriti in se sklicuje na odločbe rednih sodišč, ki pa bodo po obstoječi zakonodaji, jasno, vsem prisodila odškodnino in vse zamudne obresti. Tega se še kako zaveda, saj je očitno špekuliral tudi sam. Celo zatrjuje, da je bila zadeva na US že v času njegovega mandata, vendar mož je bil lisjak. Takrat je dobil le plačo, sedaj pa dobiva pokojnino in si mane roke ob misli, kako bo pobral svoj honorar za zastopanje in delež od odškodnin. Tako imenovani tehnični zakon, ki je bil sprejet v DZ, omogoča ravno tisto, kar je pravno nedopustno, to je retroaktivnost.
Razprava o spremembah ustave RS, ki se je začela te dni v DZ, je v nekaterih segmentih izjemno zanimiva. Kaj vse si nekateri žehjo spreminjati, je skoraj nedoumljivo. Kot da je ustava klobuk, ki ga zamenjaš takrat, ko ni več moden, ah pa se ga naveličaš. Razumem spremembe v smislu uskladitve z EU, ni mi pa jasna mrzlica po sistemu, če so pleskarji že tu, pa prepleskajmo še to in to... Z ustavo tako pač ne moremo ravnati, saj gre za krovni akt države.
Savinjčani ste verjetno že opažih, da se v Levcu nekaj dogaja; gradi se krožišče. Zelo pametno, vendar nekaj me pa le moti. Regionalna cesta ni namenjena le osebnemu prometu in ko pogledam krožišče v
SDS
Levcu, kar ne smem pomislih na voznike priklopnikov, ki se bodo vozili tod mimo. Težko razumem varčnost s prostorom, saj bi krog z večjim premerom neprimerno olajšal pretok, hkrati pa povečal varnost. Če je posredi denar financerja (menda gre za Mercator), smo zopet občani potegnili “ta kratko”, saj nas je “najboljši sosed" stisnil, mi pa nismo rekli nič. Zakaj pa tudi bi, saj v ta projekt nismo zaenkrat prispevali ničesar, kakor pa je videti, bomo vanj v bodoče vlagali ogromno jeze in slabe volje. Vzrok je verjetno v pomanjkanju sredstev, saj se že v občinski upravi pozna prostorska stiska. Vsi smo že slišali o novem delovnem mestu pred straniščem v zgradbi mestne skupnosti. Morda je to apel po potrebi gradnje nove, večje in prostornejše občinske hiše, kjer bo združena vsa birokracija, ki smo jo pridobili v zadnjih nekaj letih. V politiki so pač nepredvidljivi trenutki in presenečenja, ki jih eni doživljajo s čustvi, drugi s preračunljivostjo, tu so tudi hsh z zdravim razumom, seveda pa tudi hsh s priprtim mošnjičkom.
December, v katerega vstopamo, naj ne bo napet in utrujajoč. Zadnja dvanajstina leta je čas pričakovanj, miru in doživljanja naše lastne vsebine. Vstopimo vase in poskusimo bih kdaj sami s sabo. Razveselimo se v družbi svojih prijateljev in znancev, podarimo jim košček srca.
Za 00 SDS Januš Rasiewicz
Obvestilo
župana
Izvršilni odbor LDS Občinski odbor Žalec je imel 10. redno sejo v četrtek, 6. novembra 2003 in na tej seji sem podpisal pristopno izjavo za članstvo v stranki LDS.
Vključitev v katerokoli stranko je sicer osebna zadeva vsakega posameznika. Ker opravljam funkcijo župana, pa sem prepričan, da je prav, da občanke in občane naše
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
ljudje z novimi idejami, s potrebnim strokovnim znanjem in izkušnjami ter potrebno širino v razmišljanju in delovanju.
Podobno razmišljanje in delovanje je značilno tudi za novo vodstvo LDS 00 Žalec, ki je tudi opravilo glavni del potrebnih aktivnosti za ustanovitev Pokrajinskega podjetniškega foruma Žalec v katerem skupno delujemo na regijskih vprašanjih od samega začetka.
V svojem delu kot župan bom
Izvršni odbor 00 WS pri soglasnem izglasovanju Lojzeta Posedela za kandidata za poslanca na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
nadaljeval z obljubljenim in do sedaj
občine o tem seznanim.
Odločitev je v največji meri povezana z namero, da na državnozborskih volitvah leta 2004 kandidiram za poslanca. Zato sem bil tudi zelo vesel, da je Izvršilni odbor LDS 00 Žalec, ki ga sestavljajo ugledni in sposobni posamezniki, soglasno sprejel odločitev o primernosti kandidata za volitve 2004.
Prepričan sem, da so potrebni
tudi dokazanem korektnem in enakopravnem sodelovanju s predstavniki vseh pohhčnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu.
Prepričan sem, da bo moja odločitev zagotovo imela pozitiven vpliv na reševanje problemov v naši občini, regiji in širše.
Lojze Posedel, univ.dipl.ekon.
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
november2003
Po DOLINI
Od zemlje do žemlje
S prireditve v Mercatorjevem trgovskem centru v Levcu, ki je bita prijetna
Učenci o medosebnih odnosih
popestritev petkovega dopoldneva.
\ Mercatorjevem trgovskem centru v Levcu je bilo na prvi novembrski petek zelo veselo.
Osnovna šola Griže je že od 2. oktobra 1999 vključena v mrežo Unescovih šol. V letošnjem šolskem letu so pripravili že vrsto aktivnosti, njihovi učenci pa so sodelovali na različnih srečanjih Unescovih šol.
Kmalu po začetku novega šolskega leta so se v Piranu udeležili sedemdnevnega 10. mednarodnega Unesco tabora, na katerem so sodelovali učenci Maša Dravec, Petra Hlačar, Marko Škafar in učiteljica Vesna Družinec - Pilko. Poleg raznih aktivnosti, v katerih so obravnavali Unescove teme, so sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah. Vsi udeleženci tabora so se odpravili
Glavni akterji veselega dogajanja so bili pek Matevž iz pekarne Grosuplje in njegova vesela
tudi na dvodnevni izlet Pot mladih. Obiskali so Ljubljano, Maribor, Ptuj, Apače, Kapelo, Negovo in Pišece. Pot pa jih je seveda peljala tudi skozi Savinjsko dolino.
Tjaša Tauses in Ines Bolko sta se udeležili petdnevnega Unescovega gorniškega tabora v Mojstrani. Skupaj s svojimi sovrstniki sta obiskali nekaj slovenskih vršacev in se udeležili male šole plezanja. Žana Basle in Patricija Zorko pa sta se teden dni kasneje udeležil projektnega tedna Od izvira do izliva v Pišecah na Bizeljskem.
Konec minulega meseca je na I. OŠ v Slovenj Gradcu potekal tudi tradicionalni Mirovniški festival, ki so se ga udeležile Žana Basle, Tadeja
druščina z animatorjem Stenom Vilarjem, čarodejem Romanom Frelihom in pevko Damjano Golavšek.
Otrokom iz vrtca Levec in naključnim malim obiskovalcem, ki so v center prišli po nakupih s svojimi starši, babicami ah dedki, so pripravili nadvse veselo in doživeto predstavo. Skupaj s pekom Matevžem so na zanimiv način prehodih pot od “zemlje do žemlje” in spoznavah, kako nastane kruh. Vse skupaj je bilo pospremljeno z vehko glasbe, petja in plesa, otroci pa so ob koncu prejeh tudi okusne hrustljave preste.
Mercatorjev trgovski center v Levcu bo v prihodnje prizorišče tovrstnih in podobnih prireditev. Ne nazadnje je pred vrati vesel december, ko bodo darove prinašal kar trije dobri možje.	D. N.
Šalej in učiteljica Vesna Družinec -Pilko ter aktivno sodelovale v novinarski in drugih delavnicah.
Precej pestro pa je v tem času tudi v domačem okolju, saj se bližajo praznični dnevi in z njim tradicionalen
Po vseh slovenskih šolah vsako leto pripravijo otroške parlamente. Učenci o izbrani temi razpravljajo najprej v okviru razrednih skupnosti in šolskih parlamentih, nato pa sledijo tudi občinski parlamenti. Svoje ugotovitve in predloge njihovi predstavniki nazadnje predstavijo še v drža-
Iz ZRMK Gradbenega inštituta Ljubljana sta bila prisotna kar dva predavatelja. Magister Miha Tomšič, univ. dipl. inž. gradbeništva, je predstavil najnovejšo zakonodajo s področja gradnje stanovanjskih objektov, ki se počasi že prilagaja zahtevam Evropske unije, nato pa spregovoril o tem, kako je mogoče s toplotno zaščito in energetsko učinkovitimi materiali stanovanjske zgradbe opremiti tako, da se v
vnem parlamentu. Tema letošnjega parlamenta je Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost.
Žalski otroški parlament bo zasedal ta petek ob 11. uri v sejni dvorani občine Žalec. Zasedanje organizira občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec. Vsaka šola v občini ima osem poslanskih mest, izmed
stanovanju dobro počutimo in hkrati privarčujemo na račun stroškov ogrevanja. Matjaž Malovrh, univ. dipl. inž. strojništva, je predstavil za Slovenijo v prihodnosti najcenejše in ekološko najsprejemljivejše načine ogrevanja, to je ogrevanje z lesno biomaso, kot so polena, lesni sekanci in peleti, nato pa spregovoril o solarnih sistemih in o možnosti samograditve solarnih sistemov v obliki skupin samo-
prisotnih učencev pa bodo izbral dva, ki bosta občino zastopala v Ljubljani. Poleg ravnateljev in mentorjev jim bodo na občinskem parlamentu prisluhnil tudi župan in občinske strokovne službe ter predstavniki Centra za socialno delo Žalec in Urada kriminalstične pol-cije Polcijske uprave Celje.
graditeljev, ki na ta način lahko privarčujejo kar polovico stroškov investicije.
O možnostih uporabe toplotnih črpalk v stavbah in predvsem o prihrankih, ki jih le-te omogočajo, je spregovoril Drago Škantelj iz podjetja Knut, d. o. o.. Podjetje Lindap iz Pariželj in Jože Bider iz Rečice ob Savinji pa sta predstavila tudi njuna prizadevanja na področju izkoriščanja lesne biomase v smislu ogrevanja. Matjaž Malovrh je spregovoril tudi o možnostih pridobivanja nepovratnih državnih sredstev in kreditov za alternativno in učinkovito uporabo obnovljivih virov energije, kar je bilo odlčno izhodišče za zanimivo diskusijo, ki se je razvila neposredno po predavanju in na kateri so strokovnjaki postregl z objektivnimi odgovori, ki so temeljil Uidi na njihovih lastnih izkušnjah.
Helena Škarlin
božično-novoletni sejem.
D. Naraglav
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC
ob zaključku evropskega leta invaldov vljudno vabi na
DOBRODELNI KONCERT, ki bo v PETEK, 28. NOVEMBRA 2003, OB 19- URI v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
Sodeloval bodo: Jožica Ocvirk, Irena Vrčkovnik, skupina Cantemus, ansambel Slovenski zvok, Aleksander Jež, skupina LED, harmonikarji DU Vrbje, Franci Rizmal, Magdalena Navodnik, Andreja Zakonjšek, Duet Marinka in Živa, Jani Jošovc, Kvintet Lastovka in drugi.
Izkupiček prireditve bo namenjen socialnim programom društva.
Ogled razstave ročnih del invalidov bo v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu od srede, 26. novembra , do petka, 28. novembra 2003, od 10. do 19. ure.
Pokrovitelj prireditve je župan občine Žalec, sopokrovitelji pa župani občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Prireditev so podprl Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in nekatera podjetja.
Hvala vsem!
Pestro sodelovanje
K. R.
Kako zmanjšati stroške ogrevanja
Po DOLINI
november2003
Tradicionalno prazno vanje upokojencev
Društvo upokojencev Tabor že vrsto let na Martinovo soboto pripravi tradicionalno sreča-
članica pa je 92-letna Marija Pepel iz Ojstriške vasi.
Zbrane udeležence veselega marti-
novanja, ki je potekalo v Domu krajanov, je najprej pozdravil predsednik društva Tone Kozmelj in vsem zaželel prijetno praznovanje Martina. Svoje misli je k temu dodal tudi župan občine Tabor Vilko Jazbinšek in izrazil zadovoljstvo nad tovrstnimi srečanji, ki imajo tradicionalen pomen in so prijetna popestritev jeseni življenja. Skupaj s predsednikom društva sta izrekla posebne čestitke s priložnostnimi darili vsem tistim, ki so letos dopolnili 80 let življenja.
D. Naraglav
nje svojih članov. Ob tej priložnosti povabijo medse znane osebe z glasbenega in s kulturnega področja. Letošnji gost je bil pevec Adi Smolar, za veselo razpoloženje v nadaljevanju srečanja pa je poskrbel trio lonzi j a Lesjaka.
Društvo upokojencev Tabor sodi med manjša upokojenska društva v Sloveniji. Vključuje 220 članov, ki jim že vrsto let predseduje Tone Kozmelj. V njihovih vrstah je tudi 35 članov, starih 80 in več let. Najstarejši med njimi je 93-letni Franc Kumer iz Kaple, najstarejša
Na posnetku člani društva na Velikem Obirju
	/KA /'	Mflj
		n M
Aktivno planinsko
V
društvo Šempeter
V letošnjem letu je Planinsko društvo Šempeter organiziralo kar petnajst planinskih izletov. Na zadnja dva izleta na Veliki Obir (2139 m) v Avstriji in na planoto Čaven in Golake nad Vipavo so se odpravili v septembru.
13. decembra pa bodo v gostišču
Rimljan priredili planinski ples. Vstopnice so na razpolago v samem gostišču ali na sedežu društva, tel.: 031 501 244.
Izkupiček bo namenjen delovanje društvu. Naslednje leto bodo praznovali tudi 20 let svojega delovanja.
M. $.
O novejši zgodovini
To soboto bo v sejni dvorani občine Žalec večer s poslancem Nove Slovenije dr. Jožetom Bernikom in podpredsednikom te stranke Antonom Drobničem. Tema srečanja bo
Novejša zgodovina.
Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. Organizira ga Nova Slovenija, občinski odbor Žalec, v sodelovanju z Mlado Slovenijo RO Savinjsko šaleške regije.
K.R.
Srečanje najstarejših občanov
V občini Prebold vsako leto pripravijo srečanje starejših občanov, starih 80 in več let. Že nekaj let zapovrstjo je sre-
tna dobrodošlica v gostišču, kjer je udeležencem srečanja spregovoril tudi župan občine Prebold Vinko Debelak. Slednji je zbranim predsta-
tnikom, ki so desetletja sooblikovali in soustvarjali življenje in podobo svojega kraja, sedanje občine. Tokratnega srečanja se je udeleži-
vil delo občine in njene dosežke v minulem obdobju in ob tem izrazil zadovoljstvo, da so uspešno zaključili tudi največjo investicijo v dosedanjem obstoju občine - obnovo šole in izgradnjo telovadnice. Ob zaključku je izrekel zahvalo občinskemu odboru RK in njeni predsednici Mariji Kapus, ki dejavno sodeluje, poleg številnih drugih aktivnosti, tudi pri organizaciji vsakoletnega srečanja. Zahvalo je namenil tudi vsem staros-
la dobra polovica vseh občanov, starih 80 in več let. Najstarejša med njimi je bila 93-letna Terezija Hvala, najstarejši udeleženec pa 90-letni Filip Kočevar. Slednja sta hkrati tudi najstarejša občana občine Prebold. Srečanje je bilo tudi tokrat zelo prijetno, za kar gre zahvala tudi vsem nastopajočim pevcem in glasbenikom.	D. Naraglav
Planinsko društvo in Društvo upokojencev občine Prebold sta tudi letos organizirali Martinovo popotovanje. Dve leti zapored so se člani obeh društev udeležili tradicionalnega pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža, letos pa so se odpravili na pohod po Vertovčevih poteh, ki ponujajo lepote vipavskih vinorodnih krajev in njihovih zanimivosti. Z njimi je bil tudi tokrat preboldski župan Vinko Debelak.
Vertovčev pohod ima tradicionalen značaj in ga vsako leto tretjo nedeljo v novembru v spomin na
na Vipavskem. Leta 1807 je bil v Gorici posvečen v duhovnika. Umrl je leta 1851 v Šembidu, današnjem Podnanosu. V času svojega življenja je bil poleg dušno pastirske službe velik učitelj in svetovalec ljudem pri srečevanju z vsakdanjimi težavami. Poučeval jih je o obdelavi zemlje, na kakšen način naj jo obdelujejo, da bo dala najboljši pridelek. Posebej velja pri tem omeniti področje “vino-reje”. Vertovec je obravnaval vinske trte, njihov izbor, sajenje, varovanje pred pozebo, boj proti škodljivcem in boleznim vinske trte, obdelavo zemlje, rez, cepljenje, trgatev, predelavo mošta in vzgojo vina. Bil je cen-
srčnem pozdravu in napotkih smo pohod nadaljevali po poteh ob pašnikih, gozdovih in številnih vinogradih z zidanicami. Šli smo skozi manjša naselja Tevče, Vrtovče, Šmarje in Planino, kjer so udeležencem pohoda pripravili krajšo slovesnost s kulturnim programom, na kateri nam je spregovoril tudi Marjan Poljšak, župan občine Ajdovščina. Na Planini so poskrbeli tudi za naše želodce, saj ni manjkalo raznovrstnih kulinaričnih dobrot in domačega vina, čaja, kuhanega vina in drugih pijač,” je povedal Franc Kukovnik in dodal, da so bili ves čas pohoda deležni tudi velikega gostoljubja domačinov, ki so
T. Tavčar
Udeleženci srečanja
Čanje potekalo v planinskem domu v Marija Reki, letos pa so se odločili preživeti prijetno sobotno popoldne v Sv. Lovrencu v gostišču Zmet.
Organizatorji srečanja so tudi letos poskrbeli za prevoz udeležencev. Večina starostnikov se je najprej udeležila svete maše v cerkvi Sv. Lovrenca, ki jo je imel preboldski župnik Franc Serec. Sledila je prije-
Udeleženci pohoda z zastavo občine Prebold
nadvse pomembnega vipavskega rojaka Matijo Vertovca, ki spada med slovenske najimenitnejše poljudono-znanstvene pisce, organizira organizacijski odbor v sestavi Planinsko društvo Ajdovščina, Občina Ajdovščina ter Krajevne skupnosti Ustje, Planina in Šmarje. Matija Vertovec je bil rojen 28. januarja 1784 v zaselku Jakulini pri Šmarju
jen, spoštovan in ugleden mož ter prvi pravi učitelj naših vinogradnikov.
O njem in njegovih knjižnih delih je na avtobusu pripovedovala Ida Završnik in spregovorila tudi o ljudeh in krajih, skozi katere poteka Vertovčeva pot.
“Pohod smo začeli pod mogočnim starim hrastom v vasi Ustje. Po pri-
jih vabili v svoje domove in zidanice ob poti.
Ob zaključku prehojene poti so imeli še čas za ogled starega dela Ajdovščine, ki je zelo zanimiv, poleg tega so si ogledali tudi vodne izvire potoka Vipave ob starem delu mesta. Svoje popotovanje so zaključili na kmečkem turizmu in sklenili, da se prihodnje leto ponovno udeležijo pohoda.	D. N.
mi starejši radi pridemo. Ob kulturnem programu se razvedrimo, pogovorimo, pošalimo, nekateri tudi zapojejo. Skratka, lepo nam je.”
Valentin Tekavc: “Lepo, da se v
H krajevni skupnosti kdaj spomnijo na nas in nam enkrat na leto omogočijo, da se na za
nas posebej pripravljeni prireditvi srečamo. Izvemo, kaj je novega, kaj se načrtuje, tako da nismo čisto nevedni. Zato se mi to zdi po eni strani prav, po drugi pa tudi lepo.” Fanika Glažar: “Te pozornosti sokrajanov smo starejši v Vrbju že navajeni, saj nam tovrstna srečanja pripravljajo že vrsto let. Udeležuje se nas jih kar lepo število, ker pa smo vsi že v letih, je razumljivo, da marsikdo zaradi bolezni ah kakih drugih težav ne more priti.” Srečko Krajnc: “V Vrbju je opaziti veliko samoinici-ative, saj je življenje pestro tako na družabnem, kulturnem, športnem in delovnem področju. To se pozna, saj se kraj lepo razvija. Mi pa smo seveda hvaležni in zadovoljni, da smo na tak način vključeni v družabno življenje kraja, pa tudi sicer veliko starejših sodeluje tudi na drugih področjih.”
V KS Vrbje so v okviru letošnjega praznovanja krajevnega praznika pripravili tudi srečanje starejših krajanov, starih 65 in več let. Srečanja, ki ga je pripravila krajevna skupnost, se je od povabljenih udeležilo nekaj več kot polovica.
Uvodoma je udeležence prisrčno pozdravil predsednik sveta KS Vrbje Dušan Pungartnik in jih na kratko seznanil z dogajanjem v kraju, z dosežki in načrti. V kulturnem programu so nastopih hbojski tamburaši, ki so z ubranimi vižami in milim glasom tamburic pričarali prijetno vzdušje. Udeleženci srečanja so si lahko ogledah razstavo starega kmečkega orodja, nato pa ob pogostitvi poklepetali, obujali spomine, si pripovedovali šale in se imeh lepo.
In kaj so o srečanju povedali nekateri izmed udeležencev sreča-
nja?
Dragica Krajnc: “Vsako leto nam zelo
lepo pri-
srečanje ob krajev-
nem prazniku in
Martinovo popotovanje PD in DU Prebold
Bilo jim je v veselje
november 2003
Po DOLINI
Večer z Brankom Goropevškom
V ciklu bralnih večerov, ki jih v prostorih knjižnice v preboldski graščini organizira Občinska knjižnica Prebold, je zbranim spregovoril domačin, magister zgodovine in direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Goropevšek, ki v Celju tudi živi. Na srečanju je predstavil svojo knjigo Stoletje v Celju, predvsem čitalništvo in čitalnice v Celju in okolici, ki so bile neke vrste predhodnice poznejših knjižnic in raznih društev.
“V Celju, ki je bilo izrazito nemško mesto, je slovenska narodna čitalnica zaživela kot četrta po vrsti v takratni avstro-ogrski monarhiji, se pravi v 60. letih 19. stoletja. Imela je pomembno vlogo pri krepitvi nacionalne zavesti, ki se je odražala tudi v velikih slovenskih taborih. Po lem 1890 je čitalništvo, ki je bilo vezano bolj na ozek krog ljudi, počasi začelo usihati, iz njega pa so se razvila nova društva, ki so vključevala bistveno več ljudi,” je v začetku večera povedal Branko Goropevšek, ki je
napisal ah bil soavtor raznih knjižnih del, je pa tudi predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
V svojem podajanju zgodovine Celja in okohce je Branko posegel tudi v čas pred tako imenovano pomladjo narodov in desetletje pred njo ter po njej, ko se je močno pre-
bujala in krepila narodna zavest.
“Že v predmarčnem obdobju je Celje zajel hiter gospodarski razvoj, ki ga je leta 1846 pospešil tudi prihod železnice. V tem času se je Celje postopoma razvilo v pomembno kulturno središče, ki se je z mnogo več-
jim Mariborom borilo za primat na spodnjem Štajerskem. Potem ko je leta 1777 Marija Terezija v Celju ustanovila glavno mestno šolo, so leta 1808 oblasti ustanovile v mestu tudi gimnazijo. Vzporedno s tem so se ustanavljala nekatera društva (godbeno, strelsko ...), v mestu je že
od osemdesetih let 18. stoletja delovala tudi tiskarna, ki je izdajala, poleg latinskih in nemških knjig, tudi precejšnje število slovenskih knjig. Tako kulturno vzdušje se je v času marčne revolucije (1848) v trenutku sesulo, hkrati pa ohromilo kulturno
Lep mozaik dveh avtoric
V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli so v organizacije Likovne sekcije Kultumo-umetniškega društva Polzela odprli razstavo del amaterskih slikark Savine Vybihal in Kristine Kočevar. Odprtje je s petjem polepšala priznana vokalna skupina Cantemus.
Avtorici sta odhčno združili različna stila osebnega ustvarjanja. Njun preplet olj, akrilov in pastelov je prijeten, lep mozaik, ki odshkava tako resnični kot pravljični svet. Z združenjem dveh področij sta ustvarili nekaj, kar se mnogim zdi nezdružljivo. Kot je ob odprtju razstave povedal predsednik KUD Polzela Marko Slokar, sta razstava in nastop vokalne skupine Cantemus, ki tudi na državnem nivoju posega po prvi mestih, pester kulturni dogodek za občino
Avtorici razstave Savina Vybihal in Kristina Kočevar Polzela.	tega meseca, vsak dan med 9- in 11.
