Poštnina plačana v gotovini.	izhaja vsak Četrlek.	rosamezna številka stane 1 Din.
Št. 9.	V Ljubljani, dne 28. februarja 1924.	Leto II.
ZADIKALSKI
GLASNIK
OQ(jAN NARODNE RADUĆAL NE JTRANEE.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, VVolfova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
Organizacija Nar. radikalne stranke v Ljubljani.
Mastni pododbori.
Od začetka februarja so se vršili zelo dobro obiskani in uspeli radikalski shodi v šentjakobsko-dolcnjskem, krakovsko-trnov-skem, dvorskem, kolizejsko-kolodvorskem in poljanskem okraju mesta Ljubljane, dočim se je vršil v šišenskem okraju shod že koncem minulega leta.
Na vseh teh shodih so bili izvoljeni mestni pododbori NRS v dotičnom kraju, ki so dne 23. t. m. izvolili redni Mestni odbor NRS za mesto Ljubljano.
Radikalskemu shodu za dolenjski okraj je predsedoval min. n. r. dr. Niko Zupanič, ki je v zelo lepem govoru razložil namen shoda in važnost NRS, posebno za Slovence. Na shodu je bil izvoljen sledeči pododbor: Predsednik Vid Bratuš, podpredsednik Ivan Slano vic, tajnik Joža Dermota, blagajnik Josip M a golič in delegat MRO Jože Žgajnar. Po izvolitvi pododbora se je vršil neobvezni prijateljski razgovor o raznih strankarskih zadevah.
Radikalskemu shodu za krakovsko-trnovski okraj je predsedoval prof. Mihajlo Presi, ki je v kratkem govoru pojasnil namen shoda in se je takoj nato prešlo na volitev mestnega odbora. V pododbor so bili enoglasno izvoljeni: Predsednik prof. Ivo T e j k u 1, podpredsednik prof. Mihajlo Presi, tajnik Fran Bizjak, blagajnik Fran S m r d o u , delegat v MRO I. š o s t e -r i č, odborniki: Ponikvar, inž. F a k i n, Fran Z u p a n.
V dvorskem okraju je predsedoval radikalskemu shodu dr. Emil S t a r č. Po govoru Vladimira F r a n k e t a je bil izvoljen pododbor, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik dr. Emil S t a r č , podpredsednik Vladimir Franke, tajnik Iv. Planinc, blagajnik Makso Sever, delegat MRO Ljubo D. Jurkovič, odbornik Zajc. Na shodu se je sklenilo, da morajo biti vsi člani naročeni na »Radikalski Glasnik«.
Posebno dobro je bil obiskan radikalski shod za kolizejsko-kolodvorski okraj. Shodu je predsedoval dr. Friderik J u -vančič. Po pozdravnem govoru predsednika je imel obširen govor Ljuba D. J u r k o -vič, ki je poudaril najvažnejše momente iz zgodovine NRS in najvažnejše točke radikal-skega programa. Zborovalci so njegov go-
vor aklamirali. V pododbor so bili izvoljeni: Predsednik Vojteh V a r d i j a n, podpredsednik Ludovik Primožič, tajnik Ivan Krašovec, blagajnik Anton Selan, delegat v MRO dr. Josip Ažman, odborniki: dr. Ivan Jenko, Ivan Kos, Viktor H r a š o -v e c, Fran S u b a š i č. Na shodu je govoril tudi Jože Novak, ki je posebno poudaril odnošaje NRS napram širokim ljudskim slojem, zlasti napram delavstvu. Govorili so še nekateri drugi člani. Predsednik dr. J u v a n -čič se je vsem govornikom lepo zahvalil. Zbor se je vršil v najlepšem redu in slogi.
