Št.

32

Maribor, petek 15.7.2022
OBČINA BRDA

783.

Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje »Gonjače nad krožiščem«
(GON-09)

Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, št. 61/17) v zvezi z 61. členom Zakona o
prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08
– ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C,
57/12, 57/12– ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US,14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi
18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine
Brda na 4. dopisni seji dne 8. 7. 2022 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM
NAČRTU ZA OBMOČJE »GONJAČE NAD
KROŽIŠČEM« (GON-09)
I.

Splošne določbe

1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt za območje »Gonjače nad krožiščem«
(GON-09) (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN se v prostorskem informacijskem sistemu vodi
pod identifikacijsko številko: 2343.
2. člen
(predmet OPPN)
(1) Predmet OPPN je celovita prostorska ter
infrastrukturna ureditev objektov in naprav ureditvenega
območja.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
 izgradnja štirih stanovanjskih stavb (enodružinske
hiše);
 izgradnja dostopne ceste;
 ureditev prometnega priključevanja na regionalno
cesto R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače;

ISSN 1854-2409 / 2386-0448



Leto

XVIII

ureditev komunalne in energetske infrastrukture
območja;
ureditvi peš in kolesarskih poti, parkirnih površin za
obiskovalce ter zelenih in urbanih površin območja.

3. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in
spremljajoče gradivo.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
 splošne določbe;
 območje OPPN;
 opis prostorskih ureditev;
 rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo;
 zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro;
 rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje
narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno
rabo naravnih dobrin;
 rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom;
 načrt parcelacije;
 etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi
posegi in zahteve za izvajanje OPPN;
 velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev;
 prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
 list 1:
Prikaz lege območja OPPN v prostoru;
merilo 1:2000;
 list 2:
Območje podrobnega načrta z obstoječim
parcelnim
stanjem,
gospodarsko
javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000;
 list 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v
prostor – ureditvena situacija; merilo 1:1000;
 list 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v
prostor – prerezi; merilo 1:1000;
 list 4:
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in
priključevanja objektov na gospodarsko javno

Št. 32/15.7.2022




(4)









II.

Uradno glasilo slovenskih občin

infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo
1:1000;
list 5:
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji, ureditev, potrebnih za varovanje okolja,
naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000;
List 6: Načrt parcelacije s prikazom skupnih
površin; merilo 1:1000.
Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
sklep o pričetku OPPN;
izvleček iz nadrejenega prostorskega akta;
izhodišča za pripravo prostorsko izvedbenega akta;
prikaz stanja prostora;
strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve;
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
odločba o celoviti presoji vplivov na okolje za
OPPN;
obrazložitev in utemeljitev OPPN;
povzetek za javnost.
Območje OPPN

4. člen
(obseg območja OPPN)
(1) Enota urejanja prostora EUP z oznako GON-09,
določena z nadrejenim prostorskim aktom »Odlok o
občinskem prostorskem načrtu Občine Brda« (Uradno
glasilo slovenskih občin št. 9/11, 44/17, 25/18 in 21/19),
predstavlja nepozidano območje, ki se nahaja v naselju
Gonjače.
(2) EUP z oznako GON-09 se nahaja na severni strani
regionalne ceste R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače in
R2 1465 Gonjače – Dobrovo oziroma na severni strani
meji na stanovanjske površine enote urejanja prostora
GON-10. V večjem delu meji na stanovanjska zemljišča
enot urejanja prostora GON-08, GON-10 in GON-14, v
preostalem delu pa na cestne površine enote urejanja
prostora GON-27.
(3) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora
GON-09 oziroma zemljiške parcele številka 343/1, 344/2
in 345/1, vse k.o. 2281 Šmartno, s skupno površino
0,514 ha in je natančno določeno v grafičnem delu.
5. člen
(urejevalne enote)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje
urejevalne enote (v nadaljevanju Ue):
 Ue1 – območje dostopne ceste s priključevanjem
na državno cesto;
 Ue2 – območje nove stanovanjske pozidave;
(2) Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu
OPPN.
III.

Opis prostorskih ureditev

6. člen
(funkcija in oblikovanje območja OPPN)
(1) Območje OPPN je v občinskem prostorskem načrtu
opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč z namensko
rabo SK (površine podeželskega naselja).
(2) Območje OPPN je namenjeno stanovanjski pozidavi,
kar vključuje izgradnjo štirih enodružinskih hiš, ureditev
pripadajočih površin in objektov za njihovo rabo,
izgradnjo dostopne ceste, krajinske ureditve in ureditev
gospodarske infrastrukture.
(3) Pri urbanističnem oblikovanju območja je potrebno
upoštevati gradbeno mejo, določeno v grafičnem delu, ter
slediti smerem, ki jih podajajo načrtovane prometne
ureditve.

Stran 1370

7. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi
območji)
(1) Območje OPPN na južni strani meji na regionalno
cesto R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače oziroma R2
1465 Gonjače – Dobrovo ob kateri so izvedene oporne
konstrukcije s trajnim geomehanskim sidranjem, ki
poteka v zaledju podpornih zidov, zato je pri posegih
potrebno upoštevati omejitve podane v »Izjava o vplivu
predvidene
pozidave
nad
izvedenimi
opornimi
konstrukcijami ob krožišču v Gonjačah« (SPIT d.o.o.
Nova Gorica, dokument št. 20402, z dne 02.03.2020).
(2) Dostop do načrtovanih stanovanjskih objektov se
zagotovi na južnem delu območja OPPN. V ta namen se
v sklopu urejevalne enote Ue1 vzpostavi dostopna pot, ki
se naveže na regionalno cesto R3-612, odsek 1042
Plave - Gonjače preko obstoječega cestnega priključka,
ki se ga rekonstruira v skladu s predpisi v cestogradnji.
8. člen
(posegi izven območja OPPN)
(1) Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe
gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za
potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev
povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s
soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.
9. člen
(skupne površine)
(1) Skupne površine v območju OPPN so površine
urejevalne enote Ue1 - dostopna cesta z rekonstrukcijo
obstoječega cestnega priključka na državno cesto.
(2) Razmejitev skupnih površin je prikazana v grafičnem
delu OPPN na listu številka 6.
10. člen
(dopustne dejavnosti)
Območje OPPN je namenjeno stanovanjski dejavnosti.
11. člen
(vrste dopustnih gradenj in objektov)
(1) V območju OPPN so dopustne:
 gradnje novih objektov;
 nadzidave in dozidave objektov;
 rekonstrukcije objektov;
 odstranitve objektov;
 gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na
gradbenih parcelah osnovne stavbe;
 ureditve infrastrukture (prometno, energetsko,
komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave).
(2) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov
so v območju prostorskih ureditev, določenim s tem
OPPN, dopustne gradnje:
 V urejevalni enoti Ue1
 21120
lokalne
ceste
in
javne
poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
 222 lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja;
 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje;
 V urejevalni enoti Ue2
 Največ štiri enostanovanjske stavbe (11100) ali
dvostanovanjske stavbe, kot enodružinske hiše
(11210);
 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(nadstrešnice);
 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje;

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

(3) Na celotnem območju OPPN so dopustne gradnje
infrastrukture potrebne za delovanje načrtovanega
območja.
(4) Na območju OPPN je dopustna gradnja naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov:
 zbirnih mest za komunalne odpadke;
 nadstreškov (npr. kolesarnic, senčnic ipd.);
 komunalnih priključkov;
 urbane opreme;
 naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za
lastne potrebe.
IV.

Rešitve načrtovanih objektov in površin ter
pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

12. člen
(merila, pogoji in usmeritve za umeščanje,
načrtovanje in oblikovanje objektov,)
(1) Umestitev stavb na gradbenih parcelah je regulirana
z gradbeno mejo, ki je določena v državnem
koordinatnem sistemu. Gradbena meja je črta, ki je
novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbena meja je
prikazana v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1,
3.2, 4, 5 in 6.
(2) Gradbene meje ne veljajo za gradnjo gospodarske
infrastrukture in priključkov nanjo.
(3) Predlog umestitve stavb in zunanjih ureditev
prikazan v grafičnem delu OPPN na listu »3.1 Prikaz
umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena
situacija«, predstavlja usmeritveno karto oziroma eno od
možnih variant prostorske ureditve. Dopustne so tudi
drugačne umestitve stavb in zunanje ureditve, skladno s
prostorskimi izvedbenimi pogoji določenimi s tem
odlokom.
(4) Pri lociranju objektov na strmih terasah je s
povečanjem odmika od parcelne meje zagotoviti
minimalno osončenost bivalnih prostorov v nižje ležečih
stanovanjskih objektih.
(5) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je
razmerje med zazidano površino stavb in celotno
površino gradbene parcele. Največji dopustni faktor
zazidanosti je 0,4.
(6) Delež zelenih površin (DZP) v območju je delež
površin gradbene parcele, namenjene zelenim ureditvam,
ki ne služijo prometnim površinam objekta. V celotnem
območju je treba zagotoviti najmanj 40% zelenih površin.
(7) Barve fasad naj bodo v belih, zemeljskih pastelnih ali
sivih barvnih tonih.
(8) Dopustna etažnost stavb je K (klet) + P (pritličje) + N
(nadstropje), pri čemer višina stavbe ne sme presegati
8,00 m (merjeno od kote pritličja).
(9) Podkletitev objektov je dopustna na način, da so
preprečeni morebitni škodljivi vplivi na trajna
geomehanska sidra izvedena v zaledju opornih zidov ob
regionalni cesti R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače
oziroma R2 1465 Gonjače – Dobrovo. Površina kleti je
lahko večja od zazidane površine pritličja stavbe.
(10) Strehe stavb morajo biti enotno oblikovane.
Dopustne so simetrične dvokapnice z naklonom od 18 do
25 stopinj. Kritina mora biti neodsevna, odtenki opečno
rdeče barve, korec ali drug material s sorodno drobno
teksturo. Dopustna je tudi uporaba ravnih streh za dele
stavb, pri čemer površina, ki jo pokriva ravna streha ne
sme presegati 45% zazidane površine stavbe oziroma se
izvede kot ozelenjena streha.
(11) Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh
in morajo biti postavljeni poravnano s strešino oziroma
skriti za fasadnim vencem. Postavitev sončnih zbiralnikov
je dopustna le na strehah zahtevnih in manj zahtevnih
objektov.