Razstava bo na ogled do konca ter 14. in 17. uro. T. Tavčar
Vsi sodelujoči pri komediji Glavni dobitek
Premiera Glavnega dobitka
življenje v mestu. Po nastopu Bachovega absolutizma je že oživljeno politično in družabno življenje v Celju, ki je leta 1850 postalo občina, za nekaj časa ponovno izumrlo. Toda v desetletju, ko je bilo vsako politično delo onemogočeno, gospodarski in kulturni utrip vendarle ni miroval. Ravno nasprotno, prav v petdesetih letih prejšnjega stoletja so v Celju in okohci ustanovili nekaj pomembnih industrijskih obratov, v mestu pa je začelo delovati nekaj društev, med njimi tudi Moško pevsko društvo. Po obnovi ustavnega življenja leta 196I se je Celje začelo razvijati v eno izmed najpomembnejših gospodarskih in kulturnih središč na Štajerskem. Od ustanovitvi Olepševalnega društva leta 1871 je Celje postalo tudi pomembno turistično središče. Na drugi strani pa je Celje ob koncu prejšnjega stoletja zaznamovala precejšnja industrializacija, ki je močno spreminjala socialno in nacionalno strukturo mesta. Vse do razpada dvojne monarhije pa je bilo Celje gospodarsko, kulturno in politično še vedno trdno v rokah nemškega prebivalstva. Ne glede na to se je vsa leta močno krepila nacionalna zavest in z njo vse večji vpliv celjskih Slovencev na življenje v mestu. Ustanavljala so se razna društva, vrstile so se zmage na volitvah, ustanovljena je bila posojilnica, nadvse pomembna pa je bila ustanovitev nemško-slovenskih vzporednic na celjski nižji gimnaziji, zaradi katerih je padla celo koalicijska vlada kneza Windischgraetza. Ob vseh teh pridobitvah so se Nemci počutili ogrožene, kar je sprožilo močno zaostrovanje nacionalnih odnosov. Prizadevali so si preprečiti izgradnjo slovenskega Narodnega doma, kar pa jim ni uspe-
lo.	V letih 1895/97 je bil dom zgrajen in je postal kulturno, politično in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva,” je dejal Branko Goropevšek.
V nadaljevanju večera je predstavil tudi krepitev nacionalne zavesti na podeželju, kjer so čitalnice igrale prav tako pomembno vlogo, pozneje pa razna društva in knjižnice.
D. Naraglav
V dvorani Kulturnega doma v Libojah je bila v soboto premierna uprizoritev komedije Frana Lipaha Glavni dobitek. Komedijo je uprizorila dramska skupina Kulturnega društva Svoboda Liboje pod režiserskim vodstvom Janje Ramšak.
Po njenih besedah so se na uprizoritev pripravljali štiri mesece. Komedija govori o denarju, ki z nepričakovanim prihodom v povprečno upokojensko družino pošteno spremeni življenje glavnemu junaku in njegovim prijateljem. Še
več, z denarjem, ki ga sicer še nima v žepu, se spremenijo tudi njegovi ideali, a na koncu vsi skupaj spoznajo, da je največji berač tisti, ki hoče postati bogat.
V komediji nastopajo David Sopotnik, Tanja Hrvatin, Jure Ramšak, Anka, Andrej in Klavdija Frece, Andreja Špajzer, Marjan Vrenko, Zlatko Flajs in Martina Maček. Luč je v rokah Joška Jančiča, za scensko postavitev pa so poskrbeli Andrej Frece, Marjan Vrenko in Ivi Naglič. Ideja za sceno pa je prav tako delo režiserke Janje Ramšak.
T.Tavčar
Spoštovani ljubitelji glasbe!
V okviru glasbenega abonmaja za sezono 2003/2004 bo
v petek, 12. decembra 2003, ob 20. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec na sporedu
DRUGI ABONMAJSKI KONCERT za abonma in izven.
NASTOPA MAYUMI KAMEI
ob spremljavi MAGDALENE NAVODNIK. Izvajana bodo dela Verdija, Puccinija in Savina.
VABIJENI!
INFO: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a
tel.: 712 12 50, 712 12 65 ali e-naslov: zkst.kultura@siol.net
flutto Polzela praznuje
ininosiav „
<e>
Slabi
nac
mm»**..
Kval SatM .-t

1 lG rJiATne cene žene, tet sla tin njCČ-
VABIMO VAS NA KONCERT,
KI BO V SOBOTO,
13. DECEMBRA 2003, OB 19.30
V IM»H II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC.
PREDPRODAJA VSTOPNIC I
3, december	2003
TA VESELI	DAN KULTURE
V OBČINI	ŽALEC
ODPRTA VRATA Savinove hiše,	sreda, 3. decembra, cel dan
obnovljenega dela dvorca Novo Celje,	kulturni dan: odprta vrata kulturnih ustanov
Doma 11. slovenskega tabora Žalec,	
z razstavo	
del likovne sekcije KUD Žalec,	sreda, 3. decembra, ob 18. uri Medobčinska matična knjižnica Žalec Ali je Primicova Julija res Primicova Julija?
	sreda, 3. decembra, ob 20. uri
ter večerno predstavo “TV GRIŽE “	predstava TV GRIŽE
v izvedbi KUD Svoboda Griže.	dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec
VSTOP PROST	
za vse oglede in prireditve	Za predstavo TV GRIŽE lahko dvignete brezplačno vstopnico na ZKŠT od 1. do 3. decembra 2003 od 8. do 17. ure ali uro pred predstavo.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec	VABLJENI!
Napovednik
november2003
ZAVOD ZA KIITLRO, ŠPORT IN TURIZEM
Sobota, 29. november, ob 17. uri
odprtje Krajevne knjižnice Liboje; prostori KS Liboje;
Medobčinska matična knjižnica Žalec in KS Liboje.
Nedelja, 30. november, od 11. do
17.	ure
4.	adventni sejem ;avla dvorca Novo Celje;
TD Petrovče in ZKŠT Žalec.
Nedelja, 30. november, ob 14. in
17.	uri
31.	revija domačih ansamblov;
Dom Svobode Liboje;
ZKŠT Žalec in KD Svoboda Liboje.
Nedelja, 30. november, ob 18. uri
koncert Andreja Šifrerja; dvorana v Petrovčah;
KD Petrovče.
Ponedeljek, 1. december, ob 17. uri
odprtje razstave JULIJE in poezija Jožice Udovč Krhen;
Krajevna knjižnica Petrovče; Medobčinska matična knjižnica Žalec in Krajevna knjižnica Petrovče.
Ponedeljek, 1. december, ob 20. uri
predstava BENETKE (Gledališče France Prešeren Kranj) - za ponedeljkov abonma;
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Torek, 2. december, ob 20. uri
Predstava BENETKE (Gledališče France Prešeren Kranj) - za torkov abonma; Dom n. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec.
Sreda, 3. december, od 10. do 17. ure
TA VESELI DAN KULTURE - kulturni dan: odprta vrata kulturnih ustanov; Savinova hiša, „avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, avla in kapela dvorca Novo Celje;
ZKŠT Žalec.
Sreda, 3. december, ob 18. uri
Ali je Primicova Julija res Primicova
Julija?
Medobčinska matična knjižnica Žalec; Medobčinska matična knjižnica Žalec.
Sreda, 3. december, ob 19. uri
U VESELI DAN KULTURE - kulturni večer;
Dom krajanov Vrbje;
KD Vrbje.
Sreda, 3. december, ob 20. uri
predstava TV Griže v izvedbi KUD Svoboda Griže (brez vstopnine);
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Četrtek, 4. december, ob 17. uri
družinska delavnica izdelovanja voščilnic;
Medobčinska matična knjižnica Žalec; Medobčinska matična knjižnica Žalec;
Petek, 5. december, ob 15.30
otroška predstava Kralj Urban in prihod Miklavža s spremstvom (brez vstopnine);
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Petek; V. •december; ob 17! üff * * *
prihod Miklavža; središče Vrbja;
TD Vrba Vrbje.
Petek, 5. december, ob 17. uri in 19.30
predstavitev CD-ja T’ pravi muzikanti; Dom Svobode Griže;
KUD Svoboda Griže.
Sobota, 6. december, ob 20. uri
Art KLNO - GOVORI Z NJO - drama; om_IL slovenskega tabora Žalec;
Nedelja, 7. december, od 10. do 17. ure
Adventni sejem; avla dvorca Novo Celje;
TD Petrovče in ZKŠT Žalec.
Nedelja, 7. december, ob 17. uri
koncert - Mešani pevsm zbor A CAPPELLA (brez vstopnine);
Avla dvorca Novo C "
TD Petrovče in 1
lec.
Nedelja, 7. december, ob 17. uri
drsanje s klovneso (brez vstopnine); Športni center Žalec;
ZKŠT Žalec.
----7. december, ob 17. uri
dobrodelni koncert za obnovo prostorov;
dvorana Doma krajanov Galicija;
KD Galicija.
Četrtek, 11. december, ob 17. uri
predstava Skrivni dnevnik Jadrana Krta (PDG Nova Gorica) - za mladinski abonma in izven ;
Dom D. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Četrtek, 11. december, ob 16. uri
pravljično popoldne z božičkom;, Medobčinska matična knjižnica Žalec; Medobčinska matična knjižnica Žalec.
Petek, 12. december, ob 20. uri
2.	koncert za glasbeni abonma in izven - Mayumi Kamei - sopran in Magdalena Navodnik - klavir;
Dom n. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Sobota, 13. december, ob 17. uri
pohod z baklami na Bmico; zbor pri Kili Liboje;
TD Liboje.
Nedelja, 14. december, od 10. do 17. ure
Adventni sejem; avla dvorca Novo Celje;
TD Petrovče in ZKŠT Žalec.
Nedelja, 14. december, ob 17. uri
koncert - Karin Vrhnjak - flavta in Maruša Mimik - kitara (brez vstopnine);
avla dvorca Novo Celje;
TD Petrovče in ZKŠT Žalec.
Ponedeljek, 15. december, ob 16. uri
otroška predstava Cirkus Bufeto (brez vstopnine);
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Torek, 16. december, ob 16. uri
otroška predstava Penar piškotkov
vstopnine);
òtti kot______ .___,_____ —
> Žalec, ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Čarobni kotiček v atriju Savinove hiše; I.OSŽ'	‘
Torek, 23. december, ob 16. uri
otroška predstava Pravljica o mezinčku
_.xobni kotiček v atriju Savinove hiše; ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Torek, 16. december, ob 19-30
koncert vokalne skupine Cantemus z gostjo Ireno Vrčkovnik:
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
KUD Žalec in ZKŠT Žalec.
Sreda, 17. december, ob 16. uri
otroška ustvarjalna delavnica (brez vstopnine);
Čarobni kotiček v atriju Savinove hiše, salon;
Vrtci Občine Žalec, ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Četrtek, 18. december, ob I6.uri
Otroška ustvarjalna delavnica “Medvedki” (brez vstopnine);
Čarobni kotiček v atriju Savinove hiše, salon;	v
Vrtci Občine Žalec, ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Četrtek, 18. december, ob 17. uri
otroška predstava Mehurčki (PDG Nova Gorica) za cicibanov - otroški abonma; Dom Ù. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Petek, 19. december, ob 16. uri
otroška predstava Butalci (brez vstopnine);
Čarobni kotiček v atriju Savinove hiše; ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Petek, 19. december, ob I9. uri
Gledališka predstava “ŽENSKE”, v izvedbi KD Breznica;
Dom krajanov Vrbje;
KD Vrbje.
Petek, 19., sobota, 20. in nedelja, 21. december od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas.
. .Sabota, 20, december, ob. 11, uri.
Otroška ustvarjalna delavnica in pred-i Pehar piškotkov (brez vstopnine) ; ...iTobni kotiček v atriju Savinove hiše; ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Nedelja, 21. december, od 10. do 17. ure
Adventni sejem, avla dvorca Novo Celje;
TD Petrovče in ZKŠT Žalec.
Nedelja, 21. december, ob 11. uri
otroški program osnovnih šol občine Žalec (brez vstopnine);
Čarobni kotiček v atriki Savinove hiše; osnovne šole občine Žalec, ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Nedelja, 21. december, ob 15-uri prihod božička:
avla dvorca Novo Celje;
TD Petrovče in ZKŠT Žalec.
Nedelja, 21. december, ob 17. uri
Koncert - Kvintet Harminet Žalec (brez vstopnine);
avla dvorca Novo Celje;
TD Petrovče in ZKŠT Žalec.
Nedelja, 21. december, ob 17. uri
rajanje z božičkom za najmlajše; Gasilski dom Levec;
TKD Levec.
Nedelja, 21. december, ob 18. uri
Mladi talenti Šempetra se predstavijo; Hmeljarski dom KZ Šempeter;
KUD Grifon Šempeter in KS Šempeter.
Ponedeljek, 22. december, ob 16. uri
Orffo učna otroška delavnica (brez
____obni kotiček v atriju Savinove hiše;
ZKŠT Žalec in TD Žalec.
Torek, 23. december, ob 17. uri
otroška predstava Lajnarjev cirkus in prihod božička;
dom H. slovenskega tabora Žalec;
ZKŠT Žalec.
Torek, 23. december, ali petek, 26.12. ob 19. uri
božični koncert;
Dom Svobode Griže;
KD Godba Zabukovica.
Četrtek, 25. december, od 15. do 17. ure
Božična skrivnost v jami Pekel; jama Pekel;
TD Šempeter in ZKŠT Žalec.
Petek, 26. december, od 15. do 17. ure
Božična skrivnost v jami Pekel; jama Pekel;
TD Šempeter in ZKŠT Žalec.
Petek, 26. december, ob 15. uri
božični koncert in tržnica; cerkev sv. Jakoba v Galiciji;
KD Galicija.
Petek, 26. december, ob 17. uri
božični koncert;
Cerkev sv. Jurija v Gotovljah;
KD Gotovlje,
Petek, 26. december, ob 20. uri
Ob letu osorej (Bernarda Oman in Boris Kobal - Špas teater) - predstava za izven;
Dom H. slovenskega tabora Žalec; Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Sobota, 27. december, ob 19- uri
Novoletni koncert Godbe Liboje;
Dom H. slovenskega tabora Žalec;
KD Godba Liboje.
Nedelja, 28. december, ob 18. uri
Novoletni koncert Godbe Liboje; dvorana Doma Svobode Liboje;
KD Godba Liboje.
Sreda, 31. december, ob 22. uri
silvestrovanje na prostem;
Pri Domu Svobode Griže;
TD Griže.
Sreda, 31. december, ob 23. uri
silvestrovanje na prostem z bogatim
ognjemetom;
avtobusna postaja Žalec;
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.

ZKŠT- enota šport
13.	december ob 6. uri
izlet na Trstelj ;
med Krasom in Vipavsko dolino:
PD Zabukovica (Franci Ježovnik, 571 70 78).
13.	december (info.tel.)
novoletni nogometni turnir;
I OŠ Žalec;
ŠD 113 (Ferdo Jelen, 041 483 458).
18.	december (info.tel.)
božično-novoletni namiznoteniški turnir;
OŠ Petrovče;
ŠD Petrovče (Tomaž Vok, 041 569
659).
20.	december (info.tel.)
športni dedek Mraz;
I OŠ Žalec;
ŠD Mah talent (Marko Krušnik, 041 353 051).
21.	december (info.tel.)
srečanje mladih planincev;
Hom;
PD Zabukovica (Bogomil Polavder, 041 688 055).
26. december ob 17. uri
božični turnir v namiznem tenisu; Ponikva;
ŠD Ponikva (Karli Borovnik, 041 395
926).
26.	december (info.tel.)
strelsko tekmovanje ob dnevu samostojnosti:
Liboje;
Strelsko društvo Liboje (Emil Toplak, 041 240 715).
27.	december (info.tel.)
božični turnir v košarki;
Jne;
ŠD Hofrein (Matjaž Ašenberger, 041 401 062). .
OBČINA POLZELA
5.	december ob 17. uri
miklavževanje,
Cerkev sv. Marjete na Polzeli,
(031 697 290, Blaž Jelen);
6.	december ob 16. uri
3.	Miklavžev pohod na Vimperk, odhod izpred bifeja DU Polzela,
(Stanko Štorman, 572 01 20);
7.	december ob 17. uri
nočni pohod na Mrzlico, odhod izpred občinske stavbe,
(Zoran Štok, 041 754 778);
13.	december ob 13.30
zadnji planinski izlet, zbor pri igrišču v Andražu,
(Vili Pižom, 572 03 37);
14.	december ob 6. uri
23- spominski pohod na Tišje, odhod izpred občinske stavbe,
(Zoran Štok, 041 754 778);
14.	december ob 15. uri
Urica ljudskih melodij in napevov,
Dom krajanov v Andražu,
(Milan Zabukovnik, 040 215 545);
20. december ob 9. uri
Božični sejem in okrasitev božične jelke,
parkirišče pred občinsko stavbo, (Alenka Žnidar, 031 795 685);
22. december ob 16. uri
prireditev ob dedku Mrazu,
Dom krajanov v Andražu,
(Martina Ograjenšek, 041 278 328);
24.	december ob 21.30
polnočni pohod na Goro Oljko z baklami,
odhod izpred cerkve sv. Marjete na Polzeli,
Qanez Cukjati, 705 04 33);
24. december ob 24. uri
Polnočnica na Gori Oljki,
Cerkev sv. Križa na Gori Oljki,
Qože Kovačec, 705 00 03);
26. december ob 19. uri
Božični koncert,
Dom krajanov v Andražu,
(Dani Sitar, 041 204 760);
30. december ob 8. uri
Božično-novoletni pohod na Goro Oljko,
odhod izpred bifeja DU Polzela,
(Stanko Štorman, 572 01 20).
6.	december od 16. ure dalje
VESELI DECEMBER: Miklavževa tržnica, v programu sodelujejo domači godci in pevci iz Šešč,
parkirišče pred OŠ Prebold,
Občina Prebold.
10. december ob I9. uri
Bralni večer,
Dvorec Prebold (graščinska knjižnica), Knjižnica Prebold.
12.	december ob 16. uri
Novoletni sejem OŠ Prebold,
OŠ Prebold,
OŠ Prebold (703 64 20);
13.	december ob 18. uri
Prednovoletni koncert za mlade -ansambel BANANAS,
Dvorana Prebold,
Knjižnica Prebold
20. december
VESELI DECEMBER: Božična tržnica, ob 16. uri predstava za najmlajše Žogica nogica ter prihod Božička, parkirišče pred OŠ Prebold,
Občina Prehold
25. december ob 18. uri
Božično-novoletni koncert pihalnega orkestra TT Prebold,
Dvorana Prebold,
Pihalni orkester TT Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
GOMILŠKI)
13.december ob 17. uri
Premiera mladinske igrice “V kraljestvu bonbonov” in srečanje najmlajših z dedkom Mrazom.
19. december ob 20. uri
2.	predstava v okviru gledališkega abonmaja občine Braslovče “Mama je umrla dvakrat”;
KD Grifon Šempeter.
21. december ob 16. uri
repriza mleadinske igrice “V kraljestvu bonbonov”;
27. december ob 19. 30
Božično - novoletni koncert ŽePZ z gosti.
Vse prireditve bodo v domu krajanov Gomilsko, organizator je KD Gomilsko. Kontaktna oseba: Marija Rančigaj, 041 696 866
POTEPUH
Vi samo uživajte
I Mi vaše počitnice jemljemo resno I
’OTEPUHOVA ZIMA 03/04 - smučarska središča v Sloveniji, Avstriji: Mokri ne, lad Kleinkinchheim, Rachau, Schladming, Bad Hofgastein, Kitzbuehel, St Anton; Italiji: Canazei, Campiteiio, Selva Gardena, Ortisei, Arabba, Uvigno ter oddih v oplih krcdlh: Kanarski otoki,Kuba, Dominikanska rep.,Mehika, Dubai,..ČAROBNI >REDBOZIČNI ČAS: Božičkom mesto CHRISTKINDL In STEYR 6.,13.in 20.12. 1,500 SIT) Adventni koncert v SALZBURGU 13.12.:13.500 SfTj Adventne skilv-tosti v SALZBURGU In OBERNDORFU 20.12.:6.900 SIT ter neverjetno ugodno .ONDON 5.12. - 3 dni, letak) iz Lju .hotel 4*, slovensko vodenje samo 68.500 SIT tovoletnl paketi na slovenski in hrvaški obali, na slovenskih smučiščih ter v zdra-flliščih;LAST MINUTE:Tunls od 66.960 STT.TUrčIja Mni potov.. 6.12. samo 45.000 SIT e-mail: potepuh@siol.net, www.mlHlolinar.si Katalog vam pošljemo tudi na dom !
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323 00,03/71323 01; fax: 03/713 2308
OBČINA PREBOLD
3.	december ob 18. uri
TA VESELI DAN KULTURE: odprtje razstave Fotografija ob poeziji Ervina Fritza, avtor Tomaž Škorjanc, gost Ervin Fritz Dvorana Prebold,
Knjižnica Prebold (705 35 40, Nuša Dvoršek);
3. december ob 18.30
Koncert mladih glasbenikov pod vodstvom Saše Korun,
Dvorana Prebold.
Knjižnica Prebold
5. december ob 17. uri
miklavževanje v Sv. Lovrencu za otroke občine Prebold,
Cerkev v Sv. Lovrencu,
Občina Prebold in PGD Sv. Lovrenc (Andreja Kumer, 031 640 432);
KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA UBOJE in ZAVOD ZA KULTURO ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
ORGANIZIRATA 31. REVIJO DOMAČIH ANSAMBLOV,
KI BO V NEDELIO. 30. NOVEMBRA 2003.
OB 14, IN 17. URI V DOMIJ SVOBODE V LIBOJAH
PROGRAM BO POVEZOVAL JOŽE GALIČ,
S HUMORJEM PA GA BO POPESTRIL ŠTAMPERLOV PEPI LJUBITELJI DOBRE GLASBE, PRISRČNO VABLJENI!
ZKST - KINO ŽALEC
ART program
sobota, 6. 12., ob 20.00 GOVORI Z 1SJO (drama)
REDNI PROGRAM (ob nedeljah)
7.12.	Ameriška pita 3, Sleparja
14.12.	Družba pravih gospodov, Mambo Italiano
21.12.	Modri angeli, Dol z ljubeznijo
28.12.	Podli fantje, Leto odločitve (dokumentarni film o Primožu Peterki)
svinjsko dolin*
VESELI DECEMBER 2003 za najmlajše v občini Žalec			
KS GALICIJA - za Galicijo, V. Pirešico	Datum petek, 12.12. 2003	Ura 15.45	Prostor Dom krajanov Galicija; otroci iz vrta in KS
GRIŽE - za Griže, Zabukovico	petek, 12.12. 2003	18.15	Dom Svobode Griže; otroci iz vrta in KS
ŠEMPETER - za Šempeter	ponedeljek, 15.12. 2003	10.00	Vrtec Šempeter, otroci iz vrta in KS
PETROVČE - za Petrovče, Levec	ponedeljek, 15.12. 2003	16.00	Dvorana Petrovče: otroci iz vrta in KS
LIBOJE - za Kasaze, Liboje	ponedeljek, 15.12. 2003	18.15	Dom Svobode Liboje; otroci iz vrta in KS
ŽALEC - za otroke iz vrta in KS let. 1998 - 2000	torek, 16.12.2003	9.30	Dom n. slov. tabora Žalec
ŽALEC - za otroke iz vrta 2-3 leta	torek, 16.12. 2003	10.15	Vrtec Žalec IB., Tomšičeva 5; otroci 2-3 leta
ŽALEC - za otroke iz KS let. 2001	torek, 16.12. 2003	16.00	Vrtec Žalec IB., Tomšičeva 5, otroci 2-3,5 let
PONIKVA - za Kale Studence, Ponikvo	torek, 16.12.2003	18.15	Dvorana KS; otroci iz vrta in KS
Na vseh prireditvah bodo otroci lahko prisluhnili otroški predstavi SKUPAJ NAM JE LEPO in prejeli darilo: HI-HOP napihljivo žogo. Program za predšolske otroke občine Žalec Veseli december 2003 organizira OZ DPM ŽALEC v sodelovanju z Vrtci občine Žalec.			
18
november2003
Kultura
rinjske
<tine J
Vinko Kovačec ob srnjem še nedokončanem izdelku, ki s hmeljskimi kobulami simbolizira Savinjsko dolino.
Vinko Kovačec
razstavljal
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu smo minuli mesec lahko občudovali zanimive rezbarske umetnine iz lesa oziroma korenin, ki so delo upokojenega rudarja Vinka Kovačeca iz Podvina pri Žalcu. O njem smo obširneje pisali že pred letom dni in že takrat je izrazil željo po razstavi svojih izdelkov.
Z razstavo, ki je med obiskovalci naletela na izjemen odziv, saj so se za njegova dela zanimali celo Japonci, je Vinko doživel uresničitev svoje želje, hkrati pa tudi prodor v širši slovenski prostor. V zadnjem letu dni je pod njegovimi rokami nastalo še veliko novih skulptur, hkrati pa se je
udeleževal raznih rezbarskih kolonij po Sloveniji. Vinkova posebnost je v tem, da ima izjemno izostren občutek za videnje tistega, kar nakazujejo že posamezne korenine in les. Metaforično bi lahko rekli, da jim zna prisluhniti in jim s svojo roko in rezbarskim orodjem vdahniti življenje.
Prav v tem je Uidi veličina njegovih stvaritev, ki so res nekaj izvirnega in zato še toliko bolj dragocene. Marsikdo bi rad kupil kak njegov izdelek, vendar za sedaj Vinko ne razmišlja o prodaji, saj jih predvsem izdeluje za svoje veselje, za svojo zbirko.
D. Naraglav
Film o Neži Maurer
Pred dnevi so pod vodstvom režiserja Amira Muratoviča pričeli snemati film o življenju in delu Neže Maurer, pesnice, pisateljice, novinarke, urednice in prevajalke. Naslov filma je Potovka.