Radikalski zbor zapoljanskiokraj, ki se je vršil v pomleljek, je otvoril in mu predsedoval bivši veliki župan dr. Miroslav Lukan. Po jako lepem in obširnem govoru dr. Lukana, ki je v markantnih potezah govoril o razvoju NRS v Sloveniji, se je izvolil pododbor, ki se je konstituiral tako-le: Predsednik Jakob Babnik, podpredsednik Ivan Podržaj, tajnik Rudolf Turk, blagajnik Joško Bitenc, delegat v MRO dr. Miroslav Lukan, odborniki: Miro Repo v ž, Andrej Furlan, Josip G a r t n a r. Po izvolitvi in konstituciji pododbora je govoril Jakob B a b n i k , ki se je zahvalil na izvolitvi in zaupanju ter prosil, da mu pri njegovem delu pomagajo ne samo odborniki, temveč tudi vsi člani pri širjenju velike iu močne NRS v naši beli Ljubljani. Za njim je pozdravil shod min. n. r. dr. Niko Zupanič, in nazdravil novemu odboru. Nato je govoril Ljubo D. Jurkovič, ki se je v svojem govoru spominjal dela NRS za narodno edin-stvo Srbov, Hrvatov iu Slovencev in njene zasluge za ustvaritev edinstvene kraljevine SHS ter je poudaril radikalskc uspehe v zunanji in notranji politiki. Zborovalci so vse govore pazljivo poslušali in aplavdirali.
Na vseh shodih sc je ugotovilo, da NRS tudi v Ljubljani napreduje in se širi kljub vsem dovoljenim in nedovoljenim intrigam njenih političnih nasprotnikov. Zlasti je bilo na vseh radikalskih zborih lepo videti, kako sedi poleg preprostega delavca uradnik in advokat, trgovec in obrtnik. V vseh pododborih so zastopani vsi družabni sloji. To je najboljši dokaz, da prihaja ljudstvo do prepričanja, da morejo priti samo s složnim, organiziranim in dobro zamišljenim delom vseh družabnih slojev na temelju jasnega programa, lepši dnevi za družbo, narod -in državo.
Ljubljanski radikali so na vseh shodih pokazali svojo resnično radikalsko zavest iK trdno voljo, da gredo v odločno borbo za zmago radikalskih idej, v borbo proti lažnji-vim demagogom, ljudskim izsesevalcem in političnim nepoštenjakom.
Živeli radikali naše bele Ljubljane!
fConsfitiiiranje Mestnega odbora v Ljubljani.
V	soboto 23. februarja t. 1. se je konstituiral Mestni odbor NRS v Ljubljani. Prisotni so bili vsi odborniki.
V	smislu 32. in 35. člena strankinih statutov je po letih najstarejši izvoljeni predsednik poljanskega radikalnega pododbora g. Jakob Babnik otvoril sejo Mestnega odbora NRS v Ljubljani, pozdravil v kratkem, lepem nagovoru prisotne člane in jih nato pozval, da v smislu strankinih statutov izvolijo redni Mestni odbor NRS v Ljubljani, ki ima v smislu čl.- 42 strankinih statutov rang Okrožnega odbora.
Nato je bil enoglasno izvoljen odbor, ki se je konstituiral tako-le:
predsednik: dr. Miroslav Lukan; podpredsednik: dr. Niko Zupanič; tajnik: Ljuba D. Jurkovič; blagajnik: Josip Šoštarič; delegat: dr. Josip Ažman.
Po izvolitvi Mestnega odbora jc minister n. r. dr. Niko Zupanič pozdravil novi odbor, ki je bil izvoljen natančno po strankinih statutih. Nato je prebral dopis, v katerem naznanja Akcijski odbor Mestnemu odboru, da prehajajo z današnjim dnevom vsi strankini posli glede mesta Ljubljane od Akcijskega odbora na Mestni odbor, odnosno na njegove pododbore. To pismo priobčujemo na drugem mestu.
člani Mestnega odbora NRS v Ljubljani so sledeči:
I.	za poljanski okraj:
1.	Jakob{tabnik, predsednik;
2.	Ivan Podržaj, podpredsednik;
3.	dr. Miroslav Lukan, delegat.
II. za šentjakobski - dolenjski okraj;
4.	Vid Bratuš, predsednik;
5.	Ivan Slanovlc, podpredsednik;
6.	Jože Žganjar, delegat
(II. r.a krakovsko-trnovskl okraj:
K prof. Miha Preši, podpredsednik;
9.	Josip Šoštarič, delegat.
T. prof. Ivo Fejkal, predsednik;
IV.	za dvorski okraj:
10.	dr. fimil Starč, predsednik;
tl. Vladimir Franke, podpredsednik;
13.	Ljubo Jurkovič, delegat.
V.	za kolizejsko-kolodvorski okraj:
13.	Vojteh Vardjan, predsednik;
14.	Ludovik Primožič, podpredsednik)
15.	dr. Josip Ažman, delegat.