Stran 1371

(12) Ograje morajo biti na strani, ki meji na javno
površino, umaknjene najmanj 1,0 m v parcelo. Ostale
ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, če oba
lastnika s tem soglašata. Če lastnika ne soglašata, mora
biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj
0,5 m.
(13) Podporni zidovi se praviloma izvedejo kot suhozidi. V
primeru zahtevnejše konstrukcije naj bodo betonski
oporni zidovi obloženi z avtohtonim kamnom ali
arhitekturno oz. krajinsko oblikovani.
(14) Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti
izvedene tako, da na parcelnih mejah ne bo višinskih
razlik oz. bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se
lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve
niso možne. Ureditve površin in drugi posegi na parcelah
morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi
na sosednje parcele.
(15) Enostavni in nezahtevni objekti naj z velikostjo,
umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi
oblikovnimi značilnostmi, v prostoru ne izstopajo oziroma
naj sledijo oblikovanju osnovnega objekta.
(16) Ostali enostavni in nezahtevni objekti, ki niso stavbe,
morajo biti:
 od sosednje parcelne meje oddaljeni najmanj 0,5 m,
s soglasjem soseda pa lahko segajo do parcelne
meje;
 od gospodarske javne infrastrukture odmaknjeni
najmanj 1,5 m, oziroma v skladu s pogoji
upravljavca.
13. člen
(merila, pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo javnih cest)
(1) V območju OPPN ni javnih cest.
(2) Prometno priključevanje območja OPPN na javno
cestno omrežje se zagotovi z izgradnjo dostopne poti
preko obstoječega cestnega priključka na regionalno
cesto R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače, ki se ga
ustrezno rekonstruira. Dostopna cesta napram državi
cesti mora biti varovana v skladu z določili TSC 02.210 :
2010 »Varnostne ograje Pogoji in način postavitve«.
14. člen
(merila, pogoji in usmeritve za parkiranje, interventne
in manipulativne površine)
(1) Potrebne manipulativne, parkirne in interventne
površine morajo biti zagotovljene znotraj gradbenih
parcel objektov.
(2) Pri določanju minimalnega števila parkirnih mest je
potrebno upoštevati določila nadrejenega akta.
(3) Povozne površine morajo biti izvedene nepropustno,
v asfaltni izvedbi oziroma tlakovane, obrobljene z robniki
in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred
pronicanjem škodljivih snovi (lovilci olj, ločitev padavinske
in ostale kanalizacije). Površine za pešce so lahko
tlakovane ali v asfaltni izvedbi.
15. člen
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih
površin in krajinske ureditve)
Za urejanje ostalih površin in krajinske ureditve veljajo
naslednji pogoji:
 višina urejenega terena ob načrtovanem objektu
mora
biti
prilagojena
najbližjim
sosednjim
zemljiščem;
 morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s
primernimi višinskimi premostitvami (klančinami,
zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo predstavljati
grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin;
 ureditve okolice objektov naj bodo oblikovno
skladne;

Št. 32/15.7.2022

V.

Uradno glasilo slovenskih občin

zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi
avtohtone vegetacije;
Zasnova projektnih rešitev in pogoji glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen
(zasnova projektnih rešitev gospodarske
infrastrukture)
Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja
gospodarske infrastrukture je prikazan v grafičnem delu
OPPN na listih številka 2 in 4.
17. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Za potrebe prometnega priključevanja in prometnih
ureditev na območju OPPN se v sklopu urejevalne enote
Ue1 vzpostavi skupna dostopna cesta.
(2) Dostopna cesta se izvede v tipičnem prečnem profilu
skupne širine 5,4 m (vozišče širine 4,2 m + hodnik za
pešce širine 1,2 m ob severnem robu).
(3) Razporeditev prometnih površin, elementi cest
(širine, ustrezni radiji, odmiki od objektov) in izbrana
konstrukcija morajo zagotavljati nemoten dostop
interventnih vozil (požar, rušitve) in vozil za odvoz
komunalnih odpadkov.
(4) Pri dovozih do stavb in prostorov za odlaganje smeti
se uredijo spuščeni robniki.
18. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN ni obstoječega prenosnega ali
distribucijskega elektroenergetskega omrežja.
(2) Za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN
se zgradi novo NN omrežje s priključkom na na obstoječe
omrežje na parceli št. 43/3 k.o. 2281 Šmartno.
(3) Predvideni zemeljski vodi se uvlečejo v njim
namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški
ustreznih dimenzij.
(4) Priključno merilne omarice se namestijo na stalno
dostopna mesta.
(5) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti s
samodejnim odklopom napajanja.
(6) Pred projektiranjem je potrebno predviden potek NN
vodov ter število zaščitnih PVC cevi uskladiti s podjetjem
Elektro Primorska d.d. DE Gorica.
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na območju OPPN in njegovi okolici ni obstoječega
prenosnega ali distribucijskega plinovodnega omrežja.
(2) Na območju OPPN je dopustna gradnja
distribucijskega plinovodnega omrežja ali lokalnih
plinohramov.
20. člen
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1) Preko jugozahodnega in severovzhodnega vogala
območja OPPN potekajo obstoječi nadzemni, ob
vzhodnem robu območja OPPN pa obstoječi podzemni
distribucijski telekomunikacijski vodi v upravljanju
Telekom Slovenije d.d, ki se ohranjajo.
(2) Na območju OPPN je dopustna gradnja oziroma
dograditev telekomunikacijskega omrežja v obliki
kabelske kanalizacije, s traso po javnih površinah, ki se
zaključi s pomožnim kabelskim jaškom in priključno
omarico ustrezne kapacitete.
(3) Pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati načrt
telekomunikacij
z
navezavo
na
obstoječe
telekomunikacijske kapacitete.

Stran 1372

(4) Pri posegih v prostor je treba upoštevati trase
obstoječega TK omrežja, ki se ga glede na pozidavo
ustrezno zaščiti ali prestavi.
21. člen
(vodovod)
(1) Na območju OPPN ni obstoječega vodovodnega
omrežja.
(2) Obstoječ javni primarni vodovodni vod DL 150
poteka vzdolž južnega roba območja OPPN v sklopu
regionalne ceste R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače
oziroma R2 1465 Gonjače – Dobrovo. Ob severnem robu
območja OPPN pa v sklopu JP 520541 poteka obstoječ
javni sekundarni vodovodni vod PE 90.
(3) Za potrebe priključitve obravnavanega območja se
vodovodno omrežje dogradi s sekundarnim vodom PE
100 v sklopu nove skupne dostopne ceste.
(4) Vsak objekt mora imeti svoj priključek na sekundarni
vod. Vodovodni priključek mora biti zaključen z
vodomernim jaškom, ki je lociran na gradbeni parceli
načrtovanega objekta, čim bližje javnemu vodovodnemu
vodu in stalno dostopen.
(5) Na vodovodnem omrežju ni dopustno postavljati
objektov in ograj oziroma morajo biti zagotovljeni
predpisani odmiki.
22. člen
(hidrantno omrežje)
(1) Za potrebe gašenja požara se na vodovodno
omrežje vgradijo nadzemni hidranti lomljive izvedbe.
Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in
vezano na javni vod za odjemnim mestom.
(2) Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m,
največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno
oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov,
potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z
varstvom pred požarom se določi v dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja.
23. člen
(ravnanje z komunalnimi odpadnimi vodami)
(1) Na območju OPPN ni obstoječega javnega
kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih vod.
(2) Za potrebe območja OPPN se zgradi ločeno omrežje
za komunalno odpadno vodo.
(3) Za potrebe območja OPPN se, do vzpostavitve
omrežja javne kanalizacije komunalnih odpadnih vod in s
tem možnosti priključitve nanj, zgradi ločeno omrežje za
komunalno odpadno vodo z malo komunalno čistilno
napravo (MKČN) za vsak posamezni objekt in iztokom v
interno omrežje komunalne odpadne kanalizacije, ki se
naveže na obstoječ priključni revizijski jašek odpadne
kanalizacije ob regionalni cesti R2 1465 Gonjače –
Dobrovo na jugozahodnem vogalu območja OPPN.
(4) Ob vzpostavitvi možnosti priključitve, je treba
komunalne odpadne vode iz območja OPPN odvesti v
omrežje javne kanalizacije komunalnih odpadnih vod.
(5) Kanalizacija komunalnih odpadnih vod mora biti
projektirana in izvedena vodotesno, iz atestiranih
materialov, vključno z revizijskimi jaški in priključki.
(6) Na kanalizacijskem omrežju ni dopustno postavljati
objektov in ograj. Zagotovljeni morajo biti predpisani
odmiki od vodov gospodarske infrastrukture.
24. člen
(ravnanje z padavinska odpadnimi vodami)
(1) Ponikanje padavinskih odpadnih vod v zaledju
sidranih podpornih zidov na območju OPPN ni dopustno.
(2) Za potrebe odvoda padavinskih odpadnih vod z
območja OPPN se zgradi ločen sistem padavinske
odpadne kanalizacije s priključitvijo na obstoječ vod