Tako so včasih imenovah ženske, ki so hodile od hiše do hiše, kupovale jajca, maslo, gobe, sadje in drugo, potem pa vse skupaj odpeljale na trg. Potovke so znale mnoge pripovedke in zgodbe in, kot je dejala Neža Maurer, so pri njih v Kopanku pogosto prenočevale. Zaselek Kopank leži v občini Polzela in je rojstni kraj Neže Maurer.
Film snemajo v rojstni hiši in okolici v Kopanku, v Kulturnem
domu na Polzeli in na Polzeli, v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je bilo prvo učiteljsko mesto Neže Maurer, v Brezju pri Dobrovi, kjer je dom njene družine, v Škofji Loki, na Jezerskem in v Kranju, kjer Neža Maurer živi sedaj. Snemajo pa tudi v številnih ustanovah, ki so kakor koli zaznamovale delo in življenje pesnice. V filmu nastopa Neža Maurer, poleg nje pa tudi nekateri igralci. Dokumentarec, ki naj bi trajal slabo uro, snemajo po naročilu Televizije Slovenije. Scenarist filma je na osnovi pisnega gradiva in pripovedi Neže Maurer Amir Muratovič, snemalec pa Bojan Kastelic.
T. Tavčar
Neža Maurer v svoji rojstni hiši, ki je sedaj kulturni spomenik v občini Polzela
Petinštirideset let kulturnega ustvarjanja
Konec minulega meseca so v Šempetru v Savinjski dolini praznovali 45 let aktivnega kulturnega delovanja, ki se je začelo z ustanovitvijo DPD Svoboda Šempeter. S tovrstno dejavnostjo nadaljuje KUD Grifon Šempeter, ki nosi to ime od leta 1997. Svoj jubilej so slovesno obeležili v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter, ki je kulturni hram Krajevne skupnosti Šempeter.
Jubilejna slovesnost je bila nekaj posebnega. Na odru se je v sliki in besedi prepletalo 45-letno kulturno delovanje nekdanjih kulturniških skupin in sedanjega društva Grifon. Kulturno društvo je že od svoje ustanovitve leta 1958 združevalo različne sekcije; med najbolj uspešnimi so bile folklorna, dramska, vokalna in instrumentalna, pomembne vzpone pa je v svojem delovanju doživela tudi knjižnica. V društvu danes aktivno deluje folklorna in dramska skupina ter sekcija za
organizacijo in tehnično izvedbo prireditev. Slednja se je izkazala tudi ob praznovanju jubileja, ki so ga s plesi obogatili tudi članice in člani folklorne skupine, ki so lani praznovali 40-letnico delovanja.
Udeležence slovesnega praznovanja, med katerimi so bili predstavniki društev, osnovne šole, predsednik KS Jože Randl, direktorica Zavoda za kulturo, šport in tur-
izem Žalec Tanja Razboršek - Rehar, predsednik Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Ivo Lindič in mnogi drugi, je pozdravila voditeljica Katarina, ki je z besedo in s pomočjo slik na platnu odstirala delovanje društva skozi 45-letno delovanje. O delovanju društva je z izbranimi besedami spregovoril tudi predsednik društva Grifon Zdenko Štrucl in se ob tej priložnosti zahvalil
Predsednik Zdenko Štrucl med podelitvijo priznanja folklorni skupini
ustanoviteljem društva in vsem nekdanjim in sedanjim članom, posameznikom in društvom, ki so v vseh teh letih pomagali ohranjati kulturno dejavnost v Šempetru. V zahvalo je podelil priznanja folklorni skupini, dramski skupini, Bogdanu Krumpergarju za dolgoletno uspešno strokovno vodenje folklorne skupine, Simoni Kučer za uspešno strokovno vodenje dramske skupine, Bojanu Štormanu za dolgoletno uspešno in predano delo pri tehnični izvedbi prireditev in Jožetu Tkavcu za dolgoletno delo v društvu. S podarjenimi rdečimi nageljni so izrazili zahvalo in spoštovanje tudi nekaterim posameznikom, društvom in organizacijam v kraju in občini.
V drugem delu slovesnosti je za prijetno vzdušje poskrbel glasbeni kvartet Akord, družabno srečanje pa se je nato ob kozarčku nadaljevalo v avli dvorane.
D. Naraglav
Veseli Pruhovčani igrajo in pojejo
Veseli Pruhovčani že približno pet let ljubitelje starih slovenskih pesmi razveseljujejo s svojo duhovitostjo, izvirnostjo in ljubeznijo do te zvrsti glasbe. Člani nenavadnega ansambla so doma v Veliki Pirešici, Železnem, Galiciji in na Pemovem.
Njihova posebnost so poleg klasičnih instrumentov - dveh diatoničnih harmonik in trobente - tudi igrala, kot so “rifel mašina”, “cuk žaga”, nakovalo in druge priročne stvari, ki so jih že včasih uporabljali v glasbene namene. Kot pravijo sami, so vsi mladi in veseli, saj je njihova povprečna starost nekaj več kot so Abrahamova leta. Držijo se mota, da je mladost predvsem v srcih. Zelo radi nastopajo, njihova posebnost so
stare ljudske pesmi, nekaj pa imajo tudi svojih. Ime so si nadeli po kraju, v katerem je eden največjih kamnolo-
mov v Sloveniji, vsi kraji, od koder prihajajo, pa ležijo v neposredni bližini kamnoloma. Ansambel sestavl-
ja 10 članov in 2 članici, ki sta se jim priključili letos maja.
T. Tavčar
Iibojski tamburaši spet igrajo
V Libojah je že pred led deloval tamburaški orkester, potem pa so za nekaj časa prenehali z igranjem. V preteklem letu se je zbralo nekaj najbolj navdušenih in ponovno poprijelo za tovrstne instrumente.
Pod vodstvom Braneta Meseca so se v začetku sestajali enkrat tedensko
in igrali bolj za sprostitev in sebi v veselje, nato pa so ugotovili, da je nastopil čas, ko se lahko predstavijo tudi občinstvu. Njihov program je pester in z njim lahko nastopijo kadar koli, zato z veseljem sprejmejo povabilo. Prepričani so, da lahko poslušalcem, ki imajo radi mili zvok tamburic, pripravijo prijeten večer.
T. Tavčar
Sodelovanje in partnerstvo
20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. Ta dan je namenjen promociji dejavnosti splošnih knjižnic in pridobivanju novih uporabnikov, posebej pa želijo na ta dan opozoriti na pomembnost splošnih knjižnic in njihov vpliv na slovensko družbo.
Splošne knjižnice s spletom svojih aktivnosti vedno bolj postajajo komunikacijsko, svetovalno, izobraževalno in lokalno informacijsko središče za različne ciljne skupine uporabnikov, saj zadovoljujejo njihove potrebe po druženju, informiranju, učenju, svetovanju in kulturi. Pomagajo ljudem pri
uresničevanju njihovih osebnih ciljev, podpirajo razvoj bralne kulture in vseživljenjsko izobraževanje. Moto letošnjega praznovanja je Sodelovanje in partnerstvo. V medobčinski matični knjižnici Žalec so v goste povabili Janina Klemenčiča. Bralci so se lahko z njim pogovarjali in mu zastavljali vprašanja v zvezi s potovanji, zvečer pa je v knjižnici potekala predstavitev njegove knjige Popotniški priročnik. Z avtorjem se je pogovarjala novinarka in popotnica Alma M. Sedlar in pogovor z njim zaključila z mislijo: “... vsak lahko potuje, le odločiti se je treba.”	T. Tavčar
Janin Klemenčič, gost za izposojevalno mizo ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic
Kultura
november 2003
Glasbeni abonma s triom Čajkovski
Klavirski trio Čajkovski
Komaj do srednjih vej
Zavod za kulturo, šport in turizem se je na pobudo in ob pomoči pianistke Magdalene Navodnik lotil zahtevne naloge - izpeljave glasbenega abonmaja s petimi koncerti, kar je novost v kulturnem življenju savinjske metropole in širše celjske regije. Prvi koncert za abonma in izven je bil uspešno izpeljan v ponedeljek, 10. novembra; nastopil je eden izmed najbolj cenjenih ansamblov na svetu klavirski trio Čajkovski. Slednji velja za enega najboljših predstavnikov prestižne ruske šole. Sestavljajo ga trije izjemni umetniki: pianist Konstantin Bogino, violinist Pavel Vernikov in violončelist Anatole Liberman.
Na prvem abonmajskem koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, ki so ga med drugimi omogočili tudi Hotel Žalec in Beneton Mengeš, so se občinstvu najprej predstavili z deli češkega skladatelja Bedricha Smetane (1824-1884), ki velja za ustanovitelja sodobne češke glasbene šole. Njegova dela so globoko človeška, saj je opažal tragiko v tujem in svojem vsakdanu. Zaradi smrti njegove 4-letne hčerke je nastal klavirski trio, opus 15 v g-molu, katerega je trio Čajkovski na žalskem odru zaigral v prvi tretjini svojega nastopa. Sledil je opus Letnih časov ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893), ki je v svoja dela vnašal širok razpon čustev od najnežnejše lirike do pretresljive dramatičnosti, poleg tega pa si je vedno prizadeval, da bi bila njegova glasbena govorica prepričljiva in neposredna. Tako so se občinstvu predstavili tudi člani tria Čajkovski, ki so po odmoru postregli še z njegovim slavnim klavirskim triom opus 50 v a- molu, ki ga je Čajkovski napisal v spomin na velikega umetnika Nikolaja Rubinsteina. Z njim se med drugim spominja srečnega dne, ki ga je preživel z Rubinsteinom in ki je poudarjen z veselo in spevno temo. Temu sledi enajst variacij, s katerimi je hotel Čajkovski portretirati razne poteze glasbenikove osebnosti. Trio se končuje, kot je v abonmajskem listu zapisala Maruša Zupančič, s spretno zasnovanim ter
odločno in silovito izpeljanim kon-trapunktičnim finalom.
Koncert klavirskega tria Čajkovski je bil izjemen kulturni dogodek in kar težko si je predstavljati, da v tako majhnem mestu, kot je Žalec, nastopajo svetovno priznani glasbeni umetniki, ki sicer koncentrirajo v svetovnih prestolnicah, kot so London, Pariz, Rim, Milano, Amsterdam, Montreal, in njihovih najbolj znanih dvoranah ter drugih svetovnih centrih. Ob tem velja povedati, da igra violinist Pavel Vernikov na dragoceno violino Pietro Guameri iz leta 1742, violončelist Anatole Libermann pa prav tako na izjemnem instrumentu Giovanni Granchio iz leta 1712.
Da smo jim lahko prisluhnili v Žalcu, gre zasluga pianistki Magdaleni Navodnik, ki je pripravila program glasbenega abonmaja. Na začetku koncerta se je Magdaleni Navodnik za vso prizadevnost s šopkom rož javno zahvalila tudi direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek -Rehar. Glasbeni abonma bosta decembra s svojim koncertom obogatili japonska sopranistka Mayumi Kamei in pianistka, avtorica abonmajskega programa, Magdalena Navodnik, januarja bo nastopil slovenski trobilni trio Bum, februarja hrvaški pianist Lovro Pogorelič, marca pa godalni kvartet Tartini.
O glasbenem abonmaju so povedali
■ Magdalena Navodnik:
“Vesela sem, da je Zavod za kulturo, šport in turizem sprejel mojo pobudo in tako omogočil izpeljavo glasbenega abonmaja. Spomnila sem se svojih glasbenih kolegov, ki igrajo najboljše, se z njimi dogovorila in tako tudi sestavila abonmajski program. Imela sem tudi srečo, saj današnjega koncerta s tako imenitnimi glasbeniki svetovnega formata ne bi bilo, če ne bi čisto po naključju izvedela, da bodo 11. novembra nastopih na Reki. Poklicala sem pianista Begina, ki je bil tudi moj profesor, in se z njim dogovorila za nastop. Brez poznanstva tega ne bi bilo mogoče izvesti, saj
bi bili stroški previsoki za Zavod, čeprav tudi zdaj niso najnižji. Današnji dan je zame tudi velik praznik, saj mi na kakovosten koncert priznanih glasbenikov, mojih glasbenih kolegov, ni potrebno v Ljubljano ah kam dalj. Kako bo z glasbenimi abonmaji v prihodnje, ne vem, vsekakor pa bom z veseljem pomagala pri organizaciji. Sicer pa pri tem računamo tudi na pomoč ministrstva za kulturo, če ne letos, pa vsaj prihodnje leto.”
E Aljoša Gramc: “Hvalevredno je, da je Zavod za kulturo, šport in turizem, ki sicer deluje šele od letošnjega leta, pristoph k izpeljavi tovrstnega kulturnega projekta. Dejstvo je, da kaj takšnega v Žalcu še ni bUo in je to nadvse dobrodošla novost. Današnji koncert je bh svojstveno doživetje, saj se zdi skoraj nemogoče, da so tako vrhunski glasbeniki nastopih v Žalcu. Upam, da se bo glasbeni abonma prijel in da bomo lahko tudi v naslednji sezoni na žalskem odru prisluhnili priznanim izvajalcem tovrstne glasbe.”
Jože Jančič: jv5£-	I "Ideja o uvedbi
!	I g 1 a s b e n e g a
abonmaja se mi (Sar	"JU zdi enkratna, za
I našo dolino pa
B je tudi nekaj
novega. Program, ki ga ponuja abonma, je zanimiv in mislim, da bo zaži-vel, kot si organizatorji žehjo. Današnji prvi koncert je bU nekaj posebnega, saj so na odru igrah veliki umetniki, ki nastopajo pretežno v svetovno poznanih koncertnih dvoranah Evrope in ostalih dehh sveta. Najbrž si je težko predstavljati, kaj pomeni njihov nastop v Žalcu, ki je v primerjavi z Londonom ah Parizom le ena izmed njunih mestnih četrti.”
Breda Veber:
“Koncerta s svetovno priznanimi glasbeniki na	žalskem
odru še ni bUo in najbrž se bo kaj takega težko ponovilo, saj moramo vedeti, da je nastop uveljavljenih glasbenikov svetovnega formata povezan z velikimi stroški. Glede glasbenega abonmaja lahko rečem, da je dobra pogruntavščina, novost, ki je v našem prostoru nismo poznali. Poleg gledališkega abonmaja imamo sedaj še glasbenega in mislim, da lahko organizatorjem le čestitamo za odločitev in pogum.”
D. Naraglav
Po 3. uspešni sezoni “Charleyeve tete”, tokrat AG VRBA pripravlja novo predstavo. To je komedija Petra Ustinova, ki ga mnogi poznajo bolj kot odličnega igralca, manj pa kot dramatika.
“KOMAJ DO SREDNJIH VEJ” je delo, v katerem avtor predstavlja uporništvo mlade generacije, ki bi bila rada “boljša” od svojih staršev,
Dr. Borisa Skalina širša javnost skoraj bolj kot po njegovi osnovni stroki pozna kot fotografa, čeprav se s fotografijo ne ukvarja poklicno. Zagotovo pa sta njegov poklic in še zlasti specializacija za riboslovje vplivala na njegove fotografske motive, ki so večinoma povezani z naravo in vodo. Tildi na njegovi zadnji razstavi v Savinovem likovnem salonu na njegovih fotografijah odseva predvsem voda, ki jo po besedah avtorja premalo spoštujemo.Ob odprtju razstave se je v Savinovem likovnem salonu zbralo veliko ljubiteljev fotografske umetnosti, ki jih je najprej v imenu organizatorja pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek - Rehar. Za glasbeno popestritev večera sta poskrbeli violinistka Sonja Alatič in kitaristka Marija Alatič. O razstavi in njenem avtorju je spregovoril Aleš Leko Gulič.
“Dr. Boris Skalin je iz dveh svetov in vabi nas v tretjega. Iz nature in kulture oba svetova povezuje v novega, v Skahnovega. Tega potem ponuja vsem vedoželjnim in radovednim. Boris resda ni poklicni fotograf, ampak to ne pomeni, da ni profesionalno skrben, jasen, natančen, potrpežljiv, zahteven do sebe, izbirčen, luciden, ko pritisne okular na oko. Vehk del ustvarjalnosti fotografov se namreč skriva v odločitvi, kdaj, kaj in kako,” je med drugim povedal Aleš Guhč. Osnovni motiv tokratne Skalinove razstave (pripravil jih je že okoh trideset) je voda, poklonil pa se je tudi čmo-beli fotografiji.
Razstava, ki jo je odprl župan Lojze Posedel, bo na ogled do petka, 28. novembra. Ponovno pa bo razstava na ogled 3- decembra ob dnevu odprtih vrat Savinove hiše oziroma na “Ta veseh dan kulture”.
Fotografije Borisa Skalina bodo
to pa ni vedno lahko. Še posebej ne, ko se resnično vstopa v življenje. Problemi in generacijska nasprotja ter ost zoper moralno hinavščino imajo v življenju mnogo trpkega in ostrega priokusa, v komediji pa so vsi skupaj obarvani s humorno dobrohotnostjo in so nenevarni, odpravljivi in s tem tudi smešni. Gre za angležki humor, ki je daleč od vsakršnega pačenja in burkaštva.
od 1. do 20. decembra letos na ogled tudi v Gradcu, mestu kulture. Tamkajšnji Dynamic foto art & performance je pripravil fotografski ciklus z naslovom Fotografi iz Celja. Prvi se je v restavraciji Alt Wien predstavil Vinko Skale, za njim sta razstavljala Radivoj Klincov in
Prireditve ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Vrbje so se pričele z odprtjem razstave starega kmečkega orodja iz zasebne zbirke Franja Pasariča v dvorani Doma krajanov in prvo vaško tržnico kmečkih in ostalih dobrot. O odprtju razstave je spregovorila predsednica Turističnega društva Vrbje Majda Jurač in med drugim dejala:
“Letošnje praznovanje krajevnega praznika pričenjamo z odprtjem razstave starega kmečkega orodja iz zasebne zbirke Franja Pasariča, ki že 18 let zbira staro kmečko orodje. Predstavlja le četrtino vsega, kar ima doma, predvsem predmete, ki so v večjih muzejih prava redkost ah pa jih sploh nimajo. Franjo je lastnik največje zbirke kmečkega orodja v občini Žalec. In od kod Franju ideja? Sam pravi, da verjetno iz tega, ker izhaja iz kmečke družine in so mu h
Zaživi v svetu čiste, nekohko prehrane logike, kjer se vse osebe jemljejo smrtno resno, s tem pa ustvarjajo najučinkovitejše komične poudarke in komedija prinaša s seboj tudi optimizem. S tem je pač osvežujoča moč vsake dobre in s tem tudi te komedije.
Režija je delo Rastka Krošla, člana SLG Celje, s katerim skupina prvič sodeluje. Premiera predstave je predvidena v mesecu decembru 2003.
Herman Čater, od 1. decembra bodo tam na ogled fotografije Borisa Skalina (predstavih so ga kot fotografa, ki živi in dela v bližini Celja), za njim pa bosta razstavljala Marco Jarc in Drago Klepač.
predmeti zelo blizu. Ker se je način dela na kmetijah moderniziral, se razstavljeno orodje ne uporablja več, zdelo pa se mu je neprimerno, da bi tovrstno orodje zavrgel, zato ga je začel zbirati. Največ predmetov je seveda našel doma, nekaj so mu jih podariti sovaščani, nekaj orodja je kupil, vehko pa ga je našel na odlagališču surovine, kamor so kmetje voziti staro šaro. Menim, da bo ta razstava in stvari, ki si jih lahko ogledate tudi na domačiji Birman, hišno ime kmetije Franja Pasariča, pripomogla k turistični ponudbi kraja Vrbje.”
Razstavo in prvo vaško tržnico je odprl predsednik sveta Krajevne skupnosti Vrbje Dušan Pungartnik, za popestritev dogajanja pa je poskrbela violinistka Ajda Hribar. Del denarja s prodaje na kmečki tržnici so namenih za nakup nove motorne gasilske brizgalne PGD Vrbje.
T. Tavčar
L. M.
Fotografsko svetišče vode
N*
Na drugi strani objektiva: dr. Boris Skalin ob svojih fotografijah
K. R.;foto: T. T.
Razstava kmečkega orodja
Srečko Lavbič iz Glasbene šole Risto Savin Žalec pa je povedal:
“Klavirski trio Čajkovski sestavljajo trije izjemni umetniki: pianist Konstantin Bogino, violinist Pavel Vernikov in violončelist Anatole Liebermann. Prisluhniti smo lahko barvi zvoka iz skoraj 300 let starih godal italjanskih izdelovalcev Guamerija (violina) in Grancina (čelo). Vrhunski posamezniki- solisti, ki že dolga leta igrajo skupaj in so posneh vehko plošč, so nam ponuditi vrhunsko izvedbo del B. Smetane in P. I. Čajkovskega. Stoječe
ovacije po zaključku koncerta so pričale, da se je glasba dotaknila prav vseh, v skoraj polni dvorani žalskega kulturnega doma. Prepričati so nas, da upravičeno sodijo med najboljše ansamble na svem. Kaj se ob tako močnem podajanju začne dogajati pri poslušalcih, ni moč opisati. To je treba doživeti. Čestitam Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec za uvedbo glasbenega abonmaja. In če je bil nihov namen končno tudi v Žalcu prikazati vrhunske poustvarjalce, jim je zaenkrat to v polni meri tudi uspelo.”
OBVESTILO
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec obvešča vse ljubitelje glasbe, da smo vpis glasbenega abonmaja podaljšati do 7. decembra 2003.
Ker je en uspešen koncert že za nami, znaša cena abonmaja 8.000 SIT.
Za študente velja 20 %, za upokojence pa 10 % popust.
Na novo uvajamo možnost nakupa družinskega abonmaja za 20.000 SIT (dva odrasla in en otrok ati več).
Dodatni popust velja tudi za učence glasbene šole Risto Savin Žalec. Vpišete se lahko na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure.
Dodatne informacije dobite na tel.: 03/712 12 50 ati 03/712 12 65 ter na elektronskem naslovu: zkst.kulmra@siol.net.
Dušan Pungartnik, Majda jurač in Franjo Pasarič med ogledom razstave
november2003
Sport
Luka in Sašo mladinska prvaka
V športni dvorani Planina v Kranju je potekalo letošnje mladinsko in kadetsko prvenstvo Slovenije v karateju. Udeležilo se ga je več kot 100 tekmovalcev iz 31 slovenskih klubov. Kljub nekoliko manjši udeležbi so bile borbe na zadovoljivi ravni, za kar so poskrbeli predvsem udeleženci zadnjega Svetovnega prvenstva v Marseillu, ki so dokazali, da sodijo v slovensko reprezentanco.
Vsi so zmagali v svojih kategorijah, z izjemo v kategoriji športnih borb mladincev do 75 kg, v kateri se je boril tudi 5. z zadnjega svetovnega kadetskega prvenstva Admir Bogaljevič. Po prestopu med mladince je naletel na dobro
razpoloženega reprezentančnega kolega Saša Đorđevića iz Karate kluba Žalec, ki ga je že v 1. kolu gladko premagal s 4 : 1. Đorđevič je nato zmagal, Bogaljevič pa je preko repasažnih borb osvojil 3. mesto. Luka Marič je v kategoriji do 60 kg prav tako gladko premagal vse nasprotnike in k naslovu članskega prvaka Slovenije s Prvenstva Slovenije marca v Žalcu dodal še naslov mladinskega prvaka. Zanimivost tekmovanja je, da je bilo malo poškodb, kar je prav gotovo posledica kriterijev sojenja, ki jih predpisuje Svetovna karate federacija. Zmagovalci in nosilci medalj s tega prvenstva bodo vključeni v ciklus priprav na 31. kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo februarja na Reki na Hrvaškem.	S. M.
Atletski klub Žalec vabi
Atletski klub Žalec je bil ustanovljen 21. junija 2001 v Žalcu. Ob ustanovitvi kluba smo sprejeli programske smernice, torej vizijo razvoja kluba, ki šteje trenutno 140 članov. Največjo pozornost bomo posvetili delu z mladimi (atletske šole, tabori, treningi, tekmovanja, družabna srečanja).
Upravni odbor kluba sestavlja 13 članov in 4 pododbori z 12 člani. V letu 2001 smo pričeli Uidi z rekonstrukcijo atletskega stadiona, ki ga bomo namenu predah 25. maja. Stadion je grajen po normativih, kakršni veljajo za sodobni adetski stadion. Prav tako bomo pridobili vso opremo, ki je nujna za organizacijo velikih tekmovanj na stadionu. Prepričani smo, da je program AK Žalec zanimiv in sprejemljiv za vse
starostnike: od najmlajših do atletskih veteranov.
V	letu 2002 smo pridobili tudi 38 atletskih sodnikov in trenerja. Prepričani smo, da nam bo pomagala tudi širša družbena skupnost, vključno z občino Žalec, ki ima izredno razumevanje za oživitev in popularizacijo adetike - kraljice športa v občini Žalec in v celotni Savinjski dolini.
V	atletsko šolo bomo vključili mlade iz Savinjske doline ter pripravili seminar za sodnike in trenerje. V klub se lahko včlanijo vsi, ki želijo v njem sodelovati kot tekmovalci, rekreativci, sodniki, trenerji in organizatorji; mladim pa bomo skušah na ta način odpreti pot v adetski svet (prijavite se lahko v tajništvu I. OŠ Žalec). Dobrodošh v AK Žalec vsi, ki se želite imeli lepo.