VI.	za šišenski okraj:
16.	dr. Niko Zupanič, predsednik:
17.	Jože Novak, podpredsednik;
18.	Franc Zemlja, delegat.
Kakor je razvidno iz popisa članov Mestnega odbora, so zastopani tu vsi družabni sloji. Imena odbornikov nam jamčijo, da je to odbor, ki bo mogel razviti svoje delovanje tako. kakor je treba v interesih naše stranke.
Naprej — na delo! Iz naroda za narod!
— Predsednik Mestnega odbora NRS v Ljubljani sprejema stranke v začasni pisarni Mestnega odbora (VVolfova ulica 1. I.) vsak torek in četrtek od pol 11. do po! 13. ure.
Naša organizacija.
Likvidacija poslov Akcijskega odbora za Ljubljano.
Pismo Akcijskega odbora mestni organizaciji NRS
v Ljubljani
Bratskemu
Mestnemu odboru Nar. radikalne stranke
v Ljubljani
Akcijski odbor NRS v Ljubljani, ki je bil od Glavnega odbora NRS v Beogradu pooblaščen, da izvrši v svojem delokrogu organizacijo stranke v mestu Ljubljani. Zato prehajajo z današnjim dnevom vsi strankini posli, ki se tičejo mesta Ljubljane od Akcijskega odbora na Mestni odbor NRS v l jubljani, oziroma na njegove pododbore.
Ker je Ljubljana mesto, ki voli svojega posebnega poslanca. Ima Vaš Mestni odbor NRS čin Okrožnega radikalskega odbora v smislu točke 3. ČL 42. strankinih statutov.
Radikali mariborskega volilnega okrožja so že stvorili svoj Okrožni odbor tako, da preostaja Akcijskemu odboru le še dolžnost, dovršiti organizacijo Okrožnega odbora NRS za ljubljansko volilno okrožje, ki se že bliža dovršitvl.
Ob tej priliki, ko predaja svoje posle Mestnemu odboru, smalra Akcijski odbor za svojo prijetno dolžnost, da se zahvali vsem članom stranke, ki so omogočili in pomagali, da se dovrši redna organizacija točno po strankinih statutih in navodilih Glavnega odbora NRS v Beogradu ter izraža upanje, da se bo sedaj radikalska misel še bolj razširila, kar toplo polaga na srce Mestnemu odboru In vsem članom stranke.
Zdravol Sprejmite iskrene radikatske pozdrave l
V Ljubljani, dne 23. februarja 1924.
Za akcijski odbor NRS:
Tajnik:	Predsednik:
Ljubo O. Jurkovič Dr. Niko Zupanič.
Organizacija Narodno radikalno stranke v Sloveniji se bliža dovršitvl. Iskreni prijatelji in navdušeni člani sc organizirajo v ra-dikalske odbore, ki polagoma razvijajo svoje delo in dobivajo zaupanje ljudstva.
Naša stranka se od začetka svojega postanka odlikuje z disciplino svojih članov in red«, ki vlada v njeni organizaciji. Zato se nam zdi potrebno spregovoriti par besed o organizaciji naše stranke. To je potrebno tudi zato, ker pri nas v Sloveniji še ni izvršena popolna organizacija stranke v smislu strankinih statutov, tako da v mnogih krajih nehote prihajajo na dan nesporazumi in spori baš radi uepoznanja naše organizacije In njenih statutov.
Osnova vse naše organizacije so krajevni radikalni odbori, ki so popolnoma samostojne strankine organizacije, ki so za svoje delo odgovorne samo v svojemu krajevnemu zboru in Glavnemu odboru v Beogradu. Srezki in okrožni radikalni odbori vršijo zvezo med posameznimi krajevnimi odbori. Ti odbori se konstituirajo iz predstavnikov vseh krajevnih, oziroma srezkih odborov. Srezki in okrožni odbori so večinoma radi postavljanja kandidatskih listin. V slučaju, da nastanejo spori med posameznimi strankinimi organizacijami, rešuje te spore Glavni odbor NRS v Beogradu.