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

padavinske odpadne kanalizacije, ki se nahaja v sklopu
regionalne ceste R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače,
ob jugovzhodnem vogalu območja OPPN.
(3) Padavinske odpadne vode iz strešnih površin se
speljejo v sistem padavinske odpadne kanalizacije preko
peskolovov, iz utrjenih, povoznih površin pa preko
lovilcev bencina in olj.
(4) Za izvedbo padavinske odpadne kanalizacije se
predvidi uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih
jaškov. Sistem čiščenja padavinskih odpadnih vod s cest
in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom)
ali s posameznimi lovilci olj. Lovilci olj morajo biti skladni
s standardom SIST EN 858-2.
25. člen
(javna razsvetljava)
(1) V območju OPPN ni obstoječega omrežja javne
razsvetljave.
(2) Obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki poteka
vzdolž južnega roba ureditvenega območja OPPN v
sklopu R3-612, odsek 1042 Plave - Gonjače oziroma R2402, odsek 1465 Gonjače - Dobrovo in vzdolž severnega
roba ureditvenega območja OPPN ob JP 520541, se
ohranja.
26. člen
(ogrevanje)
Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov
energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija, ipd.).
27. člen
(ravnanje s komunalnimi odpadki)
Prostor za zbiranje ločenih komunalnih odpadkov mora
biti urejen v nivoju dovozne ceste, brez dvignjenih
robnikov, primerno utrjen in dostopen s komunalnim
vozilom. Odmik od stavbe mora biti, z ozirom na velikost
zabojnika, v skladu s smernicami CFPA E 7.
VI.

Rešitve in ukrepi za varovanje okolja,
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine
in trajnostno rabo naravnih dobrin

28. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih zavarovanih
območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega
območja ali posebnega varstvenega območja Natura
2000.
(2) Pri novih zasaditvah vzdolž dostopne ceste in
napram obstoječi poselitvi je potrebno izbrati avtohtone
drevesne in grmovne vrste. Upoštevati je treba omejitve
vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi
organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo
rastlin, v skladu s predpisi s področja zdravstvenega
varstva rastlin.
(3) Zaradi varstva biotske raznovrstnosti na širšem
območju se na območje OPPN ne sme navažati zemlje,
ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih
ozeleni s travnimi mešanicami, ki vsebujejo semena
avtohtonih vrst in še najmanj tri leta po končanih delih
spremlja morebiten pojav tujerodnih vrst, ki se jih
nemudoma v celoti (s koreninami) odstrani in uniči.
29. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih območij in
objektov varstva kulturne dediščine.

Stran 1373

30. člen
(tla in podzemne vode)
(1) Na območju OPPN ni evidentiranega območja
varstva vodnih virov.
(2) Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne
bo pomembnih vplivov na tla.
(3) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je
potrebno preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega
omrežja s standardiziranimi postopki.
(4) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost
razlivanja nevarnih snovi je treba predvideti tehnične
ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor v
katerem bo deponirana nevarna snov mora biti zgrajen
kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno
prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna
v primeru izlitja.
(5) Pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter
garaže, zlasti podzemne garaže, morajo biti urejene v
obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklede, brez
odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki
se v njej lahko nahajajo, dovolj velika, da zajame vso
morebiti razlito ali razsuto količino nevarnih snovi
oziroma tekočin.
(6) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge
varstvene ukrepe in nadzor ter tako organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je treba
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev.
(7) Potrebno je redno pregledovanje lovilcev olj, ki
morajo biti skladni s standardom SIST EN 858-2.
31. člen
(zrak)
(1) Pri načrtovanju objektov v območju OPPN je
potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v
objektih.
(2) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene
ukrepe:
 vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko
povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne
poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali,
ravnanje z odpadki);
 pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih
odpadkov;
 čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije
preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo
prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
 zmanjšati je treba kakršno koli odmetavanje
materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
 gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem
vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
 prepovedano je kurjenje raznih materialov in
odpadkov na gradbišču;
 redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene
mehanizacije.
32. člen
(hrup)
(1) Območje OPPN je opredeljeno v III. območje varstva
pred hrupom.
(2) Obremenitev posameznega območja s hrupom ne
sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih.
(3) Pri postavitvi stavb in izbiri lokacij toplotnih črpalk in
prezračevalnih naprav je treba le-te umestiti tako, da
predvsem v nočnem času ne povzročajo motečega
hrupa.

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

(4) Za načrtovane stavbe mora biti predvidena ustrezna
pasivna zaščita pred hrupom skladno z veljavno
zakonodajo s področja varstva pred hrupom.
(5) Upravljalec kategorizirane ceste ne bo zagotavljal
dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in
njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica gradnje in
obratovanja ceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v
sklopu njene izgradnje.
(6) Za varstvo pred hrupom v času gradnje in
obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
 na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati
tovorna vozila s prižganimi motorji;
 omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
 razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in
generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena
in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;
 uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in
gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa
– pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji
strojev, ki se uporabljajo na prostem;
 redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
 uporaba električnega toka iz omrežja za pogon
opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
33. člen
(ravnanje z gradbenimi odpadki)
Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje
omilitvene ukrepe:
 investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del
gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo
na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;
 investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje
gradbenih odpadkov;
 investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene
odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
 investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del
gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih
odpadkov;
 investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem
gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja
gradbenih del.
34. člen
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)
(1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča,
objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se
območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne
osvetljuje.
(2) Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja je treba
upoštevati še naslednje usmeritve:
 pri osvetljevanju novih parkirnih in drugih zunanjih
površin naj se uporabijo LED svetilke, katerih
barvna svetloba ne presega 2700 K in s tipali, ki
omogočajo prižiganje luči ponoči, po potrebi;
 svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v
tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
35. člen
(elektromagnetno sevanje)
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje,
morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega
koridorja.
VII.

Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom

Stran 1374

36. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN sodi med erozijska območja za
katera so opredeljeni zahtevnejši zaščitni ukrepi.
(2) Območje OPPN se ne nahaja znotraj poplavno
ogroženih območij.
(3) Z
izbiro
konstrukcije,
dimenzioniranjem
in
načrtovanjem stavb je treba zagotoviti odpornost na
porušitev, pri čemer je treba upoštevati projektni
pospešek tal 0,225 g.
(4) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN
1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami
Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.
(5) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je
potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi
evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na
gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje
objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju
sledečega:
 nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene
mehanizacije;
 nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter
motornih in strojnih olj;
 nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi
elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov;
 nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in
ostanki gradbenih in drugih materialov.
37. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z
ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna
količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni
varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno
omrežje za gašenje požarov.
(2) Zagotoviti je treba odmike med objekti in odmike od
meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti
pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri
požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za
intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu z veljavnimi
standardi.
(3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in
vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru
ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za
posamezno skupino objektov določeno s predpisi o
požarni varnosti objektov.
(4) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati tudi
požarna tveganja, ki so povezana:
 s povečano možnostjo nastanka požara zaradi
uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov (kurilno olje, utekočinjen naftni plin);
 z možnostjo širjenja požara med posameznimi
območji.
VIII.

Načrt parcelacije

38. člen
(načrt parcelacije)
(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije,
ki je določen in prikazan v grafičnem delu OPPN na listu
številka 6.
(2) Dopustna je delitev parcel za gradnjo javnih oziroma
skupnih površin.
(3) Dopustna je delitev parcel za potrebe gradnje
objektov in omrežij gospodarske infrastrukture ali za
potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.
(4) Dopustna je delitev parcel za izvedbo posameznih
etap gradnje.

Št. 32/15.7.2022
IX.

Uradno glasilo slovenskih občin

Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter
drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

39. člen
(etapnost gradnje)
(1) Gradnje in druge prostorske ureditve določene s tem
OPPN se lahko izvajajo etapno.
(2) Etapa predstavlja:
 sklop gradenj posamične vrste gospodarske
infrastrukture ali
 sklop gradenj zahtevnih ali manj zahtevnih stavb,
vključno s spremljajočimi nezahtevnimi in
enostavnimi objekti ter predpisanimi krajinskimi
ureditvami.
(3) Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka
sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri
čemer je potrebno:
 pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekt
posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za
vso,
z
OPPN
načrtovano,
gospodarsko
infrastrukturo
potrebno
za
priključevanje
posamezne etape;
 pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za
posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno
dovoljenje za gospodarsko infrastrukturo na
območju priključevanja objekta in le ta predana v
upravljanje pristojnemu upravljavcu.
40. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene
komunalne opreme v skladu z veljavnim odlokom, ki
določa odmero komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo in stroške načrtovane nove
komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja
za območje OPPN.
(2) V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske
infrastrukture so investitorji dolžni zgraditi tudi priključke
na posamezno parcelo za gradnjo stavbe, ki so
zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom,
lociranim na parceli za gradnjo čim bliže posameznemu
vodu.
(3) Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni
pravočasno
obvestiti
upravljavce
gospodarske
infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe,
prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad
izvajanjem del.
(4) S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju
zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorjev
glede komunalnega opremljanja v območju OPPN in
obveznost investitorjev za izvedbo ukrepov iz 8. člena
tega odloka.
(5) V primeru poškodb gospodarske infrastrukture med
gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti
upravljavce.
(6) Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu
posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt
izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca, v
analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP
formatu).
(7) Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z
upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin,
zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici
območja OPPN, ter na podlagi ugotovitev zagotoviti
ukrepe za ustreznost teh površin za povečano
obremenitev v času gradnje in obratovanja načrtovanih
ureditev na območju OPPN (ojačitev nosilnosti, določitev
prometnega režima, nadomestitev šolske poti, ipd.).
(8) Po končani gradnji so investitorji skupaj z izvajalci
dolžni zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje

Stran 1375

oziroma zagotoviti ustreznost teh površin za namene,
predvidene z načrtovanimi ureditvami.
(9) Gradnja v območju OPPN bo lahko povzročila
prekomerno prometno obremenitev na obstoječem
prometnem omrežju. Investitorji so dolžni pred pričetkom
prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest
skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne
obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po
prenehanju
obremenitev
in
povečanim
rednim
vzdrževanjem cest v času trajanja povečane
obremenitve.
(10) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno
odstraniti in deponirati plodno zemljo, ter jo uporabiti za
urejanje zelenih površin na območju OPPN.
(11) Obveznost investitorjev je tudi izvedba vseh ukrepov
za varstvo okolja in normalno rabo načrtovanih objektov.
(12) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih
prestavitev obstoječih komunalnih vodov.
X.

Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih
in tehničnih rešitev

41. člen
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju
objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z
gradbeno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S
takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in
okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi
odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na
katere se odstopanja nanašajo. Pri realizaciji OPPN so
dopustna odstopanja v okviru določb od 2. do 4.
odstavka tega člena.
(2) Tehnološke naprave na fasadi in strehi stavb so
izvzete iz omejitev gabaritov, določenih s tem odlokom,
če gre za linijske naprave in posamezne volumske
(strukturne) naprave, pritrjene na fasadi ali strehi, če so
načrtovane na delu stavbe, ki ni viden z javne površine v
območju OPPN oziroma na njegovih mejah.
(3) Odstopanja od zakoličbene situacije javnih oziroma
skupnih cest so +1,0/-1,0 m.
(4) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in
lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi
ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti
v skladu s programi upravljavcev gospodarske
infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo
možno vključiti v končno ureditev posameznega omrežja
gospodarske infrastrukture. Odstopanja so dopustna s
soglasjem upravljavca infrastrukture.
XI.

Prehodne in končne določbe

42. člen
(vpogled)
OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Brda in
na svetovnem spletu na naslovu: http://www.obcinabrda.si..
43. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 35000-02/2020-25
Datum: 8. 7. 2022
Občina Brda
Franc Mužič, župan

Št. 32/15.7.2022
784.

Uradno glasilo slovenskih občin

Sklep o zagotovitvi finančnih stretstev

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 26/17, 16/18) je Občinski svet
Občine Brda na 4. dopisni seji dne 8. 7. 2022 sprejel

Stran 1376

1. člen
V Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka
za obstoječo komunalno opremo na območju občine
Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/21) (v
nadaljevanju Odlok) se v četrtem odstavku 12. člena
številka »15« nadomesti s številko »30«.

SKLEP
1.
Občina Brda bo Osnovni šoli Alojza Gradnika Dobrovo
zagotavljala finančna sredstva za kritje stroškov
zaposlitve:
 enega delovnega mesta - spremljevalca s polno
zaposlitvijo, za nudenje pomoči učencu z izrazitimi
vedenjskimi težavami.
Sofinanciranje iz občinskega proračuna se izvaja v
šolskem letu 2022/2023, in sicer v odboju od 1.
septembra 2022 in najdlje do zaključka pouka v šolskem
letu.
2.
Občina Brda bo Osnovni šoli Kozara Nova Gorica
zagotavljala finančna sredstva za kritje stroškov
zaposlitve:
 enega delovnega mesta - spremljevalca s polno
zaposlitvijo, za nudenje pomoči učencu z lažjo
motnjo v duševnem razvoju, s težko izgubo sluha,
dolgotrajno bolnemu otroku in z zmerno gibalno
oviranostjo.
Sofinanciranje iz občinskega proračuna se izvaja v
šolskem letu 2022/2023, in sicer v odboju od 1.
septembra 2022 in najdlje do zaključka pouka v šolskem
letu.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 0141-26/2022-04
Datum: 8. 7. 2022
Občina Brda
Franc Mužič, župan

2. člen
Besedilo 15. člena Odloka se v celoti zamenja z
naslednjim besedilom:
»(1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno
opremo se ne plača v primeru, če se objekt nadomešča
zaradi naravne ali druge nesreče, in sicer ne glede na to,
ali se objekt zgradi na isti ali drugi lokaciji.
(2) Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno
opremo se ne plača za objekte, investitor katerih je
občina ali pravna oseba javnega prava, ustanoviteljica
katere je občina.
(3) Če je občina ali oseba iz prejšnjega odstavka
investitor le za del objekta, se oprostitev plačila
komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno
opremo upošteva le za ta del objekta.
(4) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno
opremo
se
v
primeru
gradnje
enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb (oznaka 111
in 1121 v klasifikaciji CC-SI) zniža za 40 %.
(5) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo se v primeru gradnje nestanovanjskih
kmetijskih stavb (oznaka 1271 v klasifikaciji CC-SI) zniža
za 80 %.
(6) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo se v primeru dozidave, nadzidave ali
rekonstrukcije obstoječega, legalno zgrajenega objekta,
zniža za 30 %.
(7) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno
opremo se ne plača za gradnjo enostavnih objektov in se
v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3) štejejo
za pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem
zemljišču osnovnega objekta.«
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0007/2022-14
Datum: 14.6.2022

OBČINA DIVAČA
785.

Občina Divača
Alenka Štrucl Dovgan, županja

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
podlagah za odmero komunalnega prispevka
za obstoječo komunalno opremo na območju
Občine Divača

Na podlagi enajstega odstavka 231. člena Zakona o
urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21),
21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih
zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega
prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu
in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št.
20/19, 30/19, 34/19, 199/21) in 16. člena Statuta občine
Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14,
9/15, 55/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Divača na
svoji 24. redni seji dne 14.6.2022 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ODLOKA O PODLAGAH ZA ODMERO
KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO
KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE
DIVAČA

OBČINA DORNAVA
786.

Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev
koncesije za opravljanje lokalne gospodarske
javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe
v Občini Dornava

Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o
gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993,
30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011ORZGJS40) in 8. člena Statuta Občine Dornava (Uradno
glasilo slovenskih občin št. 30/2014), je Občinski svet
Občine Dornava, na svoji 24. redni seji, dne 7. 7. 2022,
sprejel

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV
KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24 URNE DEŽURNE
POGREBNE SLUŽBE V OBČINI DORNAVA
I.

Splošne določbe

1. člen
(vsebina odloka)
(1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo
predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne
službe v Občini Dornava (v nadaljevanju: občina).
(2) S tem odlokom se določijo:
 dejavnosti, ki so predmet javne službe,
 območje izvajanja javne službe, uporabnike ter
razmerja do uporabnikov,
 pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
 javna pooblastila koncesionarju,
 splošni pogoji za izvajanje javne službe in za
uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, vrsta
in obseg monopola ali način njegovega
preprečevanja,
 začetek in čas trajanja koncesije,
 viri financiranja javne službe in način plačila
koncesionarja,
 nadzor nad izvajanjem javne službe,
 prenehanje koncesijskega razmerja,
 organ, ki opravi izbor koncesionarja,
 organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske
pogodbe in
 druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje
javne službe.
2. člen
(uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol
se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II.

Predmet javne službe

3. člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1) Javna služba po tem odloku obsega vsak prevoz od
kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe
ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika,
odvzema organov oziroma drugih postopkov na
pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne
službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa
drugače.
(2) Javna služba se opravlja kot koncesionirana javna
služba.
III.

Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter
razmerja do uporabnikov

4. člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost
izvaja na celotnem območju občine.
5. člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo na območju občine pravico do
uporabe storitev javne službe na pregleden in
nepristanski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki
ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na negovi
podlagi sprejetimi predpisi.

Stran 1377

(2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v
primerih, ki jih določa zakon.
IV.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar

6. člen
(pogoji)
(1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če
izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet
koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar
je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za
opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane
gospodarske javne službe so:
 da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti
in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v
ustanovitveni akt;
 da ima zaposleni najmanj dve osebi;
 da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz
pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene;
 da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;
 da ima najmanj eno transportno krsto;
 da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s
higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s
pokojniki;
 da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa
zakon, ki ureja javno naročanje.
(3) Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje
izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem
razpisu ali razpisni dokumentaciji.
V.

Javna pooblastila koncesionarju

7. člen
(javno pooblastilo)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima
javnih pooblastil.
VI.

Splošni pogoji za izvajanje javne službe

8. člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom,
ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter
podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi.
(2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame
koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s
koncesijsko pogodbo.
VII.

Obseg monopola

9. člen
(obseg monopola)
(1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz
prvega člena tega odloka na celotnem območju občine
se podeli enemu koncesionarju.
(2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za
izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju
občine.
VIII.

Začetek in čas trajanja koncesije

10. člen
(začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske
pogodbe.
11. člen
(trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 5 let in jo je možno

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da
je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal
koncesionirano dejavnost. Šteje se, da je koncesionar
kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki
storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo
koncesionarja.
IX.