Adi Vidmajer, predsednik AK Žalec
Mednarodni pokal v Ju-jitsu
V Dobovi je v soboto, 11. oktobra, potekala tekma za evropski pokal v ju-jitsu borbah in duo sistemu, ki je bila prva te vrste v Sloveniji. Sočasno pa je potekalo tudi tekmovanje za pokal občine Brežice. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo rekordno število tekmovalk in tekmovalcev, saj je nastopilo kar 322 mladincev, mladink, članic in članov iz 14 evropskih držav in 10 slovenskih ju-jitsu klubov, je v sodelovanju z Ju-jitsu zvezo Slovenije organiziralo Društvo borilnih veščin Katana Globoko.
Tekmovanja v Dobovi se je udeležilo tudi 7 članov Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so domov prinesti dve bronasti medalji, ekipno pa osvojiti 10. mesto.
Rezultati:
Tjaša Turnšek (mladinke do 68 kg) 3- mesto, Marko Cokan (mladinci do 55 kg) 3. mesto, Matjaž Zidar (mladinci do 55 kg) 5. mesto, Nejc
Kuder (mladinci do 76 kg) 5. mesto, Katja Topovšek (članice do 55 kg) 7. mesto, Nada Topovšek (članice do 55 kg) 9- mesto in Sandra Zidar (članice do 70 kg) 5. mesto.
Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev je organizator tekmovanje za kadetsko starostno kategorijo prestavil za teden dni in je torej potekalo 18. oktobra v Globokem. Tekmovanja so se udeležiti štirje slovenski klubi ter ekipi Srbije in Črne gore; skupaj je nastopilo 147 tekmovalcev. Člani Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter so dosegli naslednje rezultate:
Nejc Kos (kadeti do 44 kg) 1. mesto, David Štraus (kadeti do 44 kg) 3. mesto, Matjaž Zidar (kadeti do 56 kg) 2. mesto, Tadej Kostanjšek (kadeti do 56 kg) 3- mesto, Sabina Predovnik (kadetinja do 58 kg) 1. mesto.
Ekipno so kadetinje in kadeti Ju-jitsu kluba Aljesan osvojiti 3. mesto.
N. T.
Košarkarski klub Prebold
ČLANI II. SKL, 5. krog
KK SUPERGA SL. GRADEC : KK PREBOLD	71 : 81
Na lestvici vodi KK Janče pred KK PREBOLD in KK Ruše.
MLADINICIII. SKL, 6. krog
KK CELJSKI VITEZI : KK PREBOLD	98:84
KADETI II. SKL, 6. krog
KK PIVOVARNA LAŠKO B : KK PREBOLD	51 : 94
Najboljši strelci: Gominšek 29, Kladnik 24, B. Gladek 23 PIONIRJI H. SKL, končnica 5. krog
KK ROGLA ZREČE : KK PREBOLD	26 : 55
(Stepišnik 2, T. Kotnik 5, Č. Kotnik 8, Virant 3, Kovač 2, Širše 14, Tiselj 6, Orožim 1 in Kveder 14)
Pionirji so pred zadnjim krogom končnice v II. SKL VZHOD na prvem mestu skupaj s KK Velenje.
Š. Breznikar
Luka - slovenski jahač leta
Luka Založnik, doma iz Gotovelj pri Žalcu, Je pri 20 letih postal najboljši jahač leta v konjeniškem športu. Do konca državnega tekmovanja je še ena tekma, Luka pa ima že sedaj toliko prednosti, da
ga ne more ne pri mladincih in ne pri članih nihče prehiteti.
Mladi jahač se s konjeniškim športom v preskakovanju ovir ukvarja že 12 let, trenutno pa je član Konjeniškega kluba Rogaška
Luka Založnik na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir v Gotovaljah
Slatina, ki je star le dve leti. Lani so ekipno zasedli tretje mesto.
O letošnjih dosežkih je Luka Založnik povedal: “Moji konjeniški karieri je letošnje leto postreglo z velikimi uspehi za svetovni pokal. Kot prvi Slovenec sem se kvalificiral za evropsko prvenstvo. S komaj osemletno kobilo L&H Columbia sem zaključil mednarodni CSI turnir v Velenju kot najuspešnejši Slovenec na odličnem 5. mestu. Nato pa so se moji uspehi v letošnjem letu le še stopnjevali. Od sponzorja Viktorja Kotnika, velikega zanesenjaka in ljubitelja konj, sem dobil v trening izjemnega 9-letnega konja KWPN pasme z imenom Topas, s katerim sem na tekmi za svetovni pokal v Bratislavi zasedel 6. mesto, nato pa zmagal na tekmi za svetovni pokal v Podebradyu na Češkem, kjer sem izenačil slovenski rekord višine 2 metra. Prejšnji mesec se je slovenska reprezentanca z mano na čelu
prvič uvrstila v drugi krog pokala narodov na tekmi za svetovni pokal v Zagrebu, kjer sem tekmovanje zaključil s štirimi kazenskimi točkami, ekipno pa je Slovenija pristala na osmem mestu. V Zagrebu sem opravil tudi kvalifikacije za bližajoče se evropsko prvenstvo, saj sem Grand Prix tekmovanje prav tako zaključil s štirimi kazenskimi točkami, sezono pa sem s konjem Topas Kotnik Sport Horses na neuradnem evropskem prvenstvu za mladince in mlade jahače končal na odličnem 7. mestu. Čeprav je na sporedu še ena tekma, sem v skupnem seštevku točk v državnem prvenstvu med člani in mladinci na prvem mestu in tako sem postal tudi najboljši jahač leta 2003. Ob tem uspehu bi se rad zahvalil vsem, ki so me podpirati in mi svetovati. Najbolj pa seveda lastniku konja Topasa Viktorju Kotniku."
T. Tavčar
Petrovčam kos tradiciji
Končno se je na seznamu zmagovalcev najprestižnejšega malonogometnega tekmovanja naše regije - 1. celjske lige pojavil tudi klub iz žalske občine. Podvig je v letošnji sezoni uspel ekipi Adriatic Azur iz Petrovč. Najbližje zasledovalce, nekdanje državne prvake Pelikane iz Celja, so prehiteli za pet točk. Prestižna lovorika jim zagotavlja tudi možnost sodelovanja v kvali-
fikacijah za 2. slovensko ligo.
Prva violina novih prvakov je slovenski reprezentant Milan Adrinek, v napadu sta blestela Herman in Hodžar, v vratih Ferme, svoje pa so dodati tudi nekateri starejši člani.
Sezona je bila tako za klub z dolgoletno tradicijo popolna, saj so uspeh ekipe Adriatic Azur dopolniti tudi njihovi veterani, ki so biti najboljši v ligi v Gotovljah.
P. K.
Lokostrelci LK Polzela praznovali
Lokostrelci LK Polzela so na prostoru Športnega društva Ločica 2000 minuli mesec praznovali 10-letnico delovanja. Jubilej so obeležili s slovesno sejo in podelitvijo priznanj ter družabnim srečanjem.
Na slovesnosti pod šotorom je lokostrelce domačega kluba in goste iz raznih klubov Slovenije ter ostale najprej nagovorila predsednica Vida Romih in v nekaj stavkih orisala pot kluba, ki se lahko pohvali z izvrstnimi tekmovalnimi in organizacijskimi dosežki. Delovanje društva je vse od 21. aprila 1993 usmerjeno v delo z mladimi.
Polzelski lokostrelci se poleg vrhunskih rezultatov lahko pohvalijo tudi z najuspešnejšim lokostrelcem v Sloveniji, ki je na svetovnem prvenstvu v Franciji dosegel 7. mesto. Na evropskem prvenstvu leta 1995 so sodelovati kar s tremi člani, eden izmed članov pa se je udeležil tudi mladinskega prvenstva in postal evropski prvak. V istem letu je društvo pridobilo štiri kategorizirane športnike mednarodnega in perspektivnega razreda. V lem 1995 jim je bil podeljen tudi laskav naslov Najboljši lokostrelski klub. Uspehi so se nadaljevati tudi na področju
organizacije tekmovanj. Organizirali so šolska in državna tekmovanja ter kvalifikacije za EP in tekmovanje za pokal Alpe-Adria. Od vsega začetka so sodelovati s športnim društvom Matke, ki je bilo prvi organizator tarčnih tekmovanj v Spodnji Savinjski dolini. Pozneje so se polzelski lokostrelci usmeriti v organizacijo tekmovanj 3D in CAMO pokala. Leto 1997 jim je prineslo prvega podprvaka v članski kategoriji, odlične rezultate pa so na državnem prvenstvu dosegati tudi mladi. Zmagovati so tudi v tekmovanju za CAMO pokal ter dosegati solidne rezultate v evropskem pokalu. Izpostaviti velja tudi leto 2001. Na EP 2001 so v Logarski dolini nastopati trije njihovi člani in dosegli zelo dobre rezultate. Letos se lahko pohvalijo še z evropskim prvakom Francem Romihom.
Uradni del slovesnosti so zaključiti s podelitvijo spominskih kipcev posameznim društvom in posameznikom za sodelovanje in pomoč, sponzorjem, najuspešnejšim tekmovalcem kluba in prizadevnim članom za 10-letno aktivno delo ter dosežene rezultate.
D. Naraglav
V LK Polzela veliko pozornosti namenjajo mladim in s tem tudi razvoju bkostrelskega športa.
Sport
november2003
Drugačna
telesa
Novoustanovljeno društvo za fitnes in aerobiko v Žalcu že žanje prve uspehe. Tekmovalna sekcija fitnes centra Mlaki fit, ki jo sestavljajo Boštjan Kukovec, Aleksander Korber in Damjan Mlakar (na posnetku) se je v soboto, 8. novembra, udeležila tekmovanja za Mr. Fitness, ki je potekalo v Kopru.
Kljub hudi konkurenci iz Slovenije ter rekordni udeležbi tekmovalcev iz sosednjih držav so se naši fantje odlično uvrstili, in sicer Aleksander na 11. mesto, Boštjan na 6. in
Damjan na odlično 3- mesto. Pri nastopu jih je vzpodbujala ekipa navijačev iz Žalca. Poleg treningov pa fantje s svojim znanjem in izkušnjami radi priskočijo na pomoč vsem, ki želijo imeti lepo oblikovano postavo. Njihov moto je Reden trening, zadosten počitek, pravilna prehrana in zdrava zabava.
Isti dan je v Kopru potekalo tudi mednarodno tekmovanje v fitnesu in bodybuildingu. V natrpanem koprskem gledališču je 55 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Srbije, Litve in Črne gore pokazalo svoja telesa.
D. M.
V prvem delu Žalčanke tretje
Članska vrsta ženskega rokometnega kluba Žalec je po prvem delu državne lige uvrščena na tradicionalno tretje mesto, ki je zanjo rezervirano že kar nekaj let. Če bo tako tudi ob zaključku, bodo cilji za to sezono doseženi, čeravno na tiho želi-
jo poseči še za mesto višje. Drugi del lige se bo pričel konec januarja, njihove nasprotnice pa bodo Kri-movke, ki že vrsto let kraljujejo na slovenskem ženskem rokometnem prestolu in med najboljšimi klubi Evrope.
V drugem delu prvenstva bodo
Žalčanke nastopale brez Nine Potočnik, ki zaradi težav s hrbtenico ne bo smela igrati kar nekaj mesecev. Še pred začetkom drugega dela državne lige čaka Žalčanke tekma v pokalu EHE Njihove nasprotnice bodo igralke ŽRK Evrostandard iz Skopja, ki veljajo za zelo dobro ekipo. Prva tekma bo 10. ah 11. januarja v Skopju, teden dni zatem pa v Žalcu.
V času, ko ni tekem I. državne A lige, v ligah nastopajo mlajše selekcije, ki so tudi letos zelo uspešne. Kadetinje so trenutno na 3. mestu, starejše deklice si delijo 1. mesto v svoji skupim, mlajše deklice A so tretje in mlajše deklice B druge v svojih skupinah.
Poleg tega letos poteka tudi državna I.B liga v kateri igrajo mladinke, ki se tako kalijo za I. A figo.
D. Naraglav
Uspešni drugoligaši
Članska ekipa Odbojkarskega kluba SIP Šempeter je po izpadu iz prve državne odbojkarske lige novo tekmovalno sezono pričela s povsem novo sestavo. Od ekipe, ki je lani nastopila v prvi ligi, sta ostala le izkušena igralca Danijel Terglav in Uroš Zupanc.
Cilji, ki so si jih zadah za to sezono, niso skromni, saj se želijo z mladim ambicioznim trenerjem
Petrom Možičem čim prej vrniti v prvo državno figo ter postati solidna prvoligaška ekipa, ki se bo z doma vzgojenimi igralci sposobna obdržati in zasesti vsaj sredino lestvice. Zavedajo se, da ne bo lahko, vendar so prepričam, da bodo z dobro organizacijo in trdim delom uspeli. Fantje, po petih odigranih tekmah v drugi slovenski odbojkarski ligi, vodijo na prvenstveni lestvici brez izgubljene tekme.
V tretji državni ligi nastopajo kadeti, mladinska ekipa pa se je uvrstila v polfinale državnega prvenstva. Želimo in upamo, da bo Šempetrčanom uspelo in da bomo v naslednji sezoni lahko v telovadnici OŠ Šempeter gledali tekme ftajboljših slovenskih odbojkarskih ekip.
T. Tavčar
Od leve proti desni stojijo: (J. Zupanc, D. Terglav, Z. Pulko, R. Zupanc, D. Dobravc, G. Arsovič, pomočnik trenerja T. Ferme, trener P. Možic, čepijo: S. Cilenšek, M. Bojinovič, G. Voh, K. Hrastovec, D. Šildenfeld in M. Stegner
Deset let Spodnje Savinjske
Odbojkarski klub Spodnje Savinjske s sedežem v Šempetru letos praznuje deseto obletnico ustanovitve. Deset let je bilo po besedah enega najbolj zagnanih športnih delavcev v tem klubu Dragana Bojinoviča zelo uspešnih. Članska ekipa je dve sezoni nastopila v elitni družbi slovenske ženske odbojke. Mlajše kategorije so petkrat osvojile naslov državne prvakinje v dvoranski odbojki in na mivki.
Danes nekatere njihove igralke nastopajo za klube, ki igrajo v prvi slovenski ligi, saj jih večina študira v Ljubljani in Mariboru. V letošnjem letu pa je prišlo do menjave generacij. Druga generacija mladih odbojkaric trenutno nastopa v II. slovenski odbojkarski ligi. Ekipo sestavljajo večinoma mladinke, ki so neizkušene, vendar pa se po besedah Bojinoviča že kalijo. Od prve generacije, ekipe, ki je igrala v I. slovenski odbojkarski ligi, sta ostali le Ana
Bojinovič, po končanem študiju pa se je vrnila tudi Andreja Vodeb. Trenutno imajo v klubu okrog 70 mladih odbojkaric, ki nastopajo v mlajših kategorijah.
V 6. krogu II. slovenske odbojkarske fige so mlade Šempetrčanke nastopile v Mislinju in srečanje dobile z rezultatom 3 : 1 v nizih. Na lestvici so med 12 ekipami trenutno na 6. mestu.
T. Tavčar
Ekipa Spodnje Savinjske, ki nastopa v II. slovenski odbojkarski ligi. Od leve proti desni stojijo: trener Dragan Bojinovič, igralke Tjaša Turnšek, Mojca Voh, Ana Bojinovič, Nataša Srd, Petra Kerkoš, Milena Pajič, Anita Vaši, Polona Kumer in Andreja Vodeb; čepijo: Tanja Špec, Brigita Skumšek, Sabina Friedrich, Janja Napast, Ana Apat in Sanja Prosen.
Savinjska košarkarska liga
Športno košarkarsko društvo Koš Polzela prireja letos že 10. savinjsko košarkarsko ligo, v kateri nastopa 11 ekip. V 1. krogu ligaškega tekmovanja so se srečanja končala z naslednjimi izidi: Žvajga Prebold : Savinja 2000 Ločica 40 : 58, Študentski klub Žalec : Gomilsko Unitet 78 : 80,
Polzela : Parižlje 79 : 57, St. Paul Prebold :	Veterani
Pivovarne Laško 68 : 66 in Tweed Žalec : Velenje 37 : 115. Največ točk med posamezniki v 1. krogu je dosegel Blagotinšek iz ekipe Veterani Pivovarne Laško (38), kar 9 metov za tri točke pa je dosegel Cencelj iz ekipe St. Paul Prebold.
V 3. krogu, ki bo 30. novembra, so bili izbrani naslednji pari: ŠK Žalec : Werinox Celje, Polzela : Savinja 2000 Ločica, St. Paul Prebold : Gomilsko, Tweed Žalec : Parižlje in Velenje : Veterani Pivovarna Laško.
T. T.
Dve zmagi Hopsov
Hopsi s Polzele so v nadaljevanju 1. A slovenske košarkarske lige zabeležili dve zaporedni zmagi pred domačim občinstvom. V lokalnem derbiju so najprej premagali ekipo Rogle z rezultatom 82 : 94. To je bila prva zmaga pred domačim občinstvom v letošnjem prvenstvu.
Prva večja razlika v korist domačih na tem srečanju se je pokazala že v 17. min., ko so Hopsi vodih z 28: 36, v 37. min je bil rezultat 66 : 90, to je bilo tudi največje vodstvo mladih Polzelanov. Trener domačih Vojko Herksel je po visokem vodstvu dal priložnost tudi ostalim igralcem na klopi.
Drugo zmago so Hopsi po dramatični igri prav tako dosegli v domači dvorani, kjer so v dveh podaljških po 5 min. premagali ekipo Kraškega zidarja JK iz Sežane z rezultatom 109 : 112. Sežanci so na Polzelo prišli z novim trenerjem Draškom Prodanovičem z namenom, da prekinejo niz porazov, in treba je povedati, da so bili zelo blizu zmage. Pred zadnjo četrtino so gostje vodih
13 točk, takrat pa so se prehudih domačini, še posebej Samo Finžgar, Marjan Božič, Primož Skok in mladi tujec David Steffal. S to zmago so se Hopsi približali zgornjemu delu lestvice. Po končani tekmi je bilo veliko pripomb s strani gostov glede sodnikov, ki nista bila kriva za poraz Sežancev, temveč njihova slaba igra v obeh podaljških.
Po srečanju je trener Hopsov Vojko Herksel povedal:”To je bila prava drama. Takšnih tekem je malo. Vse čestitke igralcem, ki so zdržali dva podaljška. Menim, da smo v tretji četrtini, ki smo jo dobih z rezultatom 14 : 27, res odlično zaigrali."
T. Tavčar
Novo
I	• vv
balinišče
Žalski balinarji so dobili novo balinišče, ki jim bo omogočalo organizacijo raznih tekmovanj. Prejšnje je bilo premajhno za kakšno večje tekmovanje, hkrati pa je nekdanji prostor namenjen za izgradnjo bazenskega kompleksa.
Kot je povedal programski direktor ZKŠT za šport Uroš Vidmajer, je novo balinišče zgrajeno v skladu z vsemi mednarodnimi standardi, tako da se lahko v prihodnosti nadejamo večjih državnih ah morda mednarodnih tekmovanj. Sam kompleks ni namenjen samo za tekmovanja, temveč tudi za potrebe rekreativcev, kjer bodo svoje sposobnosti v tem športu lahko preizkušali vsi, željni balinanja. Med njimi so prav gotovo upokojenci, saj je ta šport pri njih še posebej priljubljen.
Balinarsko društvo Žalec in Društvo upokojencev Žalec sta tokrat, poleg balinišča in zunanjih dveh kotičkov za druženje ob mizah, deležna še dveh notranjih društvenih prostorov, ki jim bosta omogočala druženje tudi v zimskem času.
D. N.
november2003
Informacije
Dan starejših v Vrbju
Društvo upokojencev Vrbje je letos že sedmič obeležilo 1. oktober - mednarodni dan starejših s prireditvijo v Domu krajanov Vrbje. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci I. osnovne šole Žalec (na sliki) pod vodstvom mentoric Zdenke Markovič in Ksenije Kuzma.
Tudi ta dan se je več kot 90
upokojencev držalo letošnjega gesla društva VSE ZA ZDRAVJE: druženje, gibanje, učenje, ki je bilo pospremljeno z obilo smeha, čarovnij in plesa, za kar so poskrbeli Leon Predan in brata Pirš. Druženje je mnogim polepšalo praznik starejših in nekatere spet vsaj za dan iztrgalo iz rok osamljenosti.
P. G.
ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
•	za zakonce, izven zakonske partnerje, ki želijo izboljšati partnerske odnose,
•	za starše, ki si želijo bolj kvalitetnega starševstva,
•	za osebe v duševni stiski.
Si v hudi stiski zaradi pogostih prepirov v odnosu s partnerjem, razmišljaš, da bi se odselil/a od partnerja, vložil/a tožbo za razvezo, si nemočen/a pri vzgoji svojega otroka, imaš hude psihične stiske, iz katerih ne veš kako. Poišči pomoč pri strokovnjaku za družinsko svetovanje, poišči pomoč v šoli zdravega življenja, ki deluje od januarja 2002.
Kriza je lahko za posameznika usodna, če pa se zavestno potrudi za svoj razvoj, je lahko prehod v srečnejše življenje. Sami lahko odločamo, kako bomo krizo obvladali in kdaj ter na kakšen način bomo poiskali izhod iz nje. Za njeno pozitivno rešitev je treba le ubrati pravo pot, ki je morda prav vključitev v program ŠOLE ZDRAVEGA ŽIVLJENJA.
Temeljni cilj je, da bi znah bolj zdravo živeti v boljšem sožitju s soljudmi v popolnih, enoroditeljskih ah dopolnjenih družinah in da bi znah pomagati svojim otrokom v fazi odraščanja.
Člani šole se preko programa usmerjajo v zdravo življenje, osebnostno rast s poudarkom na gojenju osebnostnih lastnosti, ki so se izkazale za nujne pri kvalitetnem
partnerstvu, sožitju v družini. Gre za spreminjanje in spremembo življenjskega sloga posameznika, cele družine, za premik od “imeti” k “biti".
Misel članice: “Mislim, da se z vsakim srečanjem vedno bolj odpiramo eden drugemu in skupne izkušnje nam pomagajo premagovati nadaljnje težave, ki se pojavljajo. Odnos se je seveda izboljšal. Do moža čutim zopet naklonjenost in ljubezen, saj mi jo tudi vrača, vendar je še potrebno veliko, da bova prebolela vsa ponižanja, ki sva jih preživela oba.”
Ostale zahteve programa: opustitev pretirane ješčnosti, jemanja pomiril, kajenja, prekomernega uživanja alkohola, skrb za redno telesno aktivnost, redna udeležba na sestankih, doseganje sposobnosti pisnega in ustnega izražanja, negovanje korektnih odnosov do okolja in narave. Novinec, ki bi rad postal član, je tri mesece opazovalec, nato postane redni član.
Delo v skupini poteka vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 17.15 do 19-45 na naslovu Ulica Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmannova vila zraven Občine). Enkrat mesečno -zadnjo soboto ah nedeljo v mesecu je organiziran tudi planinski pohod.
Pokličete nas lahko vsak ponedeljek, sredo ah petek od 7.30 do 15. ure:
dipl. soc. del. Bojan Jereb 051 342 646 ali 03 713 64 38, mag. Irena Potočnik, dipl. soc.
del. 031/ 34 95 06.
V Šempetru akupunktna masaža
V sredo, 19. novembra, je bila odprta nova ordinacija VMP Centra za akupunktno masažo Slovenije. Ordinacija se nahaja v neposredni bližini TA Dober dan v Šempetru.
Terapijo opravljala terapevtka ga. Tanja Valjevec iz Ljubljane.
Pacienti se lahko prijavijo na brezplačni pregled na tel.: 750 12 70.
M. C.
Naj bo varen tudi december
Mesec december je mesec, v katerem bi radi postorili še tisto, kar nam tekom leta tako ali drugače ni uspelo. Želimo si, da bi predprazničen čas minil čim lepše in čim bolj polno, pri tem pa pogosto kaj spregledamo in pozabimo. Prav zaradi tega se hote ali nehote izpostavimo neprijetnostim ali drugim negativnim izkušnjam.
V predprazničnem in prazničnem času smo najpogosteje izpostavljeni gneči na cestah. Prav gneča na vsakem koraku in kratek čas, ki ga namenimo opravkom, vsem udeležencem povzročata veliko težav. (c)e huje pa je, če so zaradi zimskega časa slabe vozne razmere. V lanskem decembru se je na naših cestah zgodilo 75 prometnih nesreč, v katerih je bilo 16 udeležencev telesno poškodovanih. Največ prometnih nesreč se je zgodilo na glavni cesti proti Velenju ter na avtocesti in na regionalni cesti LeveciVransko. Kar 32 prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, 14 zaradi neupoštevanja prednosti, 9 pa zaradi nepravilnih premikov z vozili. Gre za kršitve, ki so izključno posledica malomarnega odnosa do prometne varnosti oziroma odvisne od ravnanja vsakega posameznega udeleženca. Temu moramo dodati, da je bilo 9 povzročiteljev pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je znašala kar 1.51 g/kg alkohola na kilogram krvi.
Čas gneče in odsotnosti ljudi od doma izkoriščajo tudi vlomilci. Konec prejšnjega leta se je povečalo število vlomov v stanovanjske hiše in vozila. Storilci so izkoriščali odsotnost ljudi od doma in opuščanje osnovnih samozaščitnih ukrepov. Nekoliko več je bilo tudi tatvin iz vozil, saj so oškodovanci v vozilih in na vidnih mestih puščah osebne stvari in druge predmete, vozila pa odklenjena ah z odprtimi okni.