Naloga vse te organizacije je, da zbira vse ljudi, ki verujejo v pravičnost in zmago radikalske ideje in da s pomočjo teh ljudi omogoči naši stranki, da upravlja našo državo in da vodi njeno politiko. Naša organizacija mora pripraviti vsa predvolitvena dela in same volitve, na katerih se mora izraziti prava narodna volja.
Narodna radikalna stranka, kateri kot pravi državotvorni stranki Iskreno leži na srcu dobrobit celokupne države, je razširila svojo organizacijo širom cele države. V Sloveniji, kjer preje ni bilo organiziranih radikalov, in v trdnem prepričanju, da bodo Slovenci sprejeli radikalsko misel in program, je poverila organizacijo stranke nekaterim svojini poverjenikom in prijateljem, ki so ustanovili takozvani Akcijski odbor NRS v j Ljubljani
Kljub vsem težavam je Akcijski odbor j pričel z intenzivnim delom širiti radikalno misel in strankino organizacijo. Cim se je pričela stranka živahneje gibati in so sc množili njeni pristaši, je Akcijski odbor otvoril svojo pisarno s potrebnimi delovnimi močmi, med katerimi je bil g. E. Stefanovič.
Ker g. Stefanovič ni vršil prevzete dolž-] nosti, za kar je prejemal primerno nagrado, j mu je Akcijski odbor odpovedal službo, od-i tegnil plačo in mu odvzel vse strankarske I posle. ter. je našpl pota in načine, da izvrši 1 od Glavnega odbora poverjene mu dolžnosti i — organizacije NRS v celi Sloveniji.
V mariborski oblasti je našim požrtvo-i valnim članom uspelo, da organizirajo 57 krajevnih odborov NRS, ki so večinoma ustanovili srezke radikalne odbore in ti v smislu statutov svoj okrožni radikalni odbor v Mariboru. Ta organizacija Je končana, kakor smo že javili v zadnji številki »Radikalskega Glasnika«.
Po mariborski oblasti se je organizirala Ljubljana, kakor je to razvidno na drugem mestu našega lista. Ker mesto Ljubljana voli svojega posebnega poslanca za narodno i skupščino, ima mestni odbor NRS v Ljubljani čin okrožnega radikalnega odbora v Ljubljani.
Po končani organizaciji stranke v mariborski in ljubljanski oblasti smo globoko pre-
pričani, da bo tudi uspeh stranke v Sloveniji mnogo večji. To bomo videli takoj pri občinskih volitvah, nato pri volitvali v srezke in oblastne skupščine. Zato je treba, da so slovenski radikali složni in disciplinirani, ker samo od tega je odvisna zmaga naše radikalske stvari.
Z ozirom na vse to pozivamo vse krajevne odbore NRS v Sloveniji, ki so se priključili takozvanomu Štefanovičevemu glavnemu tajništvu, da v bodoče ne nasedajo kakršnimkoli samozvanim ljudem, da se podvržejo disciplini stranke in njenim statutom in dar pošljejo svoje B-formularjc Glavnemu odboru Narodne radikalne stranke v Beogradu In to:
1.	Radi tega, ker so krajevni odbori NRS odgovorni za svoje delo edino in samo svojemu odboru in Giavncmu odboru v Beogradu, tako da so oni popolnoma neodvisni od kakršnegakoli tajništva ali Akcijskega odbora.
2.	l?adl tega, ker Glavni odbor nikdar ni priznal takozvanoga Stefanovieevcga glavnega tajništva, niti ga ni pooblastil, da organizira stranko, kakor je to razvidno iz komunikeja Glavnega odbora z dne 1. decembra 1923.
3.	Radi tega, ker cepitev radikalnih vrst samo škoduje naši splošni stvari, kakor se je to jasno videlo o priliki volitev v raznih občinah v Sloveniji
4.	Ker je brez smisla, da se krajevni odbori NRS cepijo in prepirajo radi sporov« med začasno strankino organizacijo in njenimi nameščenci.