Viri financiranja javne službe

12. člen
(viri financiranja javne službe)
(1) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne
službe iz plačil uporabnikov javne službe. Stroški 24-urne
dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih
prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za
izvajanje te službe.
(2) Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v
skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne
dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju
cen posredovati občini v potrditev.
(3) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko
dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se
obračunava v odstotku od cene storitev javne službe,
višina in način plačila se določi s koncesijsko pogodbo.
(4) Koncedent se lahko v javnem interesu v korist
uporabnikov storitev javne službe odpove plačilu
koncesijske dajatve, kar se posebej določi v koncesijski
pogodbi.
X.

Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne
službe

13. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitosti dela
koncesionarja izvaja občinska uprava in Nadzorni odbor
občine.
XI.

Prenehanje koncesijskega razmerja

14. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
 s prenehanjem koncesijske pogodbe,
 z odkupom koncesije,
 z odvzemom koncesije,
 s prevzemom javne službe v režijo,
 v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
 po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
 z odpovedjo,
 z razdrtjem.
(2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter
druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi
oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski
pogodbi.
16. člen
(odkup koncesije)
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje
tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne
službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent
pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki
jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja
dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi
sporazuma obeh strank.

Stran 1378

(2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v
koncesijski pogodbi.
17. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne
glede na določila koncesijske pogodbe:
 če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v
za to določenem roku,
 če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha
izvajati kot gospodarska javna služba ali kot
koncesionirana gospodarska javna služba,
 če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in
pravočasno, skratka tako, da je so povzročene
motnje v izvajanju dejavnosti,
 če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi,
standardi in navodili koncedenta,
 zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev
predpisov in določil koncesijske pogodbe,
 če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha
obstajati.
(2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom
koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje,
četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
(3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo
prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do
odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje
gospodarskih javnih služb.
18. člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo.
(2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski
pogodbi.
XII.

Način podelitve koncesije

19. člen
(javni razpis)
(1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi
javnega razpisa.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in na spletnih straneh občine.
20. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Javni razpis se opravi po določbah tega
koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja
področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja
javno zasebno partnerstvo.
(2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en
ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom
določene pogoje.
(3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
21. člen
(vsebina javnega razpisa)
(1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni
uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem
partnerstvu.
(2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka
tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka ali
razpisni dokumentaciji.
(3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem
razpisu.
22. člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1) Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni
postopek s pogajanji v skladu z določili zakona, ki ureja

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki
ureja javno naročanje.
(2) Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in
ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan
strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva
člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj
visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega
področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in
ponudb.
(3) Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna
komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe
izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe
tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza
postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni
red glede na ustreznost postavljenim merilom.
(4) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede
upravni postopek za podelitev koncesije po uradni
dolžnosti.
XIII.

Organ, ki opravi izbor koncesionarja

23. člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno
odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz
drugega odstavka 22. člena tega odloka.
(2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki
so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke
v upravnem postopku.
XIV.

Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske
pogodbe

24. člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske
pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan.
XV.

Druge sestavine potrebne za določitev in
izvajanje javne službe

1.

Prenos koncesije

25. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na
drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje
javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki
ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi
razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa
samo s soglasjem koncesionarja.
2.

Višja sila

26. člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti
izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile.
(2) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi
višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar
samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
3.

Odgovornost
zaposlenih

koncesionarja

za

povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali
drugim osebam.
4.

Začasen prevzem

28. člen
(začasen prevzem)
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri
njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe,
lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s
prevzemom javne službe v režijo ali na drug način,
določen v koncesijski pogodbi.
5.

Odgovornost
koncesionarja

koncedenta

za

ravnanje

29. člen
(vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri
izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom
ali drugim osebam na območju občine, če ni s
koncesijsko
pogodbo
dogovorjena
drugačna
odgovornost.
6.

Zavarovanje odgovornosti za škodo

30. člen
(zavarovanje)
(1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo,
ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe
povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali
drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi
nepravilnega izvajanja javne službe.
(2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s
koncesijsko pogodbo.
XVI.

Končna določba

31. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-02/2022-01
Datum: 08. 07. 2022
Občina Dornava
Janko Merc, župan

787.

Odlok o pokopališkem redu v Občini Dornava

Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki
dejavnosti (Uradni list RS, 62/2016 in 3/2022 – ZDeb), 3.
člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 – odl. US, 92/2014 –
odl. US, 32/2016, 15/2017 – odl. US, 73/2019 – odl. US,
175/2020 – ZIUOPDVE in 5/2021 – odl. US) in 8. člena
Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 30/2014), je Občinski svet občine Dornava, na
svoji 24. redni seji, dne 7. 7. 2022, sprejel
ODLOK
O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI DORNAVA

ravnanje

27. člen
(odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo,
ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe

Stran 1379

1

Splošne določbe

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

1.člen
(vsebina odloka)
(1) S tem odlokom Občina Dornava (v nadaljevanju:
občina) določa:
 način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
 način izvajanja pogrebne slovesnosti;
 storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se
lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;
 osnovni obseg pogreba;
 način in čas pokopa;
 način pokopa, če je plačnik občina;
 možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo
prostora;
 obratovanje mrliških vežic;
 obseg prve ureditve groba;
 vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
 način oddaje grobov v najem;
 postavljanje,
spreminjanje
ali
odstranitev
spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter
vsak drug poseg v prostor na pokopališču;
 zvrsti grobov;
 okvirni tehnični normativi za grobove;
 mirovalno dobo za grobove;
 enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških
objektov in naprav ter druge pokopališke
infrastrukture;
 pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za
izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki
jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
 razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede
na enojni grob;
 druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti
ter uporabnikov.
(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški
spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
(pogrebna in pokopališka dejavnost)
(1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne
dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska
javna služba. Za izvajanje 24-urne dežurne službe občina
podeli koncesijo po postopku in na način kot je to
določeno s koncesijskim aktom.
(2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja
smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali
zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika,
odvzema organov oziroma drugih postopkov na
pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne
službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa
drugače.
(3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega
naslednje storitve:
 prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna
dežurna služba;
 pripravo pokojnika;
 upepelitev pokojnika;
 pripravo in izvedbo pogreba.
(4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje
pokopališč in jo zagotavlja občina.
3. člen
(upravljavec pokopališč)
(1) Upravljavec pokopališča je Občina Dornava.
(2) Na območju občine so naslednja pokopališča:
 Pokopališče Dornava in
 Pokopališče Polenšak.
(3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje
urejenosti
pokopališča,
izvajanje
investicij
in
investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem,

Stran 1380

vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na
območju pokopališč.
(4) Občina lahko za izvajanje določenih nalog v zvezi z
upravljanjem pokopališča izbere izvajalca v skladu s
predpisi o javnem naročanju.
4. člen
(splošna ureditev pokopališč)
(1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno.
(2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj
urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno
oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov ter
ozvočenje in osvetlitev.
(3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami
urejati in vzdrževati kot dober gospodar.
(4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti
redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih
objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture,
skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej,
odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno
službo, storitve informacijske pisarne in druga
vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za
odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju
pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena
uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja
pokopališča, ki jih sprejme občina.
5. člen
(izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je
določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko
dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na
njegovi podlagi.
6. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in
pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki
niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo
republiški in občinski predpisi s področja izvajanja
pogrebne in pokopališke dejavnosti.
2

Pogrebna slovesnost

7. člen
(način izvajanja pogrebne slovesnosti)
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred
pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa
uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba
oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s
pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom.
(4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in
pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem
pokopališkim redom.
(6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi
predstavniki verskih skupnosti in društev ob pokopu
njihovih stanovskih pripadnikov pa tudi vojska in policija.
(7) V primeru pogreba upravljalec pokopališča v soglasju
z naročnikom pogreba poskrbi, da se žalna zastava
izobesi na pokopališču, kjer je pogreb. Žalna zastava se
izobesi tudi pred Gasilsko – vaškim domom v Mezgovcih
ali Gasilsko-vaškim domom v Žamencih ali pred Gasilsko
– kulturnim domom v Polenšaku, glede na to, kje je
pokojnik prebival. Za izobešanje poskrbi upravljalec
doma na podlagi obvestila občine.
3

Storitve pokopališko pogrebnega moštva

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

8. člen
(pokopališko pogrebno moštvo)
(1)Storitve pokopališko pogrebnega moštva na
pokopališčih občine zagotavlja upravljalec pokopališča.
(2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo
prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma
upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z
raztrosom pepela.
4

Pogreb

9. člen
(osnovni obseg pogreba)
Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo
pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop,
vključno s pogrebno opremo.
4.1

Prijava pokopa

10. člen
(prijava pokopa)
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik
pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je
izbral naročnik pogreba ali občina.
(2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma
izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda
pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija,
ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
4.2

Priprava pokojnika

11. člen
(priprava pokojnika)
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred
upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne
dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in
pokopališko dejavnost.
4.3

Minimalna pogrebna slovesnost

12. člen
(minimalna pogrebna slovesnost)
Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno
pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika
iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta
pokopa.
4.4

Pokop

13. člen
(pokop)
(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev
posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov
pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na
pokopališču ali izven pokopališča, v skladu z voljo
pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča
pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih
predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih
skupnosti na območju občine se lahko opravi po
predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine.
(4) Raztros pepela zunaj pokopališča je dovoljen na
podlagi predhodno pridobljenega soglasja občinske
uprave in pisnega soglasja lastnika zemljišča.
(5) Dokler na pokopališču ni določen prostor za raztros
pepela pokojnika ta vrsta pogreba ni dovoljena.
5