Mesec december marsikje imenujejo tudi flveseli decemberx. Na žalost pa je za nekatere kar preveč vesel. Marsikdo ta mesec izkoristi za prekomerno veseljačenje in uživanje alkohola. Pogosto so posledice prekomernega pitja alkohola različne kršitve javnega reda in ogrožanja varnosti oseb v zasebnih prostorih, izvrševanje kaznivih dejanj in drugih negativnih
ravnanj, ki na koncu praznike pokvarijo tudi drugim. Tem kršitvam je vsekakor potrebno dodati tudi kršitve, povezane z zlorabo pirotehničnih izdelkov. Tudi tovrstnih dejanj je na našem območju v času decembra, še posebej proti koncu leta, več kot sicer.
V prometu moramo biti vsi udeleženci še posebej pozorni na vehko gnečo in zaradi tega prilagoditi hitrost vožnje, povečati varnostno razdaljo in biti pozorni na vse udeležence v prometu, zagotovo pa vozilo opremiti z zimsko opremo in vožnjo prilagajati spremenljivim voznim razmeram. Vsekakor naj velja, da pitje alkohola in udeležba v cestnem prometu nikakor ne spadata skupaj. In spoštujte moto Natakar, taksi prosim!
Samozaščitno ravnanje naj bo način vsakdanjika. Skrbimo za svoje imetje, saj je naše in težko zasluženo. S samozaščitnim ravnanjem onemogočimo ali pa vsaj bistveno otežimo storilcu, da bi si naše premoženje prilastil na lahek način.
Veselo lahko praznujemo tudi brez prekomernega uživanja alkohola. Alkoholiziranost pogosto privede do kršitev javnega reda in drugih deviantnih ravnanj. Marsikdo praznike izkorišča za objestno uporabo različnih pirotehničnih izdelkov in se na tak način uveljavlja, s tem pa moti okohco, v določenih primerih pa gre celo za ogrožanje varnosti drugih ljudi.
Pirotehnična sredstva ni dovoljeno uporabljati v spalnih naseljih. Vsekakor je potrebno spoštovati pravico vsakogar, da praznike preživi v miru.
Policisti Policijske postaje Žalec bomo s svojimi aktivnosti poskušali zagotoviti čim lepši in čim bolj varen december. S tem bomo tudi poskušali zagotoviti, da boste praznike preživeli lepo in mimo. Zagotavljanju varnosti kot eni najpomembnejših vrednost pa mora vsak posameznik s storitvijo ali opustitvijo določenega ravnanja prispevati svoj delež.
Beno BALAŽIČ, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE, policijski inšpektor II
Drobtinica
V soboto, 18. oktobra, smo ponovno uspešno izvedli projekt Drobtinica, ki ga izvajamo v sklopu Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Prodali smo 320 kg kruha, ki so nam ga darovale pekarne Brglez Vransko, Kuder Levec, Rotar Šentrupert, llduč Pongrac, Savinjski kruhek Žalec in pekarna Fijavž Šempeter. Skupni znesek od prodanega kruha je znašal 96.000,00 tolarjev. S prostovoljnimi prispevki občanov, sindikata SIP Šempeter in
podjetja Pluton, d. o. o., Šempeter smo zbrali še dodatnih 63.552,00 tolarjev. Tako je bilo skupaj zbranih 159-552,00 tolarjev.
Sredstva, zbrana s humanitarno akcijo “DROBTINICA”, bodo na I. OŠ Žalec porabili v letošnjem šolskem lem za kritje stroškov prehrane 8 do 10 učencev, ki se bodo udeležili poletne šole v naravi. V OŠ Šempeter pa bo 7 učencev od novembra do konca šolskega leta prejemalo malico po polovični ceni.
Majda Pilih
OKUŽBE
SEČIL
Osrednji organ sečil so ledvice, ki vzdržujejo ravnovesje volumna in sestave telesnih tekočin, pH le-teh, sodelujejo pa tudi pri uravnavanju arterijskega krvnega tlaka. Snovi, odstranjene iz krvi in vode, spreminjajo v seč. Le-ta po sečevodih odteka iz ledvic v sečni mehur, v katerem se nabira, dokler po sečnici ne odteče iz telesa. Odpadne snovi v telesu nastajajo z razgradnjo izrabljenih tkiv, hranil in zdravil. Ledvice jih s pomočjo drobnih filtrov precedijo iz krvi in poskrbijo za njihovo odstranjevanje. Zdravi ljudje v seču nimamo niti bakterij niti drugih povzročiteljev bolezni. Seč v sečnem mehurju je sterilen. Kljub temu pa se okužba, ki jo povzročijo bakterije, virusi, glive in različni paraziti, lahko pojavi kjer koli v sečilih.
VZROK OKUŽBE
Mikroorganizmi pogosteje prodrejo v notranjost skozi spodnji del sečil, skozi odprtino sečnice. Okužba se nato razširi navzgor v druge dele sečil. Redkeje pride do okužbe sečil zaradi širjenja povzročiteljev bolezni po krvi. V tem primeru so najpogosteje prizadete ledvice. Okužbe lahko povzročijo brazgotinjenje ledvičnega tkiva, s čimer se zmanjša učinkovitost filtriranja. Poleg infekcije je lahko vzrok za okužbo sečil tudi zapora sečnega toka, ki se lahko pojavi kjer koli v sečilih, od ledvic, kjer seč nastaja, do sečnice, skozi katero se seč izloča iz telesa. Odtekanje seča običajno ovira ledvični kamenček. Pri moških je za zastoj seča pogosto kriva razširjena obsečnica (prostata).
Pogostejše so okužbe spodnjih sečil, sečnice in sečnega mehurja kot pa zgornjih ledvic in sečevodov. Okužbe se večkrat pojavljajo pri ženskah, vzrok zanje je tudi krajša sečnica. Tveganje za okužbo povečuje sladkorna bolezen, nosečnost in oslabljen imunski sistem.
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
ZDRAVIJEJSJF
Če težave z odvajanjem seča spremlja bolečina v spodnjem delu trebuha, moten ah tudi krvav urin in če trajajo težave več kot tri dni, je potreben posvet z zdravnikom. Vedno pa je nujen posvet z zdravnikom, če gre za otroke, nosečnice, starejše in kronične bolnike.
PREPREČEVANJE
OKUŽB
Vse, kar je potrebno, da ohranimo zdrave ledvice in sečila, je, da pijemo zadostne količine vode. Ledvic ni mogoče in tudi ni potrebno “spirati” s pitjem velikih količin vode ah z jemanjem zdravil. Pitje zadostnih količin tekočin zmanjša možnost nastajanja ledvičnih kamnov. Normalno dnevno potrebo po tekočini, približno pol tretji liter, organizem dobi s pitjem vode, mleka ah sadnega soka in z zaužitjem vode v živilih. Zdrav način življenja in dovolj telesne aktivnosti lahko prav tako bistveno pripomoreta k manjšemu tveganju za obolenje sečil, predvsem ledvičnih kamnov. Pri kateri koh obliki sečnih kamnov je treba omejiti oksalate. Bolniki naj se izogibajo špinači, rabarbari, čokoladi, lešnikom, čaju in tudi prevelikim količinam vitamina C, ker iz njega nastaja oksalna kislina. Pogostnost sečnih kamnov zmanjšujejo dejavniki, ki zmanjšajo tudi koncentracijo različnih soh v urinu (zadostno pitje tekočin, manj slana hrana).
SAMOZDRAVIJENJE
Za lajšanje težav pri vnetju sečnih poti lahko brez recepta svetujemo le številne pripravke naravnega izvora v obliki čajnih mešanic in zeliščnih kapljic. Listi gornika, ki ima protibakterijsko delovanje. Gornik vsebuje vehko čreslovin, ki dražijo želodec. Čaja ne pijemo dlje kot teden dni. Zel golega kilavca in meta pomirjata krče in povečujeta izločanje seča. Kopriva deluje diuretično zaradi velike količine kalija. Čaj uporabljamo za izpiranje sečnih organov, preprečevanje ledvičnega peska in pri vseh vnetnih procesih v telesu. Njivska preslica tako kot kopriva pospešuje izločanje urina in je zelo učinkovita pri zdravljenju obolenj ledvic in mehurja. Lahko jo uporabljamo dlje časa.
Za zdravje vaših ledvic je pomembno, da nanje pomislite tudi tedaj, ko se vam zdi uporaba analgetikov (zdravil proti bolečinam) neizbežna. Pretirana uporaba teh zdravil lahko privede do ledvične odpovedi.
Helena Hrastovec, farm. tehn.
Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 62 Faks: 03/706 30 51 GSM: 041/626-116 albin.herman®slol.net
■m
november 2003
Mladi športni novinarji poročajo
Dekle v kimonu
Pestra ponudba izbirnih predmetov na športnem področju
Kristina Jazbec obiskuje osnovno šolo v Grižah. Je čisto “navadna” osmošolka kot vse njene vrstnice, pa vendarle je predana športu, ki ne sodi ravno med “nežne” športe. Sama pa pravi, da se veseli uspehov v šoli in na judo tekmovanjih.
1.	Kristina, zakaj si med tolikimi športi izbrala ravno judo?
Šport mi je bil vedno v veliko veselje. Ker pa je izbira na tem področju velika, se nikakor nisem mogla odločiti. V drugem razredu nem je, sedaj že bivša članica kluba Sankaku, Maja Šuster predstavila judo. Izpolnila sem prijavnico in začela trenirati. Judo mi je postajal iz dneva v dan bolj všeč in tako ga treniram še danes.
2.	Kako poteka trening?
Najprej se preoblečem v kimono
- to je oblačilo, ki ga sestavljajo hlače, pas in kimono (zgornje oblačilo). Sledijo ogrevalne vaje, potem pa se začne trening tehnike juda. Trening je zanimiv Uidi zaradi tega, ker je naša trenerka Japonka -to je gospodična Shinobu Isihara.
3.	Kako ti uspe uskladiti učenje s treningi in tekmovanji?
Tako kot večina športnikov imam tudi jaz svoj umik - umik učenja in domačih nalog in umik treningov. Včasih je težko, še zlasti pred redovalnimi konferencami in takrat
je potrebno kakšen trening tudi “prešpricati”, ampak z dobro voljo gre.
4.	Kateri so tvoji največji uspehi?
Štirikrat zapored sem bila šolska državna prvakinja, enkrat državna, na mednarodnem tekmovanju v Gradcu sem bila prva, v Vöcklabrucku v Avstriji druga. Drugo mesto sem zasedla tudi v Mionsu v Franciji.
5.	Kakšni so tvoji občutki po zmagi?
Po tekmovanju sem ponavadi zelo utrujena. Tisti prijetni občutki pridejo za mano. Da, vesela sem, če premagam nasprotnika.
6.	Treningi in tekmovanja juda izglodajo zelo resno. Se kdaj tudi pošalite?
Šal je bolj malo. Smešno je bilo, ko je ena izmed članic med treningom izgubila hlače.
7.	Ali si mogoče kdaj pomislila, da bi se prenehala ukvarjati s tem športom?
Včasih, ko pomislim na naporne treninge, bi mogoče res obupala. A mi uspehi na tekmovanjih te misli potem hitro odženejo. Resno o tem še nisem razmišljala. Morda, nekoč... ali pa tudi ne...
Trenerka Shinobu Isihara o Kristini:
Kristina je zelo dobra športnica tako po značaju kot po svojih rezultatih. Mislim, da bo postala odlična judoistka.
Žana Basle, OŠ Griže
OŠ Šempeter je bila ena izmed prvih šol, ki je pričela z uvajanjem	programa
devetletne OŠ, zato lahko učenci v letošnjem letu izbiramo med pestro ponudbo izbirnih predmetov. Izbirni predmeti so predmeti, ki jih učenci izberemo v soglasju s starši. Pri teh predmetih poglabljamo svoje znanje na področjih, kjer se čutimo močne in dobre. In ker nas je veliko, ki imamo radi izbirne predmete na področju športa, jih v nadaljevanju predstavljamo.
Učenci sedmega razreda se lahko vključijo k predmetu, ki se imenuje šport za zdravje. Program predmeta je pester: učenci pridobivajo osnovna znanja iz atletike, plavanja, košarke, nogometa in odbojke. Tako
Ljubljanski maraton
V nedeljo, 26. oktobra, je v Ljubljani potekal "ljubljanski maraton”. Udeležilo se ga je približno 5.000 tekačev, od tega tudi 20 učencev I. OŠ Žalec, ki so se udeležili tudi 38. oktobrskega teka v Murski Soboti, kjer je ekipa starejših deklic osvojila odlično 1. mesto. Kljub mrazu v Ljubljani so naši učenci tekli odlično in si z udeležbo prislužili veliko praktičnih nagrad, ki jim bodo v pomoč pri nadaljnjem treniranju atletike.
Ana-Marija Rijavec, Monika Mlinarek in Špela Cilenšek I. OŠ Žalec
pri izbirnem predmetu nadgrajujejo svoje športno znanje.
Šport za sprostitev v osmem razredu predstavlja različne možnosti za rekreativno dejavnost z različnimi športnimi panogami. Učitelj upošteva tudi naše želje in interese, ki so seveda zelo raznoliki. Seznanili smo se z osnovami badmintona, se preizkusih v rolanju in plavanju. Nasmejali smo se ob pravih aerobičnih vajah in se utrudili ob dolgem kolesarjenju. Tako smo bili ob koncu šolskega leta prav vsi v izvrstni telesni pripravljenosti, na kar smo bili zelo ponosni.
V devetem razredu smo se odločili za izbrani šport. Vsi smo bili enotni in izbrali odbojko. Ob sproščenem vzdušju, ki vlada pri urah, pridobivamo tehnična in taktična znanja o odbojki.
Prava popestritev za naše
Občinsko prvenstvo v rokometu
5. novembra se je na I. OŠ Žalec odvijalo občinsko prvenstvo v rokometu za deklice 7. in 8. razredov.
Pomerili sta se ekipi Žalca in Petrovč. Domačinke so premagale gostujoče z rezultatom 16 : 12 in se uvrstile na področno tekmovanje.
Žalsko ekipo je vodila ga. Polona Kuder, ekipo iz Petrovč pa ga. Vera Čretnik.
Sandra Jovičič in Karmen Potušek I. OŠ Žalec
osmošolce je izbirni predmet ples, kjer se deklice in dečki urijo v plesnih korakih starinskih in družabnih plesov. Seznanjajo se s pravilno držo pri plesu, hojo, svoje gibanje pa izražajo v različnih ritmih in ob različnih tempih.
Zanimivo je, da so izbirni predmeti s področja športa med najbolj obiskanimi. Podatek kaže na to, da imamo v Šempetru šport zares radi. Tudi učitelja, ki nas poučujeta, Aleksandra Cocej in Peter Huš, ustvarjata zanimiv pouk. Pri urah smo sproščeni, nasmejani, upoštevata naše interese in nam posredujeta veliko svojega znanja.
Aleksandra Cocej, učiteljica IP ples: “Letošnje leto prvič poučujem izbirni predmet ples. Pri delu z učenci sem sproščena in tudi njih skušam v takšnem vzdušju naučiti prvih plesnih korakov. Zdaj že poz-
V petek, 7. 11. 2003, je na žalski šoli potekalo občinsko prvenstvo v rokometu. Tekmovale so ekipe osnovnih šol Griže, Šempeter in Petrovče. Zanimiva igra je pokazala naslednje rezultate:
PETROVČE - GRIŽE 19 : 4 GRIŽE - ŠEMPETER 2 : 16 PETROVČE - ŠEMPETER 20 : 8
Kot ste lahko sami ugotovili, so s štirimi točkami zanesljivo zmagah Petrovčam, Šempetrani so z borbeno igro in končnima dvema
namo osnovne korake in je delo lažje. Ob koncu leta bomo že pravi plesni mojstri, tako menijo tudi otroci, ne samo jaz.”
Peter Huš, učitelj treh športnih izbirnih predmetov: “Pouk pri mojih izbirnih predmetih temelji na športni igri. Med izbirnimi in obveznimi predmeti ne vidim bistvene razlike v motivaciji otrok, saj so učenci za delo motiviram tudi pri urah športne vzgoje. Je pa morda res, da se za izbirne predmeta s področja športa odločajo tisti, ki kažejo za gibanje, žogo, kolektivno igro, izrazit interes. Kdo ve, morda bo tudi kdo od teh učencev nekoč vrhunski športnik. Tudi zato je potrebno ponuditi mladim veliko možnosti, da razvijejo svoje sposobnosti tudi na športnem področju.”
T. Kos, V. Črepinšek, N. Zajc, OŠ Šempeter
točkama zasedli drugo mesto, na tretjem pa so pristali učenci OŠ Griže, ki so ostali brez točk. Igralce je, tako so mi odgovorih, motila prazna tribuna. Vsekakor je vzdušje boljše, če vsak gib na igrišču spremlja vsaj sto gledalcev, ki bučno navijajo. Za mlade športnike je motivacija na tak način večja, kar se pozna tudi v igri. Zakaj občinska tekmovanja ne privabijo navijačev? Ampak to je že tema za kak drug članek...
Grega TVimšek I. OŠ Žalec
Veliko golov, malo gledalcev
Karel Zelenko, častni predsednik grafičnega bienala
Kaj menite o razstavljenih
Atletski klub Žalec
ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
Aškerčeva 9a, 3310 Žalec TEL: 712 12 67 GSM: 041 248 564 FAX : 712 12 62
NAPOVEDNIK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ ZA DECEMBER 2003
PANOCA-AKUVNOST	DATUM	DAR	HA	VRSTA imOVMJA-IZVAJALEC 01. KRAJ
KOŠARKA-(7/8.r.)-dekhce	9.12.2003	Torek	13.00	PRVENSTVO OBČINE ŽALEC - OŠ GRIŽE
KOŠARKA - (7/8. r.) - dečki	11.12.2003	Četrtek	13.00	PRVENSTVO OBČINE ŽALEC - OŠ PETROVČE
KOŠtRKA-(7/8.r.)-dečki	16.12.2003	Torek	12.00	POLFINALE PODROČNEGA PRVENSTVA - kraj še ni znan
	7.1.2004	Sreda	12.00	FINALE PODROČNEGA PRVENSTVA - kraj še ni znan
KOŠARKA- (7/8. r.)- deklice	17.12.2003	Sreda	12.00	POlflNAIE PODROÖiEGA PRVENSTVA ■ kraj še ni znan
	8.1.2004	Četrtek	12,00	FINALE PODROČNEGA PRVENSTVA - kraj še ni znan
ODBOJKA - (7/8. r.) dečki	22.12.2003	Ponedeljek 12.30		FINALE PODROČNEGA PRVENSTVO - OŠ ŠEMPETER
ODBOJKA-(7/8. r.)-deklice	23.12.2003	Torek	12.30	FINALE PODROČNEGA PRVENSTVO - OŠ ŠEMPETER ZKŠTŽALEC
Opravljali kolesarski izpit
ZAVOD ZA KULTURO,
zkst.sport@siol.net
Na naši šoli je letos potekalo že 11. srečanje mladih grafikov. Kot gost je s svojimi grafikami sodeloval tudi Karel Zelenko in naši šoli podelil eno svojih grafik, mi pa smo z njim opravili kratek intervju.
Zanima naju, ali ste že sodelovali na kakšnih otroških grafičnih bienalih in na splošno na grafičnih bienalih?
“Na otroških bienalih še nisem sodeloval, drugače pa že na mnogih, največkrat v Ljubljani.”
“Smrt je v tej ali drugi podobi prisotna na malone vseh Zelenkovib listih. Pogosto neposredno v podobi mrtvega konja, rib in ptic, mrtvega cvetja,	nagrobnih
spomenikov ...” Ali vaše slike predstavljajo Vaš pogled na svet ali kaj drugega?
“To je napisal Zoran Tržiščnik; sam se s tem ne strinjam. Smrt je le ena od tem, ki so na mojih grafikah. Ko sem bil otrok, sem na pustni torek sredi njive videl mrtvega konja, ki si je zlomil nogo in so ga morah ustreliti. To je name naredilo vehk vtis in kasneje sem to sliko iz otroštva prenesel na svojo grafiko. Drugače pa svojih grafik ne tolmačim, zalo si jih vsakdo razlaga drugače.”
Ali je grafika edina umetnost, v kateri se izražate?
“Ne. Včasih sem slikal tudi na keramiko, ustvarjal knjižne ilustracije, predvsem otroške. Delal sem scenografijo v gledališču, nekaj časa pa tudi v filmu. Drugače se ukvarjam z grafiko in slikarstvom.”
otroških grafikah?
“Mislim, da je to edini otroški bienale v Sloveniji in sem nad tem zelo navdušen. Kar se tiče grafik, so zelo neposredne, prepričljive ter narisane s srcem.”
Kolikokrat letno pripravite razstavo v Belgiji - v Bruslju v galeriji Le Creuset?
“Zdaj malo manj, in sicer zato, ker me lovijo leta in ker ne ustvarjam tako veliko kot nekdaj. Drugače pa enkrat letno.”
Nekje smo zasledili, da je Vaša žena kiparka in keramičarka. Ali prihaja do nasprotij glede umetniškega delovanja?
“Ne. Nikjer ne prihaja do nasprotij; kvečjemu se v družim posvetujemo, pogovarjamo drug z drugim, kritiziramo pa nikoh.”
Kakšna se vam zdi Vaša prva grafika v primerjavi z drugimi in kako gledate nanjo po tolikih letih ustvarjanja?
“Na to še nisem pomislil, vem pa, da so bile tedanje grafike pod vplivom drugih grafikov.”
Za konec Vas prosiva, če nama razkrijete, kaj trenutno ustvarjate?
“Trenutno ustvarjam shko, na kateri sedi vehk maček in gospa, ki igra pasjanso. Zadnje čase več slikam.”
Zahvaljujeva se Vam za pogovor.
Lucija Jelen in Tatjana Milovanovič, 8. a i. OŠ Žalec
1. zimski atletski pokal SPRINTKO 2003/04 V mesecu novembru bomo pričeli s sistemom atletskih tekmovanj, ki bo trajal vse do marca prihodnje leto. Sistem zimskega pokala Sprintko bo zasnovan na podlagi petih tekem, ki se bodo izvedle ob koncu vsakega prihodnjega meseca od novembra do marca 2004. Vse tekme se bodo odvijale v telovadnici OŠ Žalec. Starostne kategorije:
1.-2. razred OŠ,
3. - 4. razred OŠ,
5. - 6. razred OŠ,
7. - 8. razred OŠ.
Atleti/nje bodo tekmovali/e v skupno petnajstih disciplinah, iz katerih pridobijo rezultate, ki jih točkujemo tako, da prvi v posamezni
starostni kategoriji dobi 1 točko, vsak naslednji pa eno več. Prvo mesto v posamezni starostni kategoriji osvoji tisti tekmovalec, ki zbere najmanjše število točk. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medaljo, vsi sodelujoči pa priznanje. Pogoj za priznanje je vsaj 50 % opravljenih disciplin (vseh disciplin je 15, torej 7 nujno opravljenih).
Vodja tekmovanja je Anita Seles (04l 783 075), pomočnika pa Aleš Gašparšič (031 322 749) in Stanka Martinšek - Murgelj (051 339 934).
Tekmovanje je odprtega tipa. Pravico nastopanja ima vsak, ki izpolnjuje pogoje starostne kategorije in je plačal startnino ne glede na članstvo v AK Žalec.
Četrtošolci Osnovne šole Prebold so pred dnevi opravljali kolesarski izpit.
Armin Suljanović, 4. a:”Bilo me je malce strah, pravzaprav sem imel tremo, a počutil sem se odraslega, saj sem se vozil s kolesom brez spremstva staršev.”
Nikofina Grobotek, 4. c:”Bila sem srečna, ko sem izvedela, da sem opravila kolesarski izpit. Dobila sem izkaznico in ponosna odšla domov.” Neja Plaskan, 4. c:”Ko sem pričela z vožnjo, me je bilo zelo strah. Nenadoma je strah izginil in kolesarsko pot sem odpeljala odlično.” Ana Kisovar, 4. c:”Pred pričetkom vožnje me je stiskalo v želodcu.
Kmalu sem ugotovila, da so vsi strahovi zaman. Vesela sem bila, ko sem izvedela, da sem opravila kolesarski izpit.”
Žan Artelj, 4. a:”Z opravljeno izpitno vožnjo sem dokazal, da sem se sposoben samostojno voziti s kolesom. To mi veliko pomeni.”
Tomaž Drolc, 4. c:"Med vožnjo sem naredil veliko napak, zato izpita nisem opravil. Naslednjič se bom bolje pripravil, saj se mi gre, da bi imel v žepu izpit.”
Mentorica Nives Kunej
M. S.
november2003
Savinjske zgodbe
Jubilanti na zakonski poti
Na Ponikvi pri Žalcu so poznani po številnih prireditvah, ki so odraz nekdanjega življenja na podeželju. $ tem ohranjajo bogato kulturno dediščino svojega okolja. Prireditve imajo etnografski, zgodovinski in turistični značaj. Ob tem skrbijo tudi za lepo urejenost kraja. V samem centru stojijo
pred cerkvenim oltarjem. S pomočjo Milana Banovška je idejo tudi udejanjila in tako se je pred oltarjem ponovno zbralo 11 zakonskih parov. Z najkrajšim, 10-letnim skupnim zakonskim življenjem so pred duhovnika Antona Krašovca stopili: Elizabeta in Sergej Kos ter Rozalija in Marjan Verzelak. Okrogli 20-letni jubilej so slavili: Danica in Janez
ki cerkveni pevski zbor, Moški pevski zbor Ponikva in Ljudske pevke s Ponikve. Vsi zakonci so ob tej priložnosti prejeli spominske listine. Sonja Jelen pa je dvema paroma, ki bosta prihodnje leto praznovala okrogel jubilej, podelila Uidi štafetno listino z okvirjem. S sprejemom le-te, ki bo do naslednje tovrstne prireditve visela v Slomškovem domu, sta para
Zakonski jubilanti z župnikom Antonom Krašovcem in glasbenikoma
cerkev sv. Pankracija, Slomškov dom in etnografski muzej. Prav prostor med temi objekti, cerkev in Slomškov dom pa so bili predpreteklo nedeljo prizorišče nove zanimive prireditve Jubilanti na zakonski poti, ki naj bi postala tradicionalna.