Mislimo, da smo s tem kratkim pojasnilom naše organizacije zadosti pojasnili »volim članom v Sloveniji, kako potrebno je skupno delo vseh zavednili in iskrenih radikalov, ker upamo, da bo posebno v pokrajini prišlo po tej pojasnitvi do zbližanja med onimi, ki so se dosedaj pokorili navodilom Glavnega odbora NRS v Beogradu in onimi, ki so se radi slabe informacije podvrgli nekakemu Štefanovičevemu glavnemu tajništvu in »glavnemu odboru« v Ljubljani.
Glavno tajništvo in Glavni odbor obstoji samo in izključno v Beogradu, ki vodi radikalno politiko v celi državi in v narodu) skupščini Vse strankine organizacije so za svoje delo odgovorne samo temu Glavnemu odboru NRS v Beogradu in nobenemu drugemu.
Radikali, dokažite svojo pravo radikalsko zavest, pokorite se odredbajn Glavnega odbora naše stranke v Beogradu in tako bo naša organizacija v Sloveniji močna!
: Nepristranska sodba o NRS. Dr. Ivan Mc-zan »e priobčil v »Nar. Dnevniku« članek »Ob priliki opozicljonalnega bloka«, v katerem pravi o Narodni radikalni stranki sledeče: Sedanji dobi oddaljenejša presoja bo morala utrditi, da ni le voliino-arltmctičnl slučaj, ako radikalna stranka nosi vso pezo državne uprave, temveč da leži vzrok ravno v dualizmu racijonalisiičnega in pokrajinsko - romantičnega pojmovanja države, utelešenega na eni strani v amalgamu raznih predvojnih liberalnih frakcij, na drugi strani v plemensko in versko orijentiranih organizacijah in na tretji strani v nelzdelanosti razrednih strank, medtem ko je v tvorjenid svoje dolgoletne parlamentarne tradicije radikalna stranka že davno poistovetila svoj interes in svojo Ideologijo z onimi celega naroda. Ncpremočrtni zgodovinski razvoj je seveda povzročil nekatere napalce, tudi težke, kakor jih je zagrešila vsaka zgodovinska stranka drugod, toda dejstvo, da sloni njena or-ganizacija na političnem realnem življenju konkretne državne tvorbe, ne pa na izumetničenih pravnih konstrukcijah ali celo na Izven in proti-državnih ideologijah, jo usposobija. upravljati državo v tej smeri, kakor jo zahteva vsakokratni« stvarna situacija.
Razkrinkani KažnJivci.
Izjava Akcijskega odbora NRS v Ljubljani.
Razni demokratski Časopisi in tudi gospod Emil Stefanovič neprestano trdijo, da je Glavni odbor NRS v Beogradu z dopisom od 5. decembra 1923 razpustil Akcijski odbor v Ljubljani.
Svoječasno smo to vest jasno demantirali, toda z ozirom na razna vprašanja naših pristašev smatramo v svrho informacije za potrebno, da še enkrat naglasimo in ugotovimo sledeče:
1.	Ni res in je popolnoma izmišljeno, da je Glavni odbor z dopisom od 5. decembra razpustil Akcijski odbor v Ljubljani.
2.	Nasprotno je res, da ie Glavni odbor z dopisom od 5. decembra zaprosil Akcijski odbor v Ljubljani:
a)	da se potrudi čimpreje, v kolikor to že ni izvedeno, izvesti v vseh instancah tako v ljubljanski, kakor v mariborski oblasti strankino organizacijo;
b)	da se čimpreje organizirajo vsaj po občinah krajevni odbori v obeli oblastih;
e) da se v vsakem srezu, kjer so organizirani vsaj trije krajevni odbori, formira srez-ki odbor po čl. 37 statutov;
d)	da se v obeh oblastih, ljubljanski in mariborski, kjer so vsaj trije srezki odbori organizirani po predpisih strankinih statutov, formira na podlagi čl. 42 statutov. Okrožni odbor, v kolikor to že ni izvedeno;
e)	da po sestavi okrožnih odborov Akcijski odbor v Ljubljani likvidira.
Kakor je iz vsega tega razvidno, je vest o razpustu Akcijskega odbora popolnoma izmišljena ter ima samo namen, da povzroči zmešnjave med našimi pristaši.