Način in čas pokopa

Stran 1381

14. člen
(način pokopa)
(1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste
pokopov:
 pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in
pokoplje v grob,
 pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika
shranijo v žaro in pokopljejo v grob ali ali žarni zid,
 raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem
prostoru na pokopališču ali na osnovi soglasja
občinske uprave zunaj pokopališča.
(2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi
in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.
(3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec
pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani
izvajalec pogrebne dejavnosti.
(4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen
pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika
pogreba.
(5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega
odloka in dogovora med naročnikom pogreba in
upravljavcem pokopališča o načinu priprave in vodenja
pogrebne slovesnosti.
(6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda
posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri
pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred.
(7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten
vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno.
(8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita
upravljavec
in
naročnik
pogreba
sporazumno,
upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov.
(9) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
a.) poslovitev od pokojnika in pokop kot združen obred,
b.) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu),
c.) anonimni pokop.
(10) Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da
ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo
pred mrliško vežo.
(11) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom
pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v
poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo.
a. Združen obred
(12) Združen obred je sestavljen iz dveh delov:
 poslovitev od pokojnika in
 pokop.
(13) Poslovitev od pokojnika vodi vodja pogreba, ki ga
določi upravljavec pokopališča.
(14) Poslovitev se prične z naznanitvijo vodje pogreba.
(15) Pri glavi se razporedijo svojci pokojnika.
(16) Ob vznožju se razporedijo vodja pogreba, govorniki,
zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in
zastavonoše z drugimi zastavami in prapori, nosilci
odlikovanj, tudi pevci, zastopniki verskih skupnosti z
nosilcem verskega obeležja, če so prisotni.
(17) Ob začetku poslovitve od pokojnika lahko zaigra
uvodna žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo
poskrbi upravljavec s tehničnimi sredstvi in zapojejo
pevci, če so prisotni.
(18) Pogrebno moštvo odpelje krsto ali odnese žaro do
kraja pokopa oziroma če je verski pogreb pa odpelje
krsto ali žaro v cerkev nato pa do kraja pokopa.
(19) Na čelu pogrebnega sprevoda je, zastavonoša s
slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše
drugih zastav in praporov, godba in pevci, če so prisotni,
zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega
obeležja, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, če so
prisotni, pogrebni voz s krsto ali žaro, najožji svojci
pokojnika in na koncu vsi udeleženci pogrebne
poslovitve.

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

(20) Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki
enot slovenske vojske, policije ali gasilskega društva, se
ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za zastavonošo s
slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma tako, kot
določajo njihova pravila.
(21) Ko pridejo udeleženci pogrebnega sprevoda do kraja
pokopa, razporedi vodja pogreba udeležence poslovitve
na primerna mesta. Pogrebci, ki položijo vence na grob in
položijo krsto ali žaro v grobno jamo, se po skupnem
pozdravu umaknejo. Nato sledijo govori govornikov,
zapojejo pevci, zaigra žalostinka in /ali zaigra godba, če
je prisotna. Lahko se opravi verski obred. S tem je
pogrebna poslovitev končana.
(22) Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi
mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer
lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje
ali cvetlico.
(23) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna
straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, da bi
izstrelila častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora
biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar
je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
(24) Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se
slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno
zastavo.
b. Tihi pogreb
(25) Obred tihega pogreba se opravi na podlagi odločitve
naročnika pogreba ob prijavi pogreba.
(26) Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega
odloka o pogrebnih slovesnostih.
(27) Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati
nobenih informacij v javnost.
c. Anonimni pokop
(28) Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na
pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros
pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi.
(29) Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti
najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z
dogovorom z naročnikom pogreba.
(30) Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je
evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na
pokopališču.
(31) Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za
poslovitev od pokojnika.
15. člen
(čas pokopa)
(1) Pokop na pokopališču v občini se lahko opravi od
ponedeljka do petka v poletnem času med 10.00 in 17.00
uro in v zimskem času med 10.00 in 16.00 uro. Izjemoma
je lahko čas pogreba tudi v soboto, o čemer se
dogovorita upravljavec in naročnik pogreba.
(2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in
naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne
dejavnosti.
6

Način pokopa, če je plačnik občina

16. člen
(način pokopa, če je plačnik občina)
Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer
se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in
pokopljejo v grob ali
na prostoru, ki ga določi
upravljavec.
7

Mrliške vežice

Stran 1382

17. člen
(mrliške vežice)
(1) Na pokopališču Dornava in Polenšak sta mrliški
vežici, katerih uporaba je obvezna.
(2) Mrliška vežica iz prejšnjega odstavka obratujejo v
času pogrebne slovesnosti oziroma pogreba.
8

Ureditev groba

18. člen
(prva ureditev groba)
(1)Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z
določili tega odloka. Grob uredi najemnik. Najemnik po
opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na
deponijo, odstrani cvetje z groba in očisti grob.
(2)Najemnik groba poskrbi za posaditev cvetja in nizkih
grmovnic, postavitev spomenika, morebitno postavljanje
posode za cvetje in omarice za polaganje sveč.
(3) Najemnik groba, ki ne poskrbi za ureditev groba v
skladu z določili prvega odstavka tega člena v roku 60
dni od pokopa, ureditev opravi upravljalec pokopališča na
stroške najemnika groba.
19. člen
(ureditev groba po pogrebu)
(1) Upravljalec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma
zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga
razporedi na stojala.
(2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na
grob postavi začasno obeležje.
9

Vzdrževanje
pokopališču

reda,

čistoče

in

miru

na

20. člen
(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)
(1) Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in
javno objavi upravljavec.
(2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir
na pokopališču tako, da:
 skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in
pokopališke objekte;
 oddaja prostore in grobove v najem in vodi register
sklenjenih pogodb;
 določa mesto, datum in uro pokopa, glede na
predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma
izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;
 Izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva;
 vodi evidenco o grobovih in pokopih;
 organizira in nadzira dela na pokopališču;
 skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi
neposredni okolici;
 skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in
njenega funkcionalnega prostora;
 z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških
del za končno ureditev groba.
(3) Kamnoseška dela se lahko opravljajo od ponedeljka
do nedelje med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne v času
pogreba.
21. člen
(prepovedi)
(1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na
pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do
umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi
neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje
do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.
(2) Na pokopališču v občini ni dovoljeno zlasti:

Št. 32/15.7.2022








10

Uradno glasilo slovenskih občin

nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje,
razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za
grobove;
odlaganje odpadkov izven za to določenega
prostora;
onesnaženje pokopaliških objektov in naprav,
nagrobnikov, grobov ali nasadov;
vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na
območju pokopališča;
brez soglasja upravljavca opravljati prevozov,
kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in
drugih del v času napovedane pogrebne
svečanosti;
vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z
motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in
parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti
upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba.
Način oddaje grobov v najem

22. člen
(oddaja grobov v najem)
(1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na
podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom.
(2) Najemnik groba je praviloma ena pravna ali fizična
oseba.
(3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v
najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec
pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred
naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri
raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko
namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem
pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če
nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem
pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti
naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
23. člen
(pogodba o najemu groba)
Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:
 osebo najemnega razmerja;
 čas najema;
 vrsto, zaporedno številko in velikost groba;
 osnove za obračun višine letne najemnine oz.
grobnine in način plačevanja;
 obveznost najemojemalca glede urejanja grobov,
oziroma prostora za grob;
 ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti
najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti
najemojemalca.
24. člen
(1) Prostor za grobove daje upravljavec v najem za
določen čas, najmanj za 10 let in se lahko po poteku
tega roka podaljša. Najemna pogodba se podaljša za čas
nadaljnjih 10 let v kolikor je 30 dni pred iztekom ne
prekliče nobena od pogodbenih strank.
(2) Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je
najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik , zasajeno
cvetje in grmovnice ter drugo opremo groba v 3 mesecih
po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu.
(3) Če tega ne stori, stori to upravljavec na stroške
najemnika, grob oziroma prostor za grob pa po preteku
mirovalne dobe odda drugemu v najem.
(4) V času od odstranitve opreme groba do poteka
mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora
drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje
opuščenega groba upravljavec pokopališča.

Stran 1383

(5) Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega
člena zagotovi upravljavec.
25. člen
V primeru smrti najemnika groba se najem prenese na
dediča ali bližnje svojce (zakonec ali otroci) ali na druge
osebe, če teh ni, ostane grob v rokah upravljavca.
26. člen
Po razveljavitvi pogodbe o najemu je grobni prostor
opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se lahko
odda drugemu najemniku.
27. člen
(1)Upravljavec razveljavi pogodbo o najemu v naslednjih
primerih:
 če najemnik grobnega prostora po predhodnem
opozorilu ne poravna grobnine za preteklo leto,
 če najemnik ne vzdržuje grobnega prostora kljub
opozorilu in ni sledu o obisku svojcev,
 ob opustitvi pokopališča,
 če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni
sporočil spremembe bivališča in imena,
 kadar tako zahteva načrt ureditve in razdelitve
pokopališča.
(2)V primeru tretje in pete alinee mora upravljavec o
razveljavitvi pogodbe o najemu obvestiti najemnika vsaj
šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oz. ureditve in
razdelitve pokopališča.
(3)V primeru pete alinee tega člena je upravljavec dolžan
zagotoviti nadomestni prostor za premestitev pokojnikov,
v kolikor tako zahtevajo svojci oz. najemniki grobov.
28. člen
Uporabniki storitev iz tega odloka imajo pravico in
obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v
tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do
pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove
pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in
predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru,
zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih
predpisov, ki urejajo pokope.
29. člen
(dolžnosti in pravice uporabnikov storitev in
upravljavca)
Najemniki grobov so dolžni:
 vzdrževati grobove in vmesne prostore med
grobovi,
 spoštovati vsa določila iz pogodbe o najemu,
 redno plačevati vzdrževalnino (grobnino-cena
najema groba) za pokopališče,
 urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in
soglasja upravljavca,
 v primeru pokopa začasno odstraniti vse predmete
na grobnem mestu, ki bi se lahko poškodovali,
 upoštevati določila pokopališkega reda.
30. člen
(grobnina in razmerje grobnine za posamezno vrsto
groba glede na enojni grob)
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino.
(2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov
upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto
groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in
njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost
pokopališča, stroške oddaje grobov v najem (najemnino)
in stroške vodenja evidenc.