Glavno zaslugo za izvedbo prireditve gre pripisati Sonji Jelen, ki se ji je porodila ideja, da bi se vsako leto ob tem času zbrali zakonski pari iz krajevne skupnosti Ponikva, ki so ali še bodo v tekočem letu praznovali okrogli zakonski jubilej, sklenjen
Jelen, Ivica in Srečko Lednik ter Sonja in Marjan Jelen. Kar pet parov pa je praznovalo srebrno poroko, 25 let skupnega življenja: Majda in Ivo Vasle, Fanika in Franc Vasle, Marica in Alojz Vasle, Slavica in Franc Lešnik ter Milena in Milan Banovšek. Z najdaljšim zakonskim stažem, 40 let skupnega življenja, pa sta tokrat pred duhovnika stopila Anica in Alojz Cokan.
Tokratna sv. maša je bila nekoliko drugačna kot običajno in tudi precej daljša, saj se je prepletala z jubilejem zakoncev in kulturnim programom, ki so ga pripravili otroški in mladins-
prevzela Uidi obvezo, da bo organizacija tovrstnega jubilejnega srečanja prihodnje leto v njunih rokah. Z vsakoletno predajo štafetne listine naj bi bila zagotovljena tudi kontinuiteta prireditve, ki ima Uidi namen, kot pravi Sonja Jelen, poudarjati pomen in vrednote skupnega zakonskega življenja.
Ob zaključku slovesnosti v cerkvi so zakonci nazdraviti z blagoslovljenim domačim vinom in ob igranju harmonike in klarineta zapustili cerkveni hram. Jubilejni dan zakonske poti so zaključili v gostišču Vovk v Studencih.
D. Naraglav
Ivanka skupaj s hčerama, zetom in predstavnikoma DU Prebold
Z Gorenjske v Savinjsko
Gorenjci in Savinjčani imamo kar nekaj skupnih značilnosti. Vsi smo znani po precejšnjih kmetijskih površinah, le da so Gorenjci znani predvsem kot veliki pridelovalci krompirja, mi pa kot pridelovalci hmelja; oboje je, vsaj v preteklosti, prinašalo lepe denarje, zato so nas drugi imeli za bogate. Iz tega najbrž izhaja tudi miselnost o skopuštvu. Tudi Ivanka Kramer, ki je pred dnevi dopolnila 90 let, se rada pošali na ta račun.
“Rojena sem bila v Križah na Gorenjskem, torej sem bila bogata, moj mož pa je bil Savinjčan in tako sem bila še bolj bogata,” pravi v šah Ivanka in dodaja, da je to žal daleč
od resnice, saj ne njej ne možu življenje ni bilo postlano z rožicami. Kljub vsem problemom, ki jih prinaša življenje, je bila vedno dobrovoljna. Takšna je tudi danes pri svojih devetdesetih letih.
Ivankin oče in mama sta dala življenje šestim otrokom, štirim hčeram in dvema sinovoma. Ivanka je bila druga po vrsti in po končani osnovni šoli je morala kmalu v službo. Delala je v predilnici v Tržiču in tam spoznala svojega bodočega moža mizarja Toneta Kramarja iz Latkove vasi pri Preboldu, ki je delal na Gorenjskem pri stricu.
“Zatrapala sem se vanj in on vame in tako sva odšla na njegov dom v Latkovo vas, kjer sva se sredi vojne leta 1942 tudi poročila,” pravi Ivanka. Rodila je hčeri Miro in Jano,
ki jo imata zelo radi. Moz Tone je umrl že leta 1974, zdaj pa ji čas krajšajo štirje vnuki in devet pravnukov. Živi v svojem domu, skupaj z Janino družino, le nekaj metrov stran pa v svoji hiši živi tudi hči Mira z družino. Sicer pa je navezana na svojo sobo, v kateri veliko bere, gleda televizijo in v miru preživlja jesen svojega življenja. Človek bi ji težko prisodil tolikšno starost, zaradi zloma kolka le težko hodi.
Ob odhodu smo jo povprašali po receptu za dolgo življenje. Dejala je: “Človek mora biti vesel, dobrovol-jen, ne sme se jeziti, prav tako pa velja biti skromen, delaven in pošten. Življenje je tako lepše in niti ne zaveš se, kdaj postaneš star.”
D. Naraglav
92 let Leopolda Tajnška
Spomin na življenje na vasi
S prireditve “kožuhanja" v Taboru
Del zakoncev pri maši
Skupno praznovanje
V teh dneh je Leopold Tajnšek s Polzele praznoval 92. rojstni dan. V imenu občine Polzela ga je na njegov osebni praznik obiskal podžupan Stanko Novak, mu izročil darilo in šopek ter čestitke občanov, v imenu Medobčinskega društva invalidov Žalec, katerega član je, pa sta mu voščila Dragica Veler in Janez Meglič.
Leopold ima za seboj trdo življenje. Kot mlad fant se je zaposlil v nekdanji Westnovi tovarni, v poznejšem
podjetju EMO v Celju, kjer je dočakal tudi upokojitev. Po vojni sta si z ženo Slavko sredi travnikov na Bregu pri Polzeti postavila skromen dom, v katerem se je rodilo osem otrok, od katerih jih živi še šest, štirje sinovi in dve hčeri. Zaradi vsakoletnih poplav se je družina preselila na Polzelo, kjer so si ponovno postaviti hišo, v kateri biva še danes. Kot sam pravi, se še dokaj dobro počuti, le noge mu ne služijo tako, kot bi morale.
Še pred kratkim so bili jesenski večeri na podeželju nadvse živahni. Razlog za to so bila najrazličnejša kmečka opravila, zlasti ličkanje - kož-uhanje koruze. Pod kozolci se je zbralo staro in mlado, iz njihovih grl pa je prihajala prijetna pesem. Večer, ki se je pogosto raztegnil daleč v noč, sta bogatila glasba in humor. Ob vsem ni manjkalo pečenih bučnic in kostanja, potice, jabolčnika ter drugih dobrot.
To je zdaj v pretežni meri le še spomin. Siliranje in obiranje koruze s stroji je to idiliko izrinilo s kmečkih dvorišč. Prav zato je hvalevredno, kjer se trudijo ohranjati spomin na preteklost.
Letos so s tovrstno dejavnostjo pričeti tudi v Društvu podeželskih žena in deklet občine Tabor, ki ga vodi Mateja Kovačič. Pripraviti so zanimivo etnografsko, kulturno in
zabavno prireditev, ki je potekala v dvorani Doma krajanov. Za prostor pod kozolcem, kjer se je običajno “kožuhalo”, je služil oder dvorane, ki je bil temu primemo tudi okrašen z dobrotami jeseni in velikim kupom koruze, okrog katerega so sedeti ženske in moški in “kožuhati” koruzo, jo vezati skupaj ter odlagati na “rante”. Vse to početje je bilo pospremljeno z glasbo domačih fantov, petjem in družabnimi igrami ter komentarjem voditelja Slavka Geržine. Med udeleženci prijetnega večera je bil tudi taborski župan Vilko Jazbinšek, ki je uspešno začel in tudi prestal prvo ugankarsko družabno igro.
Na prireditvi ste se lahko posladkati z moštom, s kostanjem, suhim sadjem in z mnogimi drugimi dobrotami, ki so jih za ta večer napekle prizadevne članice društva.
D. Naraglav
V polzelski župniji okrogle obletnice zakonskih zvez proslavijo vsi pari naenkrat. Na slovesnosti, ki so jo pripravili minulo soboto zvečer v župnijski cerkvi sv. Marjete, se je zbralo veliko parov, ki so v tem letu ali še bodo praznovali okrogle obletnice, vse od pete do petdesete.
Tokrat so se slavju pridružiti kar
Poleg občinskih proslav ob dnevu spomina na mrtve so te pripravili tudi po krajevnih skupnostih. V Libojah je komemoracijo ob osnovni šoli, kjer je spominska plošča padlim libojskim partizanom, pripravilo tamkajšnje združenje borcev in udeležencev NOB.
V programu so sodelovati Godba Liboje, OŠ Liboje, Petra Rom in
trije “zlati” zakonski pari: Luk-nerjeva, Kolaričeva in Emeršičeva. Praznovanje so združiti tudi z godom sv. Cecilije, zavetnice cerkvenih pevcev, tako da so združeni cerkveni pevski zbori pod vodstvom Marka Slokarja peti pri sv. maši, ki jo je daroval domači župnik in dekan Jože Kovačec.
Mladinski klub Kasaze-Liboje, ki mu predseduje Matjaž Jazbec. Slednji je imel tudi priložnostni govor, v katerem je med drugim dejal: “Spoštovanje do umrlih se ne meri le v lepoti nagrobnika, v številu prižganih svečk in gomilah položenega cvetja, ampak naj bo to razmišljanje o nas samih, o našem življenju, da bo pošteno in lepše in človeka vredno življenje.”	D. N.
T. Tavčar
Leopold Tajnšek sprejema darilo iz rok Stanka Novaka.
T. Tavčar
Ob dnevu spomina
Savinjske zgodbe
november2003
S smučini s strehe sveta
Himalaja je bila in ostaja življenski sen in izziv vsakega gornika - alpinista. Kar nekaj slovenskih alpinistov je ta sen že uresničilo, nekateri pa so žal za vedno ostali v objemu mogočnih gora. Podvig, ki ga je izpeljal Davo Karničar pred tremi leti, pomeni v alpinističnem svetu herojsko dejanje, dejanje na meji mogočega. Z njim je potrdil sloves najboljšega ekstremnega smučarja na svetu ter slovenskemu alpinizmu dodal še eno lovoriko, svetu pa dokazal, da sodijo slovenski alpinisti v sam svetovni vrh.
Davo Karničar je o svojem podvigu pripravil že veliko predavanj po Sloveniji. Pred dnevi pa se je predstavil tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Gosta je
pozdravil in na kratko predstavil številnim obiskovalcem programski direktor za šport na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Uroš Vidmajer. Več o sebi in svojih dosežkih pa je Davo Karničar spregovoril sam. V uvodu je ob predvajanju 20-minutnega dokumentarnega filma predstavil svoje doživljanje Everesta.
41-letni Davo Karničar, oče štirih otrok, je zrasel v gorniški in smučarski družini na Jezerskem, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Z gorami in smučanjem se je zastrupil že v rani mladosti, čeprav je takrat mislil, da se mu godi krivica. Veliko časa je preživel v gorah, saj sta bila starša 40 let oskrbnika Češke koče, od koder je vsako leto nekaj tednov hodil v dve uri oddaljeno šolo na Jezersko. Počitnic in morja ni poznal, njegove počitnice so bile gore.
“Sprva sem imel občutek, da se mi godi krivica, vendar sem kmalu spoznal, da je to pravzaprav velik prvilegij, ki ga lahko uživajo le redki. Hribe sem začel razumevati, spoštovati, vzljubil sem jih, brez tega bi se verjetno težko loteval osvajanja najvišjih gora,” je kmalu po spustu s smučmi z Everesta dejal Davo v intervjuju, ki sem ga opravil z njim v Braslovčah.
Gore šole življenja
Davo Karničar je trden, odločen, preudaren človek, alpinist in ekstremni smučar. Kalilo in izgrajevalo ga je njegovo gorniško in smučarsko življenje. Gore so zanj šola življenja, ki človeka učijo, kako se je treba potruditi za dosego cilja, kako sprejemati odločitve in biti odločen pri svojih sklepih.
“Gore mi pomagajo, da na “ravnih” deh bolj ali manj uspešno premagujem probleme in tegobe
vsakdanjega življenja,” pravi Davo, ki je pred resnejšim alpinističnim udejstvovanjem veliko časa posvečal predvsem smučariji. Tekmoval je v alpskem smučanju in se uvrstil v mladinsko reprezentanco takratne Jugoslavije. Postal je republiški prvak v slalomu, toda gore, ki jih je kot otrok gledal vsak dan, mu niso dale miru.
Opravil je nekaj odličnih alpinističnih podvigov, predvsem v domačih gorah. Presmučal pa je tudi severovzhodno steno zloglasnega Eigerja, vzhodno steno Matterhorna, doma pa izredno izpostavljeno severno steno Grintavca in zaledeneli Sinji slap pod Češko kočo, oboje je ocenjeno s sedmo stopnjo zahtevnosti. Ob vsem tem ga je vedno znova privlačila Himalaja. Leta 1989 se je brez uspeha vrnil z Nanga Parbata v Pakistanu.
V to deželo se je znova vrnil štiri leta kasneje, a mu je veter odpihnil smuči z višine 8000 metrov, kamor si jih je prinesel nekaj dni prej. Leta 1995 sta z bratom Drejcem opravila prvi smučarski spust v zgodovini z Anapurne (8091 m), prvega osemti-sočaka, na katerega je stopil človek. Največji izziv je po tem podvigu postal Everest. Nanj se je po severni steni odpravil že takoj naslednje leto, a ga je na 8200 metrih zajel vihar, komaj se je rešil in bil ob dva prsta na roki. Zelo tragično, z izgubo osmih življenj, pa se je končala ena od tujih odprav, ki se je na Everest želela povzpeti po južni strani.
“Bil sem ob dva prsta, a hkrati odločen, da kmalu znova .poskusim, tokrat po smeri prvopristopnikov, saj sem spoznal, da je tam še največ možnosti za uresničitev cilja.”
Na strehi sveta
“Stati na strehi sveta, na 8848 m visokem Everestu, je zagotovo za vsakega alpinista nekaj božanskega, če pa se na vrh povzpneš z namenom, da po težavnem in nevarnem vzponu sestopaš s smučkami na nogah, pa je to dejanje že na meji nemogočega. Everest je tudi sicer nekakšen poligon za rekorde. Hitrostni rekord na njegov vrh po smeri prvopristopnikov znaša nekaj manj kot 17 ur, z njegovega vrha so poleteli s padalom, na samem vrhu so tudi že prespali, opravili so prečenje gore prek vrha s kisikom in brez njega in še kaj. Preleteli so ga celo z balonom. Kar nekaj se jih je preizkusilo v spustu s smučmi, a nobenemu ni povsem uspelo. Francoz Pierr Tardivel je leta 1992 smučal izpod južnega vrha do Ledenega slapu, .Italijan Hans Kammerlander, ki si je sicer smuči nadel na samem vrhu leta 1996, pa
je moral zaradi pomankanja snega dobršen del poti prepešačiti. Izziv nepretrganega smučanja je tako ostal. Davo Karničar pa je postal prvi mož na svetu, ki mu je to nalogo uspelo v celoti izvesti.
“Vzpona na Everest smo se lotih na klasičen, himalajski način, s postavljanjem vmesnih taborov in napenjanjem fiksnih vrvi. Ob postavljanju taborov se je bilo hkrati nujno potrebno privaditi na višino. Sedmega oktobra je napočil dan končne odločitve. Dan je bil čudovit, kot nalašč za vzpone na himalajske vrhove. Bilo je jasno, z malo vetra in ne preveč nizkimi temperaturami. S prijateljem Francem in dvema šerpama smo se vso noč vzpenjali z zadnjega tabora, ki smo ga dan prej postavili na Južnem sedlu, skoraj 8000 m visoko. Jutro nas je ujelo že zelo visoko, na Južnem vrhu, slabih 100 višinskih metrov pod glavnim vrhom. Do vrha smo potrebovali le še dobro uro in ob sedmih zjutraj je bil prvi del moje naloge končan. Čakal me je le še spust, ki pa je lahko pomenil uspeh ah neuspeh zastavljenega glavnega cilja odprave. Tega sem se dobro zavedal in zato nisem odlašal. Največjo težavo celotnega smučanja z vrha je predstavljala Hiharijeva stopnja, izkazalo se je, da je bil enako problematičen tudi oster greben, ki se vleče proti Južnemu vrhu. Oboje in tudi vse ostalo mi je nekako uspelo premagati in srečno prismučati do konca v bazni tabor.”
Veselje v baznem taboru ni bilo sproščeno, saj je člane odprave skrbelo tudi za Tadeja, Grega in Mateja, ki so čakali na večerni odhod od zadnjega tabora proti vrhu. Devetega oktobra so tudi Tadej, Grega in Matej stali na najvišji gori sveta in tako dopolnili Davov uspeh, ki je bil deležen vehke medijske pozornosti. Na dan Davovega smučanja je spletno stran odprave obiskalo kar 3,8 milijonov ljudi. O drznem in neverjetnem dosežku Slovenca Dava Karničarja so poročali tudi časopisi po vsem svem.
Še Antarktika in Severna Amerika
Davo Karničar je s tem podvigom zapolnil velik del svojega smučarsko-alpinističnega mozaika. Morda njegov največji del, čeprav mu načrtov v tej smeri že takrat ni manjkalo, saj je sklenil smučati z najvišjih vrhov vseh kontinentov. Leto po Everestu se je s smučmi spustil s Kilimandžara (5894 m), maja 2002 z Elbrusa (5642 m), januarja letos z Aconcague (6969 m) in avgusta z Mt. Kosciouska v Avstraliji. Za dokončno izpolnitev projekta Sedem vrhov mu manjkata še dva, in sicer na Antartiki spust z Mt. Winsona (5140 m) in Mt, McKinleya (6193 m) v Severni Ameriki, česar naj bi se lotil prihodnje leto.
“Projekt smučanja z najvišjih vrhov vseh celin se je rodil šele po Everestu. Klasičnih alpinističnih podvigov je bilo doslej že okrog osemdeset. Nihče pa ni vzponov povezal tudi s smučanjem z vseh teh vrhov. Po smučanju z Everesta se mi je odprla možnost, da to storim prvi in če bo vse tako, kot si želim, se bo to tudi zgodilo,” pravi Davo Karničar.
D. Naraglav
Davo Karničar v Žalcu
Tomi in Gašper med najboljšimi
Gašper
bila naklonjena, saj jima je na četrti preizkušnji počila guma in tako sta se morala zadovoljiti z 10. mestom.
Tomi Cilenšek in Gašper Podbregar sta v lanskem lem tekmovala za AMTK Velenje in vozila Škodo Fabio, ki je bila last Petrola, v letošnjem lem pa sta s svojim avtomobilom znamke Subaru Impreza s stalnim štirikolesnim pogonom tekmovala za AK Zasavje. Novi avto je zaradi vseh štirih pogonskih koles, kot pravijo poznavalci, težko voziti in moraš imeti za popoln nadzor nad njim prevoženih kar nekaj kilometrov, pravijo v teamu Skiro racing, ki ga sestavljajo štirje mehaniki: Mitja Muhovec, Goran Rojnik, Primož Pišek in Jernej Kruleč. Imenovani so nepogrešljivi del ekipe in prav tako zaslužni za dosežene rezultate, ki bi jih bilo težko doseči tudi brez ustrezne finančne pomoči sponzorjev, med katere sodijo družinsko podjetje SKIRO, kjer sta Tomi in Gašper zaposlena, Pinoci, Gumasol, Bial, Kovintrade in Banka Celje. Vsem se tekmovalca iskreno zahvaljujeta in upata na sodelovanje mdi v prihodnje.
D. Naraglav
Ob skoku z vsemi štirimi kolesi v zraku
v skupni razvrstitvi relija za državno prvenstvo pa sta med 78 nastopajočimi pristala na odličnem 7. mestu. V gorsko hitrostnih dirkah sta v diviziji VI pristala na 3- mestu, v skupni razvrstitvi GHD pa izmed 81 nastopajočih zasedla visoko 13. mesto.
Letošnja avtomobilska sezona se je začela z gorsko hitrostno dirko
prvič zmagala v svoji diviziji, kar je bil pomemben obliž za odstop v Velenju. Sijajno uvrstitev sta dosegla tudi na mednarodnem reliju Saturnus, kjer sta zasedla 2. mesto za Klemenčičem, v mednarodni konkurenci pa pristala na izjemnem 7. mestu. V skupni razvrstitvi se jima je ob uspehih, ki sta jih dosegla, obetalo tretje ali celo drugo mesto. Zadnja tekma v Mariboru jima žal ni
Tomi
Prebold se lahko pohvali tudi z dobrimi rezultati na področju avtomobilskega športa, za kar sta zaslužni dve avtomobilski posadki, ki ju sestavljajo Marko Jager in Kristjan Arh ter Tomi Cilenšek in Gašper Podbregar. Tokrat namenjamo pozornost slednjima, ki sta v reliju v skupini N4 osvojila skupno 2. mesto,
Bogenšperk, ki je bila prvotno namenjena le spoznavanju novega avtomobila Subaru Impreza, ki sodi v skupino N, vendar je na presenečenje vseh Tomi s svojim sovoznikom Gašperjem že na treningu postavil 4. čas v skupni razvrstitvi in prvega v skupini N. Enako uspešna sta bila tudi na sami dirki, saj sta le malo zaostala za lanskoletnim prvakom N skupine Mitjem Klemenčičem.
Odlično sta vozila tudi na reliju ARAL v Zasavju, na katerem pa sta žal zaradi odpovedi menjalnika morala odstopiti. Zaradi lastne napake sta morala odstopiti tudi na reliju v Velenje. Nadvse uspešne uvrstitve sta nizala na reliju v Gorici, na GHD Sorica, na GHD Gorjanci, kjer sta
Koncert skupin Bananas in Cultura
Skupina Bananas
V soboto, 24. oktobra, sta se v gasilskem domu v Sv. Lovrencu s koncetom predstavili mladi skupini Bananas iz Prebolda in Cultura iz Hudinje in tako popestrili še zadnje počitniške dni. Zbralo se je 200 mladih, večinoma osnovno in srednješolcev, ki so bili nad koncertom navdušeni, saj podobnih prireditev, kjer se ne toči alkoholnih pijač, v občini primanjkuje.
Skupino Bananas, ki je nastala že
leta 2001, sestavljajo štirje fantje: Sebastjan Huš (bobni), Nejc Donko (kitara), oba z Groblje, Nejc Podbregar (bas) iz Medloga in Andrej Wassermann (vokal) iz Sv. Lovrenca. Predstavili so se že na raznih prireditvah, na Rock žuru v Grižah, v Kranju so sodelovali na izboru za Zlato deko, že drugič pa so imeli svoj koncert v Sv. Lovrencu.
Fantje igrajo predvsem rok, in sicer pesmi skupin Zablujena generacija, Zaklonišče prepeva, Nirvana, Siddharta, Niet. Skupine so jim sicer vzor, a igrajo predvsem
glasbo, ki je všeč njim. Napisali so že sedem svojih pesmi (med občinstvom sta navdušili predvsem pesmi Novi vek in About hruška) in tako nastaja glasba za njihovo prvo zgoščenko. Njihove želje so predvsem, da bi se uveljavili še izven občine Prebold in da bi pridobili sponzorje, saj so morali doslej svoje projekte financirati iz svojih žepov. Želijo si čim več koncertov, da bi ljudem pokazali, da so res iz “pravega testa”.
Katarina Grenko
26	november2003	Naša dediščina	'
NOVEMBER
PREGOVORI XVI.
Staro ime za november {e listopad, Ustnik, meglavec. Ta stara imena povedo, da je to mesec, ko odpade z drevja Ustje, ko se v gozdovih grabi Ustje, ko se pojavi megla, listje obleži na tleh, naše razpoloženje začne upadati. Novembrska megla in dež sežeta na dušo. Marsikdo zabrede v depresijo, postane pesimističen, utrujen, izgublja voljo in delovni zagon ... November je mesec, ko se približuje zimi. Sonce, ki uravnava vse v naravi in se zato nanj vežejo vse mlajše civilizacije, v tem mesecu upada, zahaja in dan se močno krajša. Tako sonce je navdajalo naše prednike z žalostjo, strahom, bali so se rušenja, uničevanja, življenjskih nevarnosti.
November je mistični mesec, ko se na zemljo vračajo demoni in podzemni bogovi. Začele so se priprave na vstop v zimo. Jesen se hitro nagiba h koncu. V predkrščanski dobi so novembra obhajali praznik v zahvalo za pospravljeno letino in dobro pašo, kasneje pa je to jesensko pogansko slavje prevzel SVETI MARTIN.
V novembru so ljudje preživljali posebne zimske večere po svoje, po starih navadah. Svetih so si s treska-mi. Zvečer se je zbrala vsa družina v hiši, ki je bila glavni bivalni prostor. Tam so se opravljala razna dela, na primer pletenje košev, popravila ročnega orodja itd. Ob tem se je pripovedovalo tako o preteklosti in prerokovala prihodnost.
Že na prvi dan tega mističnega meseca se praznuje starodavni praznik, ki se ga je v duhu modeme dobe oprijelo ime DAN MRTVIH. V tisočletni krščanski tradiciji pa je znan kot VSI SVETI. Svojih prednikov so se ob različnih dnevih spominjali
ustanovitve prve pihalne godbe v Zavrhu pri Galiciji in 18 let od smrti njenega ustanovitelja in voditelja Franca Verdela, rojenega leta 1909 v Zavrhu.