Da je ta vest izmišljena, potrjuje dopis Glavnega odbora od 29. decembra 1923, s katerim je »Radikalski Glasnik« v smislu Člena 81 statutov proglašen za službeno glasilo stranke — in komunike Glavnega odbora od J. januarja 1924, ki ga še enkrat priobčujemo v celoti:
Radikalom liublfanske In mariborske oblasti.
V zadnjem času se opaža v ljubljanski in v manjši meri v mariborski oblasti neopravičeno in škodljivo nesoglasje v vrstah pristašev Narodne radikalne stranke. Z ene strani organizira Akcijski odbor,— ki je pooblaščen za pripravljalno delo v svrho usta-
novitve strankinih organizacij v vseh po statutih predvidenih instancah, z druge strani pa »Glavno tajništvo«, katerega ustanovitev ni dobila potrebne sankcije Glavnega odbora — strankine pristaše odvojeno in v medsebojnem pobijanju, pri čemer se poslužuje često brez vednosti in odobrenja avtoritete Glavnega odbora. Da se temu napravi konec in da se privede organizacija stranke v ljubljanski in mariborski oblasti na pravilno pot, naznanja Glavni odbor Narodne radikalne stranke strankinim pristašem v ljubljanski in mariborski in oblasti sledeče:
1.	Edino Akcijski odbor v Ljubljani ie pooblaščen, da čim preje izvede organizacijo Narodne radikalne stranke v ljubljanski in mariborski oblasti.
2.	Da ima ta odbor po formiranju oblastnih odborov likvidirati, ker preneha šele s tem njegova funkcija.
3.	Glavno tajništvo kot tako ni priznano in ne pooblaščeno za kakršnokoli akcijo.
4	Glavni odbor je za sedaj v zvezi samo
z že izvedenimi organizacijami in z Akcijskim odborom.	1
Obenem nalaga Glavni odbor vsem strankinim organizacijam v ljubljanski in mariborski oblasti dolžnost, da mu čim preje pošljejo, v kolikor tega še niso storili, poročila o svojem formiranju z označbo sreza bi oblasti, h kateri pripadajo.
V	Beogradu, dne L januarja 1924.
Za Glavni odbor Narodne radikalne stranke: Dr. Voj. Janič.
5	tem, da dajemo to še enkrat na znanje svojim članom in javnosti, mislimo, da je pobita enkrat za vselej laž, ki jo neprestano ponavljalo demokratski listi in g. Emil Stefanovič. Sicer pa ima laž kratke noge. Dejstva govorilo najbolje.
Akcijski odbor je prenehal delovati za mariborsko oblast in za mesto Ljubljana. Njegova dolžnost je samo še, da dovrši organizacijo ljubljanskega volilnega okrožja, potem pa bo popolnoma likvidiral.
Toliko v objasnitev te zadeve.
V	Ljubljani, 26. februarja 1924.
Za Akcijski odbor:
predsednik: dr. Niko Zupanič, min. n. r. tajnik: Ljubo D. Jurkovič.
m Lfub'jani m	skupščinski mandat.
Načelstvo NNS v Ljubljani je 22. Januarja t. 1. poslalo Akcijskemu odboru NRS izjavo glede ljubljanskega skupščinskega mandata s sledečo konstatacijo:
1. Glavni kompaeiscent Nar. napredne stranke g. prof. Rcisner je prelomil dano be-Redo, s katero se je bil obvezal, da bo na na^c*siva NNS najkasneje 1. januarja
^4 odložil svoj poslaniški mandat.
j 2‘,,«n,ako jc kršilo pogodbo od 19. februarja 1923 načelstvo JDS, ko ni uveljavilo prevzete garancije, da bo gosp. prof. Rcisner držal dano besedo.
•	foja Podpisano načelstvo Vam
Pnobciti, da je z ozirom na vsa navedena dejstva sklenilo:
1.	Da ukine vsako občevanje in vsak stik z načelstvom JDS.
2.	Da naroča svoji delegaciji v občinskem svetu ljubljanskem, da ukine vsak stik * delegacijo JDS v obč. svetu ljubljanskem.
To izjavo je predal Akcijski odbor, ki je za mesto Ljubljano prenehal funkcijonirati, Mestnem« odboru Narodne radikalne stranke v Ljubljani, ki je na svoji seji 25. februarja t. 1. sklepal o tej zadevi ter je poslal načelstvu NNS sledeče pismo:
Mestni odbor Nar. radikalne stranke
j. ,	v Ljubljani.