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

(4) Višino grobnine, upoštevajoč predhodna odstavka, s
sklepom določi občinski svet, ki pri tem upošteva tudi
morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva,
namenjena upravljanju tega pokopališča.
(5) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega
leta, a največ za deset let.
(6) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v
sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(7) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe
pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do
konca poteka mirovalne dobe.
11

Posegi v prostor na pokopališču

31. člen
(posegi v prostor na pokopališču)
(1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov,
obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v
prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem
soglasju upravljavca pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev,
popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih
obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in
tem odlokom.
(3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v petnajstih
dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so
objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O
zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v petnajstih
dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo
pa je mogoč upravni spor.
(4) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in
groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju,
da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali
sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled
pokopališča, se šteje grob za opuščenega.
12

Grobovi

32. člen
(zvrsti grobov)
Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov:
 enojni,
 družinski ali dvojni,
 grobnice,
 žarni grobovi,
 prostor za raztros pepela in
 prostor za anonimni pokop.
33. člen
Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt
pokopališča z razdelitvijo na grobove, evidenco grobov
in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa
ter oznako groba. Za vodenje pokopališkega katastra in
načrt mora ustrezno skrbeti upravljavec.
13

Vrsta groba
Enojni
Družinski
Žarni

Stran 1384
Dolžina
Širina
od 2,0 m do 2,2 m Od 1,00 do 1,2 m
OD 2,00 do 2,2 m
od 1,6 m do 1,8 m
Od 0,60 do 1,0 m
Od 0,65 do 1 m

(5) Te dimenzije predstavljajo zunanji vidni obod in
veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje
obstoječih grobnih polj.
(6) Enojne in družinske grobove je dovoljeno poglobiti, da
se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst.
(7) Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m in
najmanj 0,3 m. Poti med grobovi morajo biti široke
najmanj 0,5 m.
35. člen
Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja
se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na grobove
pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo
segati izven meje določenega grobnega prostora, v
višino pa smejo segati največ do 1,2 m , oz. obstoječi
spomeniki do 2,5m.
36. člen
Obnova nagrobnih spomenikov in okvirjev ali
spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je
možno samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec
na podlagi vloge za izdajo soglasja najemnika groba, če
je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom
razdelitve in grobove.
37. člen
Najemnik
lahko
prosto
ureja
notranji
obod
tradicionalnega grobnega polja, vendar na njem ne sme
zasajati trajnic, ki bi segale izven grobnega polja.
Najemnik mora skrbeti za urejenost grobnega polja, to
pomeni, da grobno polje ne sme zaraščati. Če v primeru
zaraščanja najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca
grobnega polja ne uredi, lahko upravljavec pogodbo o
najemu enostransko prekine in ravna, kot da je grob
opuščen in ga nameni za nadaljnji najem.
38. člen
(žarni grobovi)
(1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se
pokopavajo le žare.
(2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča.
39. člen
(grobnice)
(1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V
grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena
na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste
s kovinskimi vložki in žare.
(2) Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če tako
določeno s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče.

Okvirni tehnični normativi za grobove

34. člen
(grobovi)
(1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle
osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare.
Enojni grobovi so talni.
(2) Družinski grobovi ali dvojni so tisti, kjer je grobni
prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora.
(3) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V
grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena
na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste
s kovinskimi vložki in žare.
(4) Na pokopališčih so grobovi naslednjih dimenzij:

40. člen
(grobišča in skupna grobišča)
Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih
naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah
ter skupna grobišča.
41. člen
(prostor za anonimni pokop)
(1) Prostor za anonimni pokop je prostor na pokopališču,
ki je enotno urejen in je brez označbe in imena pokojnika,
namenjen raztrosu pepela.
(2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani,
vodi upravljavec pokopališča.
(3) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen
skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

42. člen
(prostor za raztros pepela)
(1) Prostor za raztros pepela je prostor na pokopališču,
namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri
anonimnem pokopu so, če naročniki pogrebov to želijo,
napisana na skupnem nagrobniku.
(2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor
za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega
prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih
predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene
vzdrževanja pokopališč.
43. člen
(mirovalna doba za grobove)
(1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega
pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za
pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let.
(2) Pokop pokojnika na isto mesto v grobu ali prekop
groba, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku
mirovalne dobe, razen če dopuščajo pogoji grobnega
prostora in za pokop z žaro.
14

Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških
objektov in naprav ter druge pokopališke
infrastrukture in storitev

44. člen
(cenik)
(1) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in
naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo
uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi
občinski svet:
 cena uporabe poslovilnega objekta ali mrliške
vežice, ki se določni na dan uporabe,
 cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja
grobne jame,
 cena najema groba /žarne niše( grobnina).
(2) Najemnina za uporabo mrliške vežice in grobnina se
poravna v roku 15 dni od izstavitve računa.
15

Pogrebna pristojbina

45. člen
(pogrebna pristojbina)
(1) Občina lahko določi pogrebno pristojbino.
(2) Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko
določi občina za izvedbo pogreba na posameznem
pokopališču, in ki ga upravljavcu pokopališča plača
izvajalec pogreba.
(3) Pogrebno pristojbino, določi občinski svet Občine
Dornava s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu
občine.
16

Nadzor



onesnažuje pokopališko objekte in naprave,
nagrobnike, grobove ali nasade,
 brez soglasja upravljavca opravlja prevoz
kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in
drugih del v času napovedane pogrebne
svečanosti,
 brez soglasja upravljalca izvaja postavitev,
popravilo, odstranitev spomenikov in drugih
nagrobnih obeležij,
 vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim
motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom
ali drugim vozilom,
 opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na
pokopališču, razen za potrebe opravljanja
dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja
groba.
(2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega
odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna
oseba
samostojnega
podjetnika
posameznika.
(3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se:
 nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje,
razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za
grobove,
 odlaga odpadke izven za to določenega prostora,
 onesnažuje pokopališke objekte in naprave,
nagrobnike, grobove ali nasade,
 vodi živali na pokopališki prostor in objekte na
območju pokopališča,
 brez soglasja upravljalca izvaja postavitev,
popravilo, odstranitev spomenikov in drugih
nagrobnih obeležij,
 brez soglasja upravljavca opravlja prevoz
kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in
drugih del v času napovedane pogrebne
svečanosti,
 vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim
motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom
ali drugim vozilom,
 poškoduje mrliško vežico, grobove, nasade in druge
naprave in predmete na območju pokopališča,
 odtuji predmete s tujih gobov, pokopaliških
prostorov in z objektov v območju pokopališča.
18

Končna določba

48. člen
(prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
pokopališki
in pogrebni dejavnosti ter urejanju
pokopališč v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih
občin št. 3/12).
Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin.

46. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska
inšpekcija.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe
ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev
izvrševanja določb tega odloka.

Številka: 007-3/2022-06
Datum: 08. 07. 2022

17

788.

Prekrški

47. člen
(prekrški)
(1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik če:
 odlaga odpadke izven za to določenega prostora,

Stran 1385

Občina Dornava
Janko Merc, župan

Sklep o oblikovanju letne višine grobnine na
pokopališčih v Občini Dornava

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO,
11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

– ZIUOOPE; v nadaljevanju ZLS), 34. člena Zakona o
pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št.
62/16 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju ZPPDej) in 16.
člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava, na
svoji 24. seji, dne 7. julija 2022 sprejel naslednji:

1. člen
S tem sklepom Občina Dornava določi višino grobnine na
pokopališčih v Občini Dornava, in sicer za:
 pokopališče Dornava in
 pokopališče Polenšak.
2. člen
V Občini Dornava se oblikuje letna višina grobnine, ki jo
zaračunava Občina Dornava kot upravljalec pokopališč.
3. člen
(1) Višina grobnine na pokopališču Dornava je naslednja:

(2) Višina
naslednja:

grobnine

Vrsta groba
Enojni grob
Družinski grob

Cena
25,00 EUR
38,00 EUR
na

pokopališču

Polenšak

je

Cena
27,00 EUR
40,00 EUR

4. člen
(1) Grobnina se lahko plača za obdobje daljše od enega
leta, a največ za deset let. Način plačila grobnine se
določi s pogodbo o najemu groba.
(2) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v
sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
5. člen
Cene iz 3. člena vključujejo davek na dodano vrednost.
6. člen
Z uveljavitvijo tega sklepa prenehata veljati 1. in 2. točka
vrste storitve 1. člena Sklepa o soglasju k ceni letnega
vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačila govornika in
zastavonoše (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
45/2020).
7. člen
Ta sklep začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1. 1.
2022 dalje.
Številka: 900-08/2022-10
Datum: 08. 07. 2022
Občina Dornava
Janko Merc, župan

OBČINA ROGAŠOVCI
789.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom
v Sotini

Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS št. 61/2017) (ZUreP-2) je Občinski svet občine
Rogašovci na 3. izredni seji, dne 23. 06. 2022 sprejel

SKLEP
O OBLIKOVANJU LETNE VIŠINE GROBNINE NA
POKOPALIŠČIH V OBČINI DORNAVA

Vrsta groba
Enojni grob
Družinski grob

Stran 1386

ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O
PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA
KAMNOLOM V SOTINI
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve
Podrobnega prostorskega načrta za kamnolom v Sotini,
ki je bil sprejet z Odlokom o podrobnem prostorskem
načrtu za kamnolom v Sotini (Uradni list RS, št. 54/10,
44/12) (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen
(vsebina sprememb in dopolnitev)
V poglavju VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE se spremeni 26. člen, ki se ga izbriše in
zamenja z besedilom, ki glasi:
(1) Izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu v Sotini
se zaključi 31. 12. 2035, sanacija pa najkasneje do 31.
12. 2036. Če v tem času, iz tehničnih ali drugačnih
razlogov, ni mogoče zaključiti z izkoriščanjem in/ali
ustrezno sanacijo, naj se območje izkoriščanja ustrezno
zmanjša. Sanira se tudi degradirano območje ob
Mlinščici.
(2) Časovna omejitev eksploatacije (etape izkoriščanja)
je sledeča:
 Predetapa: Pred pričetkom izkoriščanja prve etape
se sanira deponija jalovine iz kamnoloma med
cesto in Mlinščico.
 Prva faza izkoriščanja in sanacije predstavlja
izkoriščanje vzhodnega dela kamnoloma ob cesti
ter postopno prilagoditev na izkoriščanje od zgoraj
navzdol. Območje izkoriščanja v I. fazi zajema
obdobje od sprejema predmetnega akta do 31. 12.
2025. Sanacija območja po eksploataciji se naj
prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ
1 leto in se zaključi najkasneje do 31. 12. 2026.
 Druga faza izkoriščanja predstavlja nadaljevanje
izkoriščanja in sanacije kamnoloma generalno od
severa proti jugu. Pridobivanje se izvaja dosledno
po etažah od zgoraj navzdol. Območje izkoriščanja
v II. fazi zajema obdobje 5 let, do 31. 12. 2030.
Sanacija območja po eksploataciji II. faze se naj
prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ
1 leto in se zaključi najkasneje do 31. 12. 2031.
 Tretja faza: območje izkoriščanja v III. fazi zajema
obdobje 5 let, do 31. 12. 2035. Sanacija območja po
eksploataciji III. faze se naj prične takoj po
končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se
zaključi najkasneje do 31. 12. 2036.
3. člen
(vpogled)
Spremembe in dopolnitve podrobnega prostorskega
načrta za kamnolom v Sotini so na vpogled na Občini
Rogašovci in pristojni upravni enoti.
4. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

glasilu slovenskih občin.
Številka: 3500-4/2020-39
Datum: 24. 06. 2022
Občina Rogašovci
Edvard Mihalič, župan

Stran 1387

6. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0010/2022
Datum: 7. 7. 2022
Občina Ruše
Urška Repolusk, župan

OBČINA RUŠE
790.

Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne
kampanje za lokalne volitve 2022 v Občini
Ruše

791.

Sklep o potrditvi elaborata in cen storitev
obvezne občinske gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo

Na podlagi 23. in 28. člena Zakona o volilni in
referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07
– ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13) in 15. člena
Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
23/2018) je Občinski svet občine Ruše na 23. seji, dne 7.
7. 2022, sprejel

Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in
44/22 – ZVO-2) ter 15. člena Statuta Občine Ruše
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), je Občinski
svet Občine Ruše na svoji 23. seji, dne 7. 7. 2022, sprejel

SKLEP
O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE
KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2022 V OBČINI
RUŠE

SKLEP
O POTRDITVI ELABORATA IN CEN STORITEV
OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE
SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO

1. člen
S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno
povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v
Občini Ruše za volilno leto 2022.

1.
Občinski svet Občine Ruše potrjuje predloženi Elaborat o
oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini
Ruše za leto 2022, ki ga je izdelal Mariborski vodovod,
javno podjetje, d.o.o., Jadranska c. 24, Maribor, maj
2022.

2. člen
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet in
volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči
zneskov, ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo.
3. člen
Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati
za svetnike občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve
stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni
glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne
sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz
poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču.
4. člen
Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih
kandidati so dosegli najmanj 10% od skupnega števila
volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do
povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 EUR za
vsak dobljeni glas. Če pride na volitvah za župana do
drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v
drugem krogu, upravičena do povračila stroškov v višini
0,12 EUR le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu.
Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči
zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila
občinskemu svetu in računskemu sodišču.
5. člen
Organizatorju volilne kampanje za volitve v občinski svet
ali za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo
stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Ruše 30.
dan po predložitvi poročila občinskemu svetu in
računskemu sodišču. Poročilo iz prejšnjega odstavka
mora vsebovati podatke o virih sredstev in načinu njihove
porabe ter podatke iz 18. člena Zakona o volilni in
referendumski kampanji na obrazcih, predpisanih v 20.
členu Zakona o volilni in referendumski kampanji.

2.
OMREŽNINA
Mesečna omrežnina je podana v preglednici spodaj in se
obračunava glede na dimenzijo obračunskega vodomera.
V primeru, da je stavba opremljena z vodomerom, ki ni
naveden v preglednici, se za tak vodomer izračuna
sorazmeren
faktor
omrežnine
z
upoštevanjem
dejanskega nazivnega pretoka tega vodomera.
V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve
javne službe oskrbe s pitno vodo, ni opremljena z
vodomerom, se omrežnina obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka ob
upoštevanju preglednice spodaj.
V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne
stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se
za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za
priključek s faktorjem omrežnine 1,00 v skladu s spodnjo
preglednico.
Vodomer
Ø
13
20
25
30
40
50
80
100
150

Faktor omrežnine
1,00
1,00
3,00
3,00
10,00
15,00
50,00
100,00
200,00

Mesečna omrežnina
(EUR/priklj.)
5,29 €
5,29 €
15,87 €
15,87 €
52,90 €
79,34 €
264,48 €
528,96 €
1.057,92 €

Št. 32/15.7.2022

Uradno glasilo slovenskih občin

3.
VODARINA
Enotna tarifa vodarine za normalno uporabo vode znaša,
brez davka na dodano vrednost, 1,0136 EUR/m3
porabljene vode.
4.
Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o
potrditvi elaborata in cen storitev obvezne občinske
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 39/21).
5.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin. Izvajalec obvezne občinske
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo lahko
prične uporabljati nove cene z naslednjim mesecem po
uveljavitvi sklepa.
Občina Ruše
Urška Repolusk, župan

OBČINA ŠENČUR
792.

Javno
naznanilo
o
javni
razgrnitvi
dopolnjenega
osnutka
Občinskega
podrobnega prostorskega načrta kmetijskega
gospodarstva Gorjanc

Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 298. členom in
199/21 – ZureP-3) Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3)
(Ur. l. RS, št. 199/21), Sklepa o pripravi občinskega
podrobnega
prostorskega
načrta
kmetijskega
gospodarstva Gorjanc (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 14/21) in 8. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) Občina Šenčur
objavlja
JAVNO NAZNANILO
O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA
GORJANC
I.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega
podrobnega
prostorskega
načrta
kmetijskega
gospodarstva Gorjanc (v nadaljevanju: OPPN).
II.
Dopolnjen osnutek OPPN se javno razgrne na sedežu
Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo
bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si.
III.
Javna razgrnitev bo trajala v času od 25.07.2022 do
25.08.2022, v času uradnih ur občinske uprave.
IV.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava
in sicer v sredo, dne 10.08.2022 ob 16. uri v prostorih
Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur.
V.
Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku OPPN lahko
vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali
pošljete na Občino Šenčur, Oddelek za prostorsko in

Stran 1388

komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur
oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si.
Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom
opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb
k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in
predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni
obravnavi 10.08.2022.
VI.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in
na spletnih straneh Občine Šenčur.
Številka: 350-0003/2021-11
Datum: 14.07.2022
Občina Šenčur
Ciril Kozjek, župan

Št. 32/15.7.2022

783.
784.
785.

786.

787.
788.

789.

790.
791.

792.

Uradno glasilo slovenskih občin

OBČINA BRDA
Odlok o Občinskem podrobnem
prostorskem
načrtu
za
območje
»Gonjače nad krožiščem« (GON-09)
Sklep o zagotovitvi finančnih stretstev

Stran
1369

OBČINA DIVAČA
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o podlagah za odmero
komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo na območju Občine
Divača

Stran
1376

OBČINA DORNAVA
Odlok o predmetu in pogojih za
dodelitev koncesije za opravljanje
lokalne gospodarske javne službe 24
urne dežurne pogrebne službe v Občini
Dornava
Odlok o pokopališkem redu v Občini
Dornava
Sklep o oblikovanju letne višine
grobnine na pokopališčih v Občini
Dornava

Stran
1376

OBČINA ROGAŠOVCI
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o podrobnem prostorskem
načrtu za kamnolom v Sotini

Stran
1386

OBČINA RUŠE
Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne
kampanje za lokalne volitve 2022 v
Občini Ruše
Sklep o potrditvi elaborata in cen
storitev obvezne občinske gospodarske
javne službe oskrbe s pitno vodo

Stran
1387

OBČINA ŠENČUR
Javno naznanilo o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka Občinskega
podrobnega
prostorskega
načrta
kmetijskega gospodarstva Gorjanc

Stran
1388

1376

1379
1385

1387

Stran 1389