Franc Verdel se je leta 1930 poročil s sovaščanko Terezijo Potočnik. V Zavrhu sta kupila majhno posestvo. Franc je moral še isto leto v jeseni na služenje vojaškega roka. Domov se je vrnil šele po 18 mesecih. Pri vojakih je spoznal prijatelja Lojzeta iz okolice Trbovelj, ki ga je leta 1933 povabil na prireditev ob 30. obletnici Trboveljske delavske pihalne godbe. Franc je bil nad igranjem godbe tako navdušen, da je sklenil godbo ustanoviti tudi v domačem Zavrhu. Svakinja mu je predstavila znanega glasbenika Jožeta Zorka iz Vizor pri Novi Cerkvi, ki ga je naučil not in igrati najprej klarinet, nato pa tudi druge inštrumente.
Po predhodnem razgovoru z nekaterimi glasbeno nadarjenimi fanti iz domače vasi je nastala pihalna godba, ki je štela dvanajst članov. Vaje so imeli skoraj vsak drugi večer pri Francu na domu. Franc se je povezal z Vinkom Dimcem iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je imel končano orglarsko šolo v Celjo, ki
pogani, za spominski dan mrtvih pa je cerkev kasneje določila PRAZNIK VERNIH DUŠ. Stari Rimljani so vsako leto počastili spomin na rajnke in jim nosili na grobove cvetje, jedi in vino. Stari Grki so verovali, da na njihov praznik mrtvih obiščejo svoja nekdanja bivališča. Zato so jim na ta dan dah na domačo mizo jedačo in pijačo.
Na DAN VSEH SVETIH ljudje okrasijo grobove in prižgejo lučke na grobovih. Ljudstvo je menilo, da ta dan duše rajnih sedijo na grobovih in gledajo, kdo jih obišče. Stara in razširjena je vera, da se na svetih dan ob večernem zvonjenju začno vračati duše iz vic na svoje domove in so do naslednjega zvonjenja rešene trpljenja. Ko na večer zapojo zvonovi, kličejo verne duše, da pridejo to noč domov, jutranji zvonovi pa jih kličejo nazaj.
Poganska vera o vrnitvi duš je dobila krščanski smisel: sam Jezus je tisti, ki spušča duše iz vic na priprošnjo živih. Marsikje so in še postavijo na večer pred vernimi dušami na mizo blagoslovljeno vodo, hleb kruha in prižgejo oljenko. Z blagoslovljeno vodo se verne duše ohladijo, z oljem si namažejo pekoče rane, luč jim osvetli zatemnele oči, s kruhom se okrepčajo. Tako je cerkev strnila v en sam dan številne poganske spominske dneve mrtvih. Iz nemirnih duš umrlih prednikov pa je napravila trpeče verne (krščene) duše v vicah, ki jih je treba odrešiti in jim pomagati v nebo. V vicah trpijo v ognju, so v jetništvu in v večni temi.
Med svetniki, ki godujejo ta mesec, je sv. Martin. MARTINOVO je eden tistih značilnih praznikov, ki imajo videz cerkvenega praznika, v resnici pa v sebi skrivajo prastaro usedlino iz časov poganske pradavnine. V jesenskih slavjih so se naši poganski predniki zahvaljevali
jo je takrat vodil Karel Bervar iz Motnika. Gospod Vinko je znal igrati vse inštrumente, s katerimi je opravljala završka godba, njen član pa je postal nekaj let pozneje.
Po kratkem delovanju godbe je prišlo do nezadovoljstva z voditeljem s strani premožnejših in tistih, ki so bili prepričani v svoje zadostno znanje, zato so ustanovili svojo godbo. Franc je obdržal večino fantov, jih še nekaj pridobil in zaprosil Vinka Dimca, naj postane njihov član in mentor, kar se je tudi zgodilo. Godba je pod vodstvom samouka Franca Verdela delovala vse do druge svetovne vojne. Igrah so na javnih prireditvah, ob cerkvenih praznikih in kamor so bdi povabljeni. Še živeča člana Ivan Potočnik in Karl Verdel pravita, da je vsem najbolj ostalo v spominu leto 1939, ko so takratnemu zveznemu prosvetnemu ministru dr. Antonu Korošcu ob obisku v Celju zaigrali dobrodošlico (koračnico Kralj Aleksander). Razlog, da ni koračnice zaigrala katera druga pihalna godba v številčnejši zasedbi, je bila po mnenju Franca politična poteza organizatorjev, saj završki godbeniki niso pripadah nobeni politični stranki.
Med drugim so igrali tudi v celjskem gledališču ob uprizoritvi
bogovom za dobro letino in pašo in jih prosili za naklonjenost tudi v prihodnjem lem. Na slavja so prihajali tudi rajni predniki. Tako je martino-vo povezano z duhovi prednikov, ki so zahtevah svoj delež in ga tudi dobili. Tudi na ta dan so se njihove duše vračale na zemljo. Martinova pojedina je naslednica poganskih zahvalnih slavij.
Krščanstvo teh starih praznovanj ni moglo zatreti, ljudstvo pa jih preprosto ni hotelo pozabiti, zato jih je Cerkev nekako pokristjanila in jim dala mesto v cerkvenem koledarju.
Priljubljeni svetnik sv. Martin s svojim godom, ki sega ravno v čas jesenskega obilja, je bil prava osebnost, da je nase prevzel stara jesenska zahvalna obredja in jih v obliki različnih šeg prenesel skozi stoletja prav do današnjih dni pod imenom martinovo. Ljudje so si ob koncu jesenskih del, ko je letina pod streho, vino v sodih, paša zaključena, dah duška v obliki pojedine. Slavna Martinova gos, obredna pečenka, je verjetno starodavna daritvena žival ob jesenskih slavjih. Vraže in vedeževanja iz gosje prsne kosti govore o starodavnosti te obredne jedi. To je čas pastirskih obredij in kolin.
Posebno vlogo je dobilo martinovo po prvi vojni, kot dan premirja.
11.	novembra so se spominjali milijonov padlih; po cerkvah je zvonilo, vrstile so se proslave, ob 9- uri (spomin na podpis premirja) so dogodek počastili z dveminutnim molkom.
25. novembra goduje sv. Katarina Aleksandrijska, ki ima v Sloveniji 31 cerkva. Je ena izmed 14 pomočnikov v sili in je bila mučena na kolesu. Ljudstvo verovanja pravi, da naj ta dan mirujejo kolesa. Na ta dan predice v Savinjski dolini niso predle, mlinarji niso mleli, vozniki pa niso vozili.
F. Ježovnik
Franc Verdel je bil lovec in veseljak. predstave Matija Gubec. Ob tej priložnosti so bili natisnjeni plakati, na katerih je bilo med nastopajočimi zaslediti tudi ime završke pihalne godbe. Po podatkih SG muzeja Ljubljana je razvidno, da je dragoceni arhiv in garderobo celjskega gledališča okupator med vojno v celoti uničil.
Franc je note, zapisane v zvezkih, naročal pri založbi Emil Štole Musikahen Verlag Melodion, Prag J Smichov Č. S. R. in jih kasneje, kot je bilo potrebno, prepisoval za posamezne inštrumente. Bil je eden prvih, ki je zasadil delček kulture v Zavrhu, v tej mah vasi na obrobju Savinjske dohne. Poleg glasbe je imel rad razgibano življenje, iz česar sledi, da je bil velik ljubitelj narave, petja in pisane besede. Vseskozi je bil član Sveta knjige in član več lovskih družin. S politiko se
Spomin na Rogatec
(4. - 24. november 1944)
Naslednjo pesem so napisala dekleta iz Savinjske doline, ki so novembra leta 1944 kopala strelske jarke v Rogatcu. Dekleta so bile zaposlene v Tovarni nogavic Polzela. Vodstvo jih je na zahtevo nemških oblasti poslalo v Rogatec, pred njimi pa so bili tam tudi savinjski obrtniki.
Ko me v Rogatec smo dospele, sprejem sijajen smo doživele, saj nihče vedel ni za nas, od kod smo, kam sedaj gremo.
Kje zate deklice smo me ostale,
zdaj splošen smo prob lem postale,
saj nihče še nas videl ni, zdaj gleda naj na vse oči.
Ko nihče se nas »am « ne vzame, same smo si prostor poiskale, v veži od Kreizfrerja na kovčku se prav prijetno sedeti da.
Tam čakamo na odločitev in iščemo si prenočitev.
A gorje, ti zdaj (Prebold), zate ni prenočišča sakrabolt. Kaj hočemo me reve zdaj počet’, nikjer nas nihče pod streho noče vzet’.
A me iztaknemo si kot, kjer mnogim bomo v napot’. Premehka postelja zdaj nam preseda,
ki človek vanjo se ugreza,
da mislil bi,
da v maškarah bil si.
Zjutraj nas ob petih že zbudijo in nas v šicengrabne napodijo.
Pa marša je uro in pol, da človek piha že ko vol.
Ko aeroplani drugi dan ti pribobnijo,
že s palicami nas okrog napodijo
iz šicengrabnov glave moramo vse molet’, da se zmaga laže dala bo otet’.
Ko nevarnost minila je, iz grabnov vsak potrudi se ter tiplje glave, ako se pravilno še drže.
In nepričakovano taužendfir er se prikaže,
zdaj vsak kar najbolj priden se izkaže.
Na tihem pa vsak se jezi, da vrag tak se mudi.
Kmalu je ura štiri in pol, zdaj nas milostno odpošljejo domov.
Tega ne damo dvakrat reči siže v galopu nahajamo se vsi.
Ko pa se vrnemo domov, v kuhin j se znajdemo takoj, v porcijo vsak vtakne svoj nos,
da vidi, ako bo vsem dobri nam kos.
In takšne volje kuharica je, toliko čorbe vsak deležen je.
Saj kuhinjo za nas so hitro priredili,
da vsi mladi lepše bi se zredili.
B.R.
ni nikoh ukvarjal. Leta 1943 se je aktivno vključil v NOB in v njem sodeloval do konca vojne.
Bil je tradicionalni vernik in svojevrsten poštenjak. Ko mu je oblast po osvoboditvi ponudila v last nacionalizirano zemljišče, je to odločno zavrnil. Rekel je: “Kar nisem prislužil z lastnim delom ah plačal s svojim denarjem, ne more biti moja lastnina.” Tako je ostalo posestvo, ki sta ga z ženo Treziko trdo prigarala v prepričanju, da bodo sadove njunega truda uživah potomci in ne tujci, takšno, kot sta ga kupila. Franca so vsi klicali Štok, to je bilo ime domače hiše prejšnjih lastnikov.
Po vojni je završka pihalna godba ponovno zaživela v novi sestavi iz članov obeh predvojnih godb. Franc je nekaj časa še sodeloval, vendar ne več kot njen vodja. Zaposlil se je in delal na domu, kar ga je zalo obremenjevalo, in prenehal z igranjem. Vinko Dimeč je postal državni uslužbenec in se godbi v novi zasedbi ni priključil.
Magdalena Kovačič
V zadnji številki Utripa smo predstavili nekatere pregovore. Bogastvo naših pregovorov je neizmerno.
Eden izmed pregovorov se glasi: “Običaji od starine so jak ščit domovine.”
Slovenci imamo vehko pregovorov, ki se nanašajo na določen mesec, na posamezne svetnike itd. Ti pregovori so bik zbrani, objavljeni in rešeni pred pozabo in poudarjajo ljudsko modrost. Vehko je pogovorov, ki se nanašajo na mesec november, ko praznujemo “jesenski pust”, ko zaužijemo zadnjo slastno pečenko, preden se začenja štiridesetdnevni adventni post (pred božičem). V tem času ima vehk pomen “Martinova gos”. Sv. Martin se je skril v gosji hlevček, ko je izvedel, da so ga razglasih za škofa. Gosi so zagagale in ga izdale. Gos, ki jo ob martinovem pripravljajo pri nas, naj bi bila neke vrste maščevanje za gosjo brezobzirnost, njihova klepetavost pa naj bi simbolizirala klepetave ljudi.
•	Biti neumen kot gos.
•	Če se Martinova gos po lem plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
•	Vino pije svet Martin / voda pa naj žene mlin.
•	Prišel je prišel sveti Martin / on je vino krstil, jaz ga bom pil.
Po martinovanju pa nastopi tako imenovana bolezen sv. Martina. Martinovo je tudi pastirski praznik in pomeni konec paše. Nič več ni treba paziti, kje se bo pasla živina, nič več škode ne dela na polju, saj so pridelki že pospravljeni. Zato pastirji martinovo z veseljem proslavljajo.
Po sv. Martinu je bil čas, ko se je pastir, ki se je vrnil, smel uzreti za dekletom in pregovor pravi: “Počakaj me Mina do svetega Martina / kravce popasem, potem te bom pa vzel.”
Fran Kocbek, za katerega vemo, da je zbiral reke tudi v okohci Žalca in Polzele ter po ceh Savinjski dolini je v knjigi Pregovori, prilike in reki leta 1887 zapisal naslednje pregovore:
•	Vsi svetniki radi prineso kak dan vreme še lepo.
•	Vseh Svetnikov mraz, v Martinjem toph čas.
•	Če Martin (11. 11.) sonce ima, pride rada huda zima.
•	Dež svetega Martina, potem pa zmrzlina; pozebe ozima, pride pa draginja.
•	Sv. Cecilije (22.) če hudo grmi, dosti pridelka k lem kmet dobi.
•	Če je na dan sv. Katerine meža-vo, bo ves prosine mežavo.
•	Svete Katarine dan (25.) ne laže, če po sebi prosinca vreme kaže.
•	Sveta Kata, sneg pred vrata.
•	Kakšen svetega Konrada dan (26.), takšen bo malone cel svečan.
Kocbek je opazil, da naši ljudje ne marajo malikovanja. Zapisal je: “Drži se kakor hpov bog.”
Načinu življenja v skupnosti so posvečene sledeče besede: “Bog ni dal enemu človeku vsega, ampak vsem vse.” ah “Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka.”
Med zakonci je veljalo, da mož ni človek, dokler ga žena ne krsti.
Glavni “vremenar” v novembru je sv. Martin.
•	Sv. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
•	Če se oblači na sv. Martina, potem bo nestanovitna zima.
•	Če Martin sonce ima, potem rada pride huda zima.
•	Če je na sv. Martina grdo in oblačno vreme, bo lepa zima.
Včasih prinese sv. Martin še nekaj lepih in tophh dni, to je “martinovo poletje”. Temu ni mogoče zaupati. Stara modrost pravi:
Za soncem svetega Martina kaj kmalu pride, sneg, zmrzlina.
In če te tudi dobro greje, le tri dni babje leto šteje.
In še nekaj za konec:
•	Lepo vreme bo, če oblaki rude ob sončnem zahodu, zato rečejo večerna zarja jutranja vedrina; če mora sonce ob vzhajanju skozi oblake prodirati, če je zjutraj obilo rose, če je luna čista; na večer številni netopirji letajo, če grlica v gozdu glasno grh, če škrjančki visoko v zraku prepevajo, če lastovice visoko lete; če po sončnem zahodu vehko komarjev po zraku pleše; če gredo zjutraj oblaki na gorico, spravljaj kolo (vozove) v kolnico (pod streho).
Tako je bilo zapisano v Pratiki za leto 1871.
t J-
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekama Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani naši zvesti kupci!
Pred nami je praznični december, čas nakupov, praznovanj in obdarovanj, čas za izrekanje dobrih želja, čas veselja in radosti.
Kar trije dobri možje bodo v tem mesecu razveseljevali naše otroke, starejšim pa budili spomin na čas naše mladosti.
Miklavž, dedek Mraz in Božiček se že oskrbujejo z darili v naših lokalih, bodite med njimi tudi vi.
Ne pozabite,
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE!
Letos nam je zima že pokazala, kako je bel njen sneg. Vendar čas zanjo še ni prišeL Jesen je le jesen, ki s svojo barvitostjo čudovito obarva naše hribe in doline in napolni naše shrambe z ozimnico. Hkrati pa je to čas, ki ga z veseljem izkoriščamo za izlete in pohode v naravo.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Završka godba in Franc Verdel
Letos mineva 70 let od
Križanka
november2003
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: SCHIEDEL-DLM\IŠRI-SISTEMI-UNI-PLUS-SANACySKI-PR0GR4M-SANAC-FINAL-ZAKIJVČEK.
■ Mrelwni nagrajenci: 1. Majda Jereb, Vrečarje va ul., Žalec; 2. Nežka Be ras, Novo Polje c.X/47, Ljubljana/Polje; 3. Klemen Leban, Leskovškova ul. 4, Šentjur. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je LOVEC CE1JE, ANDRFJ VERHOVŠEK, s. p., Glavni Trg 14, Celje. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
____________Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 12. decembra 2003.
november2003
Živimo z zemljo
Tečaji za kmečke žene
V zimskih mesecih bodo tudi društva podeželskih žena Spodnje	Savinjske doline
pripravila vrsto tečajev, ki bodo dobrodošli tako kmečkim kot drugim ženam. Dva izmed njih sta že bila izvedena.
Društvo podeželskih žena občine Žalec je na Vebrovi kmetiji v Galiciji
pripravilo tečaj peke prazničnih piškotov in kolačev za božično-novo-letni čas. Pod vodstvom Romane Gričnik iz Srednje gospodinjske šole iz Celja ga je obiskalo 15 žena in deklet.
Društvo podeželskih žena Gomilsko pa je pod vodstvom Marije Košmrlj iz Maribora pripravilo tečaj
iz programa za polnjenje in dekoracijo tort, o listnatem testu in kremnih rezinah. Kot je povedala predsednica društva Anka Trogar je članic društva 52, na tečaju pa jih je bilo 19- Dodala je, da za petek, 28. novembra, pripravljajo tečaj o izdelavi adventnih venčkov.
T. Tavčar
Udeleženke tečaja na Gomilskem z voditeljico Marijo Košmrlj.
Ekološko kmetovanje je prihodnost
Kmetijsko gozdarska zbornica - Kmetijsko gozdarski
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03)700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
zavod Maribor je pred dnevi pripravil tiskovno konferenco, v gradivu za novinarje pa so predstavili tudi rezultate kontrole in certiflkacije ekološkega kmetijstva v letu 2003. Podatke sta pripravili Polonca Repič in Martina Robačer. Kot sta zapisali, v Sloveniji iz leta v leto raste interes za ekološko pridelavo hrane.
V letu 1998 je bilo v kontrolo ekološkega kmetijstva v celotni Sloveniji vključenih samo 29 kmetij, že leto pozneje 313, lani pa jih je bilo 1150. V letošnjem letu, do konca septembra, je bila kontrola po ekoloških smernicah opravljena na 1415 slovenskih kmetijah, od katerih jih je 632 že doseglo ekološki status, kar pomeni, da so zaključile obdobje preusmeritve in lahko svoje pridelke tržijo kot “ekološke”. Vsaka kmetija je podvržena najmanj eni kotroli celotnega obrata v vegetacijski dobi.
Povprečna velikost kmetije, vključene v kontrolo ekološkega kmetijstva, je bila v letu 2000 9,1 ha, v letošnjem lem pa 14,14 ha. Glede na način rabe je bilo v letu
2003 v kontrolo vključenih 18.500 ha travinj (leta 2000 le 4.900 ha), njiv je bilo 1.300 ha (320), vinogradov 50 ha (22) sadovnjakov 100 ha (20 ha), površin z zelenjavo pa 68 ha (18 ha v lem 2000). Skupaj torej 20.018 ha kontroliranih površin.
V	letošnjem letu je bilo v kontrolo vključenih tudi 11.480 glav govedi, 19-900 drobnice, 2.090 prašičev, 1.390 konjev, 12.560 perutnine in 1.650 čebeljih družin.
Postopek kontrole mora biti neprekinjen od pridelovalca do končnega potrošnika, zato so v kontrolo vključene tudi predelovalne enote, v katerih predelujejo ekološke pridelke. Takih je v Sloveniji trenutno 27, ukvarjajo pa se i različnimi tipi predelave, kot so mletje žit, predelava sadja, pakiranje ekološkega mesa, predelava oljnic ...).
V	proces predelave so bile v lem 2002 vključene naslednje količine ekoloških surovin: 16.570 kg pšenice je bilo predelane v 8.750 kg moke, 1.500 kg otrobov in 5-363 kg kosmičev. Iz 30.040 kg ovsa je bilo predelanega 2.510 kg ovsenega rižka in 15.587 kg ovsenih
IZVLEČEK PRAVILNIM OIDEN-TIFIMCIJI IN REGISTRACIJI PRAŠIČEV
IZOBRAŽE-
VALE
KMETOV
Kmetijska svetovalna služba pri izpostavi KGZS Žalec bo v letu 2004 organizirala različna predavanja in tečaje za kmete in njihove družine. Organizirali bomo tečaj za rejo krav dojilj ter predstavitev pašne ograje. Zaradi posledic letošnje suše bomo pripravili predavanje na temo prehrana krav molznic v oteženih pogojih glede domače voluminozne krme ter ukrepi za obnovo travnikov pašnikov.
Uvajanje sistema mlečnih kvot je pomembno področje, zato bomo izvajali predavanja tudi na to temo. Na področju sadjarstva in zelenjadarska bomo organizirah predavanje glede ognjevke v nasadih jablan ter pridelave različnih solatnic in zgodnje pridelave zelenjave. Za hmeljarje pa bomo organizirali hmeljarsko predavanje. Na področju ekološkega kmetovanja bomo pripravili predavanje za ekološke pridelovalce mleka ter kmetovanje na vodovarstvenih območjih. Predavanje o trženju pridelkov in izdelkov bo namenjeno kmetom, ki imajo ah bodo uvedli dopolnilno dejavnost na kmetiji. Na nivoju regije se bo izvajal tečaj za nosilce turističnih kmetij in tečaj peke kruha ter predelave mesa za dopolnilno dejavnost. Zgodnje upokojevanje kmetov postaja aktualno tudi v Sloveniji, zato bomo organizirah predavanje tudi na to temo. Nadaljevali bomo s tečaji o varnem delu s fitofarmacevtskimi sredstvi, EKO tečaji ter s predavanji, obvezna za kmete, ki so vključeni v slovenski kmeti-jskookoljski program (SKOP).
O času in kraju izobraževanj vas bomo obveščali preko radia Goldi in drugih medijev. Že sedaj pa sprejemamo prijave za posamezna izobraževanja na tel.: 710 17 80.
KGZS -Kmetijska svetovalna služba Žalec
kosmičev, iz 8.695 kg ječmena pa 2.816 kg kaše in 3.702 kg kosmičev. 5.290 kg riža so predelali v 4.759 kg kosmičev, 3-989 kg pire v 1.200 kg moke, 7.973 kg prosa v 7.081 kg kaše in 6.690 kg ajde v kašo. Poleg tega je bilo predelanega 32.747 kg “Pohorje beef’ mesa in 20.111 kg “Biodar” bio junčjega mesa, 19.238 kg ekološko pridelane zelenjave in 32.217 kg sadja.
K. R.
Pravilnik je bil objavljen v U. 1. 97/2003 in vsebinsko povzema uredbe ES št. 92/102, 64/432, 2000/15 in 2000/678.
Pravilnik določa način identifikacije prašičev, spremljanje premikov prašičev, register prašičev na gospodarstvu (RPG) in centralni register prašičev (CRPš) ter regi-stracijo imetnikov prašičev v evidenci imetnikov rejnih živali (EIRŽ). Vsi prašiči v RS morajo biti označeni na način, kot ga predpisuje ta pravilnik, vsi premiki pa sporočeni v CRPš z namenom, da je možno slediti izvoru skupine živali do izvornega gospodarstva.
Služba za registracijo in identifikacijo Živah (SIR) je služba v okviru MKGP in vodi evidenco imetnikov rejnih Živah in centralni register (za govedo, prašiče).
Centralni register prašičev je (bo) ažuren računalniško voden register, iz katerega bo razviden stalež prašičev na gospodarstvu in premiki Živah. Za vpis v evidenco imetnikov rejnih Živah (EIRŽ) bo odgovoren imetnik prašičev na gospodarstvu (osebno ime oz. podjetje in naslov oz. sedež imetnika Živah, EMŠO, davčna, KMG-MID ...). Vpis v EIRŽ je pogoj za registracijo premikov prašičev. Gospodarstva, kjer se naenkrat redi en prašič za lastno domačo uporabo in kjer se žival ne premika z gospodarstva, se bo evidentiralo na osnovi prijave
premika na gospodarstvo in se mu bo dodehl KMG-MID gospodarstva.
Živah bo čim prej po rojstvu oz. najkasneje pred premikom z rojstnega gospodarstva na drugo gospodarstvo označeval rejec plemenskih svinj. Na ušesni znamki bo kratica MKGP, SI in zadnjih 6 številk KMG-MID-a.
Na gospodarstvu bo imetnik vodil register prašičev (RPG) v zato ustrezni knjigi, v kateri bo razviden trenutni stalež Živah in kronološko vodeni zapisi o prihodih in odhodih Živah na gospodarstvo ter o ponovnih označitvah Živah.
Premike bo potrebno sporočati v CRPš, razen v primeru, če bo šlo naenkrat za enega prašiča za lastno domačo porabo. Najkasneje v sedmih dneh bo potrebno sporočiti podatke o odhodih Živah z gospodarstva in prihodih na gospodarstvo.