Št. 4IMKO
Načelstvu
Narodno Napredne Stranke
Ljubljana.
Mestni odbor NRS v Ljubljani je v današnji seji razpravljal o Vašem cenjenem sporočilu z dne 22. januarja 1924 glede ljubljanskega skupščinskega mandata in pozdravlja Vaš vodstvo JDS zadevajoči sklep, ki soglaša z razmerjem, v katerem se še davno nahaja z njim.
Ugotavljamo z Vami vred, da je man-skjepa Vaše pogodbe z JDS od dne 19. fe-
bruarja 1923, svarili pred tem usodepoMm Vašim korakom, in da smo Vam kot prt** jateljski politični stranki že ta dan proro* kovali to, kar se je sedaj v resnici zgodilo. Potek političnih dogodkov zadnjih let je namreč dokazal, da s slovensko frakcijo JDS pod sedanjim njenim vodstvom ni mogoče nobeno iskreno in uspešno sodelovanje, ker ima to vodstvo v vidiku vselej samo svoje, nikdar pa stvarne politične interese.
Ugotavlamo z Vami vred, da je man-, dat g. prof. Reisnerja najkasneje z dnem 1. januarja t. I. ugasnil, in smatramo za edinega upravičenega pravnega nosilca ljubljanskega mandata od tega dne dalje ' g. dr. Vladimirja Ravniharja.
V Ljubljani, 25. februarja 1924.
Za Mestni Odbor NRS v Ljubljani: Predsednik:
Dr. Miroslav Lukan s. r.
Tajnik:
j	Ljuba D. Jurkovič s. r.
Prosveta.
p Pcllegrino di San Daniele. Umetnik naše krvi. Napisal dr. Niko Ž u p a n I č. V »Zborniku za umetnostno zgodovino« (št. 3—4. 1923) Je priobčil dr. Niko Zupanič študijo o slikarju, znanem pod imenom Pcllegrino di San Daniele (1467— 1547). V študiji dokazuje, da je bil slikar jugo-slovenskega pokolenja in da se ie njegov oče Imenoval Ivan Beljan. Izšel je tudi poseben odtisek te študije s petimi reprodukcijami Pellegrinovib slik.
p Stoletnica rojstva skladatelja Smetane. V nedeljo 2. marca praznuje ves kulturni svet stoletnico rojstva enega največjih skladateljev, očeta nesmrtne narodne opere »Prodana nevesta«, slavnega Ceha Bcdriha Smetane. Spominsko slavnost priredijo v, Ljubljani Narodno gledališče. Glasbena Matica in Zveza godbenikov za Slovenijo.
p V. umetnostna razstava »Kluba mladllu je otvorjena v Jakopičevem paviljonu dnevno od 10.—12. in od 14.—17.
I iz zunanfe politike.
+ Italija ratificirala rimski sporazum. Na
: seji ministrskega sveta 21. t. m. je poročal Mussolini o pogajanjih z Reko. Ko jc nastopil mesto ministrskega predsednika, jc našel rapallsko pogodbo. ki bi se sicer mogla odpovedati, toda kljub odpovedi bi bila teritorijalna sprememba mogoča le z vojno in bi bilo pol Evrope proti Italiji. Kmalu je uvidel, da paritetna komisija ne bo imela nobenega uspeha, ker, bi bila neodvisna reška država le torišče politične agitacije. Mussolini Je izjavil, da prijateljska pogodba s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ne vsebuje nobenih vojaških klavzul ter zato ne more vznemiriti nobenega. Z rešitvijo reškega vprašanja je italijanski gospodarski ekspanziji na vzhod odprta pot. Glede Reke je še izjavil da bo tvorila močno vez med vzhodom in zapadom, med Italijo In slovanskimi narodi. Nato je ministrski svet enoglasno odobril rimski sporazum.
+ Svečana aneksija Reke se vrši 2. marca. Svečanosti se udeleži najbrže tudi Italijanski krali.