Pravilnik določa postopek, kako v primeru sejmov, razstav, trgovcev z živalmi, označitev in registracijo uvoženih Živah in še kaj.
Pravilnik je začel veljati 18. 10. 2003.
Na KGZS - KGZ CE so pripravili natančnejšo razlago pravilnika. Vabimo vas, da se 27. 11. 2003 ob 10. uri udeležite srečanja v Celju na Trnoveljski 2 ah ob 13- uri na KZ v Šmarju.
Maja Klemen - Cokan, univ. dipl.inž.
KGZS -KGZ Celje, Izpostava Žalec
Slovensko agronomsko društvo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Ljubljana, Katedro za poljedelstvo in sonaravno kmetijstvo ter Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS vabi na posvet PRVIH DESET LET TRAJNIH POSKUSOV IOSDV V SLOVENIJI, JABLE IN RAKIČAN 1993-2003.
Na posvetu, ki bo potekal v dvorani gasilskega društva Žalec, Ulica heroja Staneta 1, v petek, 12. decembra 2003, bodo predstavljeni izsledki, ki se nanašajo na rezultate dolgoletnih poljskih poskusov v njivskem kolobarju, postavljenih v Jablah pri Domžalah in Rakičanu pri Murski Soboti. Svoje ugotovitve bo predstavilo devet strokovnjakov
iz Slovenije, med njimi prof. dr. Anton Tajnšek, doc. dr. Franci Celar, asist. mag. Igor Šantavec, mag. Robert Janža in predavatelj prof. dr. Ljubinko Starčevič iz Novega Sada, ki bo podal izsledke enakega poskusa, postavljenega na Fakulteti za kmetijstvo v Novem Sadu.
Posvet, ki se bo začel ob 8.30 in bo trajal predvidoma do 14. ure z vmesnim odmorom za malico, je brezplačen, vsi udeleženci pa bodo prejeh tudi zbornik posveta..
Z veseljem pričakujemo Vašo udeležbo.
Slovensko agronomsko društvo
"fr
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ute, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
od 1. oktobra 2003 NOV DELOVNI ČAS:
PONEDELJEK - PETEK od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
Informacije
november2003
TEHNIČNA TRGOVINA- SERVIS, d.o.o.
G Otovi j e 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola)
tel. trgovina: 713 34 50, 52, faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure
mmm
KUHINJE
GORENJE, MARLES, OPTIGOR
VOČNIK TS1346 PIONEER
U 788 AL
ZVOČNIKI TS6920 PIONEER
AVTORADIO DEH 1500R
AVTORADIO DEH-P 3500 MP
AVTORADIO DEH-P 5500 MP
DALJINEC CD-SR 100
AVTORADIO DEH-P 7500MP
PERILA
DVD PREDVAJALNIKI ZE OD
( Wifapftfc dalje.
DVD PREDVAJALNIK 464-S
ZALNIK GORENJE
DVD KOMPLET DCS 313 PIONEER
STOLP JAX N5 AIWA
MIKROVALOVNA PECCA GORENJE
STOLP JAX N1 AIWA
KAVNI AVTOMAT GORENJE
VIDEOREKORDER ZE OD
BEi^IffiiKHiuIK»«KSTIMI IVI
ZELO UGODEN KREDIT za belo tehniko in televizorje gorenje na 6 ali 12 mesecev
GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO
POZOR IZKORISTITE PRILOŽNOST!!! ODPRODAJA OPUŠČENEGA PROGRAMA GORENJE
NUDIMO RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO
59.900,00
VLJUDNO VABUENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO
Petrov trg 7, Šempeter (v prostorih Kmetijske zadruge Šempeter), TELEFON: 703 84 70, FAKS: 703 84 69 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 16.00, sob. od 8.00 do 12.00 ure
PREDSEZONSKA PRODAJA UMETNIH GNOJIL:
NPK 15-15-15 KUTINA KAN 27% KUTINA UREA 46%	40 kg KUTINA
ZA GOTOVINSKO PLAČILO IN NA KOLIČINO PRIZNAMO DODATNE POPUSTE DO 4 %, CENA VEUA DO RAZPRODAJE
ZALOG!
NOVOLETNI SVETLOBNI MOTIVI v ™ IN OKRASNE CEVI
OKRASNE SVETLOBNE CEVI
BRZOPARILNIKI ALU IN INOX POSODE ZA VINO INOX
	
	.-„r.VT	-.'Ini	üi. _
november2003
Kronika
MALI OGLASI
Podjetnik Ivan ROPOTAR, s. p., pogrebne storitve, Starovaška 12, Šempeter, razpisuje štipendijo za leto 2003/2004.
Pogoj: Srednja vrtnarska šola Medlog, smer aranžerski tehnik. Pisne vloge pošljite v roko sedmih dni po izidu Utripa.
ZA DELO V FOTOTRGOVINI IŠČEMO TRGOVCA ALI TRGOVKO (ekonomski tehnik). Delovne izkušnje zaželene.
Tel.: 041 633 911 (Aleš)
PRODAM ZUNANJE NOVOLETNE OKRASKE IZ SVETLOBNIH CEVI (zvezda repatica, smreka, zvonec, napis srečno ...).
Informacije po tel.: 040 397 376 (Jernej).
KUPIM ZAZIDLJIVO PARCELO ALI HIŠO v HI. gradbeni fazi, v okolici Gomilskega, Grajske vasi ali Šempetra.
Informacije po tel.: 031 495 384.
IŠČEM STARO LITOŽELEZNO PEČ - GAŠPERČEK IN LESEN MALI VOZIČEK. Informacije po tel.: 572 48 66 (Darko N.)
PRODAM DNEVNO SOBO (regal alplus) in zeleno usnjeno sedežno garnituro ter JVC TV.
Tel.: 570 25 86 ali 041 470 858
Polita z bencinom
Policisti in kriminalisti PII Celje preiskujejo neobičajen primer posebno hude telesne poškodbe.
Prejšnji četrtek popoldan se je na območju PP Žalec $ v Marija Reki na samotno kmetijo zatekla ženska z opeklinami po nogah. Policisti in kriminalisti, ki jih je lastnik kmetije poklical, so ugotovili, da naj bi 37-letni žrtvi opekline prizadejala neznana fanta, ki naj bi jo po sprednjem delu oblačila polila z bencinom in zažgala. Žrtev je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpela
opekline H. stopnje. Moška sta po dejanju pobegnila.
V policijski preiskavi, ki je stekla takoj po prijavi, sta bila v petek dopoldne izsledena in prijeta domačina, stara 21 in 23 let. Ker obstajajo razlogi za sum, da sta povzročila posebno hudo telesno poškodbo žrtvi, jima je bila odvzeta prostost. Po do sedaj zbranih obvestilih naj bi do tega dejanja prišlo zaradi domnevne tatvine delov avtomobila, parkiranega v gozdu. Zaradi interesa preiskave policija več podatkov do ponedeljka ni posredovala javnosti.
Raziskani vlomi
Od meseca julija letos dalje je bilo na območju Žalca in okolice izvedenih večje število vlomov v stanovanjske hiše.
Vlomilci os odnašali prdvsem zlatnino, denar, mobilne telefone in različne tehnične predmete, v enem primeru pa so odnesli tudi samokres. Pri vlomih je nastalo za več milijonov tolarjev škode.
Žalski policisti so v sodelovanju s kriminalisti celjske policijske uprave v minulih dneh uspešno preiskali več vlomov v stanovanjske hiše na območju Žalca. Vlomov sta osumljena 20-letni B. S. in 20-letni M. P. iz Žalca. Ukradene predmete sta prodajala, denar pa porabila za nabavo prepovedane droge.
■ Poštenost, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje.
Brez oddiha trdo si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi za tabo ostale so povsod, od tvojih pridnih rok.
Solza, žalost bolečine te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
STANKA VIDMAJERJA
(1. 5. 1927-13. 10. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Hematološkega oddelka bolnišnice Celje. Posebna zahvala sestri Cvetki iz ZD Žalec za nesebično pomoč na domu. Zahvaljujemo se g. župniku Planincu za lepo opravljen obred, pevcem Savinjskega okteta ter pogrebcem iz Griž. Hvala tudi KS Griže, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar in ga. Ivanki za lepe besede slovesa.
Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
6. novembra 2003 nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedi
VLADO GORIŠEK.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ste z njim prijateljevali, mu pomagali v njegovem boju z boleznijo, se mu poklonih in nam v težkih trenutkih izkazali sočutje.
Njegovi najdražji
Žalec, november 2003
Zaspala si, draga Fanči, in v spanju zatisnila oči, zaspala s teboj sta polje in gaj, le lučka ti bleda sveti v raj.
ZAHVALA
Ni besed, s katerimi bi se lahko
zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so našo drago
FRANČIŠKO LILIJA - FANČI
iz Gotovelj
(11. 1. 1930 - 15. 10. 2003)
pospremili na njeni zadnji poti ter darovali za maše, sveče in cvetje.
Posebna zahvala velja g. župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru Gotovlje ter govorniku g. Henriku Krajncu.
Hvala tudi pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: Bizjakovi
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra,
sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po
nebu.
Zvezda sem, njena blaga luč v noči.
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi
TANJE PLASKAN
iz Malih Braslovč (1980 - 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani, nam pomagali, izrekli ustna in pisna sožalja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno in ostalo pomoč.
Iskrena hvala g. Zidanšku za lepo opravljen pogrebni obred in stricu Francu Punceiju za somaševanje.
Posebej hvala prijateljici Speli in g. Debelaku za besede slovesa, dekliškemu pevskemu zboru in Dobrovskim fantom za odpete pesmi, trobentačema za odigrano melodijo, GD Braslovče in pogrebni službi Ropotar.
Prisrčna hvala prim. dr. Pretneiju za izredno skrb in razumevanje, osebju hematološkega oddelka KC Ljubljana ter osebju in zdravnikom intenzivnega oddelka infekcijske klinike v Ljubljani za neizmerno razumevanje, toplino in pomoč ob težki bolezni.
Iskrena hvala g. župniku Šlibarju iz KC Ljubljana in vsem dobrim ljudem, ki so zanjo molih še v času njene bolezni.
HVALA VSEM!
Zvezdica, krasila boš naše nebo.
Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR
Ulan Ropotar, s.p.
tet.: 700 lb 85 GSM: Obl 613 269 GSM: Ob 1 7b8 90b Starodaška ut. 12, Šempeter
Detodni čas: od 00. do 2b. ure
Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata in brata
IVANA ROGLA - ŽANIJA
iz Griž
(13. 1. 1935 - 23. 10. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in ostalo pomoč.
Iskrena hvala PD Zabukovica, župniku g. Planincu, Bojanu Pustineku za lep govor, godbi Zabukovica, pevcem in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam v slovo podal, a vedi, ljudi Jakob, da v naših srcih ti za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi smo se za vedno poslovili od ljubljenega življenjskega sopotnika, očeta in dedka
JAKOBA PUSTOSLEMŠKA
iz Vrbja (22. 7. 1934 - 31. 10. 2003).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v trenutku bolečine in njegove dolgoletne bolezni.Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter svete maše. Posebej se zahvaljujemo celotnemu kolektivu doma upokojencev Polzela za njihovo skrb in prijaznost, ki jo je bil deležen.Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, Savinjskemu oktetu za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, g. Dušanu Pungartniku za ganljive poslovilne besede, g. Kisovaiju in pogrebcem Mestne skupnosti Žalec.
Se enkrat hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: Albina, hči Lidija z Brankom, Darko in vnukinja Sandra
Mar prav zares odšel je tja, v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Tiho se je poslovil od nas naš dragi mož, oče in dedek
STANISLAV SMAJS
s Polzele
(25. 7. 1946 - 1. 11. 2003).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Gorenja, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, svečke ...
Posebno zahvalo izrekamo pogrebni službi Morana.
Žalujoči: žena Marjana, sinova Tomaž z družino in Sašo
Kronika

november2003
Zahvale
za decembersko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 19* decembra. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora, Aškerčeva9/a, Žalec tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Ljubi oče, mimo spi, za vse stokrat hvala ti!
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati, dedek, pradedek, brat in tast
JOŽE MATKO
iz Miklavža pri Taboru (14. 8. 1921 - 20. 10. 2003).
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, sv. maše in druga namenska sredstva.
Posebna zahvala požrtvovalni zdravnici dr. Ljubi Centrih -Cetina in patronažni sestri Anici za nesebično pomoč in moralno podporo.
Hvaležni smo g. župniku Poldiju Selčanu za lepo opravljen cerkveni obred ob njegovem slovesu in moškemu pevskemu zboru Tabor za lepo odpete pesmi.
Zahvala tudi ZZB NOB Tabor, odboru Štajerskih kurirjev in vezistov Spodnje Savinjske doline ter vsem praporščakom. Hvala pogrebni službi Ropotar in Radiu RAP Polzela za organizacijo pogreba in za občuten govor ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Jure in Jože z družinama, hčeri Ivica in Manja z družinama, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo
Že leto se je obrnilo, odkar zapustil si nas ti.
Pri nas se nič ni spremenilo, saj v naših srcih z nami si.
V SPOMIN
16. novembra je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi
mož, oče, tast in dedi
SLAVKO ZAVRŠNIK
iz Ložnice pri Žalcu.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin.
Žalujoči: žena Vida, sin Vojko in hči Romana z družinama ter vnuka Sašo in Denis, Id ga zelo pogrešata.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 25. november 2002, ko nas je nenadoma zapustil naš najdražji
JOŽE PLEVČAK
iz Ločice ob Savinji.
Čas beži - praznina za teboj je vedno večja.
Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečko, iskrena hvala.
Tvoji najdražji: žena Inka, hči Bojana, sin Tomaž z Lidijo, vnuki Luka, Grega, Miha in Gašper
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje Ilc, Braslovče
TEL 03 700 06 40
Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti,
tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti na skrivaj; tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kam, kje se zbudi še kedaj.
(J. Murn)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
PAVLE KUDER
iz Vrbja pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ter za nesebično pomoč. Hvala dr. Smonkaiju in zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, skupini Zimzelen, društvom, podjetju Juteks, d. d., KS Vrbje in KO Rdečega križa Žalec za poklon s pra-poiji.
Zahvala tudi g. župniku Jožetu Planincu ter pevcem, govornikoma g. Dušanu Pungartniku in ga. Ireni Potočnik za ganljive besede slovesa. Pogrebni službi Ropotar se zahvaljujemo za lepo organizacijo pogreba.
______Žalujoči: hčerki Erika in Nada z družinama___
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rožice cvetijo, in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in dedija
FRANCA KRUMPAKA
iz Liboj
(2. 6. 1916 - 23. 10. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se za prizadevno zdravljenje dr. Ivanu Duriču in patronažnim sestram, gospodu Planincu za opravljen cerkveni obred, godbi na pihala Liboje, praporščakom^ uniformiranim rudarjem iz Liboj, Mestni skupnosti Žalec, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Zelo ga bomo pogrešali.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in atija
VINKA KRAJNCA
z Brega pri Polzeli (5. 1. 1941 - 1. 11. 2003)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob trenutku bolečine stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vam za darovano cvetje, sveče, svete maše in ostalo pomoč.
Še posebna hvala gospodu župniku Kovačecu za pogrebni obred, gospodu Pustineku, pogrebni službi Ropotar, pevcem in za odigrano Tišino.
Zahvala tudi enoti VDC Žalec.
Žalujoči: žena Ivica, sin Erik, hčerka Saša ter vsi _____________njegovi, ki so ga imeli radi_____
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
V SPOMIN
ŠTEFKI GRDJAN
iz Orle vasi
(4 5. 1970 - 13. 12. 1993).
Minilo bo deset let brez tebe, toda ti si še vedno z nami, v naših srcih, nepozabnih spominih.
Hvala vsem, ki je še niste pozabili. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in orne
SILVE ŠTRUCL
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Hvala tudi g. župniku iz Tabora za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku g. Pustineku in ga. Citi Galič za sočutno odigrano Cvetje v jeseni.
Žalujoči: vsi njeni
Mož, ata, stari ata, kje si ti?
Srce v solzah se topi.
Zdaj prišel je tisti čas, ko si zapustil nas.
Bolečin več ne trpiš, ker uživaš večni mir.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
JAKOBA POLENIKA
iz Pongraca 151
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Zahvala tudi patronažnim sestram ZD Žalec za nesebično pomoč na domu, hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku za poslovilni govor, godbi Zabukovica, rudarjem za spremstvo na zadnji poti in gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža in atija
VALENTINA KOVIČA
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo družinam Lebič, Anžlovar, Zorko in Bukovec za pomoč, gasilcem in g. župniku Sercu.
Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalja in darovali sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
K zadnjemu počitku smo ga pospremili 29. oktobra na pokopališče v Preboldu.
Žalujoči: vsi njegovi
november2003
Zanimivosti
Ekipi z županom Vinkom Debelakom pred začetkom tekme
Športno srečanje upokojencev in svetnikov
Svetniki občinskega sveta občine Prebold in člani športne	sekcija	Društva
upokojencev Prebold so pred dnevi odigrali zanimivo odbojkarsko tekmo na parketu stare telovadnice, ki ponuja skupaj z novo v teh jesenskih in bližnjih zimskih	mesecih dovolj
možnosti za športno rekreacijo vsem rekreacije željnim krajanom.
Društvo svetnikov, ki so ga ustanovili svetniki prejšnjega sestava, je v svoj program aktivnosti uvrstilo tudi razne športne aktivnosti. Doslej so se udeležili že vrsto najrazličnejših športnih srečanj z
drugimi društvi in organizacijami in se ah veselil zmag ah žalostih porazov. Tokrat so morah premoč priznati upokojencem, ki delujejo tudi v odbojkarski sekciji svojega društva. Ekipa upokojencev je svetnike premagala z rezultatom 3:1, vendar pa so h že napovedali povratno tekmo, ki naj bi jo odigrah na odprtem igrišču v pomladnem času.
Sicer pa ni pomembno, kdo bo zmagovalec, saj gre predvsem za medsebojno druženje in rekreacijo.
D. IV.
Domači lepotci na razstavi
V prostorih Hmeljarskega inštituta Žalec je Savinjsko društvo gojiteljev malih živali občine Žalec pripravilo že četrto društveno razstavo malih živali. Na prvih dveh razstavah so s svojimi živahni sodelovali tudi člani celjskega in drugih društev, lani in letos pa so pripravili samostojno razstavo z lastnimi živalmi in
kletkami, kar je za tako mlado društvo uspeh, ki kaže na dobro delo in številčno rast društva, ki ga vodita predsednik Dušan Žnidaršič in podpredsednik Božo Sevnik.
Na razstavi je bilo na ogled 100 kuncev enajstih različnih pasem, 106 golobov šestnajstih različnih pasem in 60 primerkov perutnine dvajsetih različnih pasem od gosi, rac, kokoši,
petelinov do prepelic in puranov. Posebna komisija, ki so jo sestavljali priznam strokovnjaki za male Živah, je temeljito pregledala vse Živah in določila posamezne zmagovalce glede na pasmo in posebej zmagovalce rejcev kuncev, golobov in perutnine.
Poleg ocenjevalnih Živah si je bilo na razstavi možno ogledah še celo vrsto drugih od morskih prašičkov, koze, ovce, mini koze in skakače ter hrčke. Prijetna paša za oči je bilo kmečko dvorišče, v katerem je bilo na ogled kar 20 različnih vrst primerkov domačih Živah.
Tokratna razstava je bila na ogled od minulega četrtka do nedelje, ko so slovesno razglasih zmagovalce in podelili pokale. Skupno je bilo podeljenih več kot 30 pokalov, in sicer za prvake pasem, prvake kolekcij ter trije veliki pokah za prvaka pasme golobov, kuncev in perutnine.
D. Naraglav
STEKLARSKI CENTER	
LESKOŠEK^ Hausenbichlerjeva 9, 3310 Žalec, tel.: 03/571 56 04 *	ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM; *	OGLEDALA; *	NAMIZNA STEKLA *	ter OSTALE STEKLARSKE STORITVE NA TERENU.	(|é) marginalija
1 MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA |	Savinjske doline
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva Aškerčeva 9/a, (Dom II. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva Marija Cilenšek, lektorica Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.
Letošnje leto ni bilo preveč naklonjeno gobarjem, z izjemo ob koncu poletja in začetku jeseni, ko je žejna zemlja le dobila nekoliko več vode in omogočila rast tudi tovrstnim gozdnim sadežem. Ob gobanih se gobji sladokusci še posebno razveselijo velikih dežnikaric, ki so imenitne za cvrtje in so pravi nadomestek za kakšen svinjski zrezek. Iz gob v košari (na posnetku) so pripravili pravo pojedino. Če si jih je ob pogledu na to fotografijo kdo poželel, bo moral počakati do naslednje gobarske sezone. Tisti, ki jih imajo morda že panirane v zamrzovalni skrinji, pa si jih lahko privoščijo kar takoj. Dober tek!	D. N.
Jesensko gobje tihožitje
Jame - skrivališča hladnega zraka
Zemeljsko površje se ogreva in ohlaja skladno s temperaturami letnih časov. Toplota se počasi prevaja navzdol, a vplivi temperaturnih sprememb sežejo, kot pravijo strokovnjaki, le do globine 20 do 30 metrov, kjer je temperatura kamnine izravnana s povprečno letno temperaturo na površju, nato pa začne z globino počasi naraščati.
Na kraškem površju, ki ga je pri nas skoraj polovica, se toplota prenaša v globino s pronicajočo vodo in kroženjem zraka. Slednje seveda le tam, kjer je površje prepredeno z jamami. Ker so lahko kohčine vode in zraka obilne, je mogoče v zelo globokih jamskih objektih čutih vplive zunanjega podnebja tudi več sto metrov globoko. Jame pa lahko ohladi pod ledišče le mrzel zrak. Ta pojav je zlasti pogost v jamah, v katerih se zaradi žepaste oblike in vehkega vhoda v hladni polovici leta nabira hladnejši, težji zrak, zato pravimo nekaterim jamam kar ledenice.
(Med že dolgo poznanimi so ledenica na Golteh, Jespa na Menini planini, Ledena jama v Paradani, iz katere so nekoč vozili lomljen led celo v Aleksandrijo in Egipt, ter še več drugih. Med novejšimi pa je v zadnjih dveh desetletjih pri nas najbolj poznana in obiskana Snežna jama na Raduhi, s katero upravljamo preboldski jamarji že od leta 1990.)
Ko se zunanja temperatura dvigne, zrak preneha krožiti in v jami obleži “jezero” gostejšega hladnega zraka, ki se v njej zadržuje Uidi v topli
polovici leta. Vendar v teh jamah, ki so pri nas najbolj pogoste, količina ledu ni velika, zato se poleti led običajno stali. Ledenice imajo strme in navpične vhodne odprtine, posejane predvsem po gozdnatih osojah. Večje količine ledu nastanejo v jamah z enim glavnim in več manjšimi vhodi, ki so večinoma manjše neprehodne špranje. Pozimi
priteka v jamo hladen zrak skozi največji ah najnižji vhod. Zrak se v jami segreje in uhaja skozi višji vhod na površje. Ob večjih temperaturnih razlikah se v jami pojavijo močni vetrovi, temperatura pod lediščem pa je še nekaj sto metrov daleč od vhoda. Velike količine hladnega zraka lahko ohladijo mnogo večji del podzemlja, zato v jamo pritekajoča voda tudi zamrzne v jamski led in ustvarja ledene kapniške skulpture. Pri zmrzovanju se sprošča posebna -latentna toplota, ki preprečuje, da bi led zaprl mesta dotoka vode v jamo.
Od zimskih zalog in poletnega taljenja pa je odvisno, koliko časa bo vztrajal jamski led.
V Snežni jami, kjer meri debelina ledu v vhodni dvorani kar okrog 13 metrov, se že vrsto let srečujemo s temi pojavi in ugotavljamo, da je ledu iz leto v leto manj in prav lahko se zgodi, da ga čez leta ne bo več kaj veliko. Taljenje ledu pa prinaša,
predvsem v drugih jamah in breznih, tudi nekaj pozitivnega, saj se tako odpirajo prostori, ki so bili prej zaledeneli in neprehodni za raziskovanje. In tako nam je delno staljen sneg na Menini planini v ledenici Jespi, kjer je potekala naša predzadnja jamarska akcija, omogočil spust in raziskovanje zaradi ledu nekoč neprehodnih prostorov. Ob tem pa smo bili deležni prizorov novega lednega kiparjenja narave.
Sicer pa se bomo na Menino še vrnili.
D. Naraglav
Letošnje vroče poletje je stalilo ledeni čok, ki je zapiral vhod v nadaljevanje jame, in nam omogočilo prodor v še neraziskane prostore.
Na mestu starega bo nov most
V Spodnji Savinjski dolini sta ta čas dve veliki gradbišči na cestah, ki zlasti ob prometnih konicah povzročata zastoje. Gradnja krožišča v Levcu, ki voznikom povzroča kar precej slabe volje, se bliža koncu, gradnja mostu čez Bolsko na regionalni cesti Arja vas-Trojane, na odseku Šentrupert -Ločica pri Vranskem, pa bo potekala še nekaj mesecev.
Nov most v Pondorju (na posnetku) gradijo na mestu starega, zato so tik ob delovišču postavili začasni oziroma montažni most, preko katerega poteka promet
izmenično enosmerno. Izvajalec del je CM Celje, po podatkih AMZS pa
bodo dela potekala do 28. aprila prihodnjega leta.
K. R., foto: T. T.