+ Reško ozemlje, ki je pripadlo Italiji, se je v upravnem oziru razdelilo v dva okrožja: Reko z okolico in Volovsko—Opatija, ki se pridruži novi kvarnerski pokraoni, izvzemši Podgrad In Materijo, ki se pridružita koperskemti okrožju. Začasno oblast v novi kvarnerski pokrajini prevzame poseben guverner.
■b Atentat na albanskega predsedaika je ia-vjšil 23. t. m. dijak Bekir Walter. ki jc v skupščinskem prostoru trikrat ustrelil nanj. Predsednik Je bil le lahko ranjen. Atentatorja so aretirali.
+ Tudi na Trockega se je baje izvršit atentat v Transkavkaziii. Napadalca sta zbežala.
+ Socialistična Inteniacllonala jc zborovala 16. In 17. t. m. v Luksemburgu. Med mnogimi resolucijami so bile sprejete tudi sledeče: Splošna razorožitev, mirno reševanje sporov, osemurni delavnik, propaganda proti vojni. Glede ruskega vprašanja zahteva, da ne sme biti mednarodno prlznanj'e sovjetske Rusije v zvezi z nobenim rei-akcilonarnlm in ruskemu ljudstvu škodl’lvlm Izkoriščanjem. V sodjalističiii internacilonall ie organiziranih 46 strank s 7 milijoni članov
Pokret Narodne radikalne stranke.
Občni zbor krajevna organizacije NRS v Moziju.
M o z e 1 j, dne 24. febr.
Navzlic izrednemu mrazu in sneženemu metežu se je danes zbralo »Pri Putretu« v Moziju lepo število naših članov, da po nad dveletni dobi zopet enkrat čujejo osebno poročilo svojega voditelja ter začrtajo nadaljne smernice strankine politike v občini. Kot prvi pridejo na pozorišče vrli člani podobčine Skrilj s Fran Vardjanom, bivšim okrajnim kandidatom, na čelu, za njimi člani in prijatelji iz Kočarjev, Suhega in Kačjega potoka, a najlepša je udeležba iz Mozlja, dočim ni iz Pajndola, kjer imajo baje nekak bal, nikogar. Točno ob treh .prifrče sani iz Kočevja in iz njih izstopita predsednik Okrajnega strankinega odbora ter tajnik mestne organizacije Kočevje. Predsednik KO Mozelj Fr. H iris, vrl in marljiv kmetovalec iz Ver-derba, pozdravi navzoče ter poda besedo okrajnemu predsedniku dr. Sajovicu iz Kočevja.
Dr. Sajovic izvaja, potem ko se je zahvalil za zvestobo, ki jo je izkazala organizacija pri občinskih in državnozborskih volitvah: Ko smo pred poltretjim letom na ravno tem mestu premotrivali potrebščine okraja ter programe in metode takratnih približno 20 strank v državi, smo prišli do uve-renja, da je edina resna in našim ciljem odgovarjajoča stranka v državi stranka srbskega seljaka in težaka, to je Narodna radikalna stranka. Slovenska naša javnost, pa tudi hrvatska, je strmela nad nami in našim kočevskim »Radikal«-om, toda mi smo šli svojo pot, ne brigajoč se za regljanje žab. Preteklost nam je dala prav; takrat navidezno močne stranke so se med tem pri vo-lilcih diskreditirale in se bore za zadnje ostanke svojega obstanka ali pa so obsojene v brezplodno lokalno-provincijalno životarenje, dočim naša NRS raste, se množi in prospe-va, ne samo v Beogradu, kjer vodi uspešno samodržavne vajeti, ampak tudi v Vaši občini, kjer naraščajo njeni glasovi od volitev do volitev. Da bo porast tem sigurnejši in da Vam ne bo begal volilcev kakšen široko-usten agitatorček poljubne brezpomembne stranke, na katerih je Slovenija tako bogata, naj podam nekoliko podatkov, da boste lažje umeli sedanji položaj in bodočnost političnega razvoja.
Ob prevratu je bila edina NRS sposobna voditi državno zunanjo politiko. Druge stranke so bile preneznatne, v večini pa vsled ne-izkušnie nevešče. Ko je po treh letih zunanja politična vprašanja kot so meje, pogoje obstoja države, pogodbe itd., v velikih potezah stranka rešila, je mogla obrniti večjo pozornost tudi notranjim državnim prilikam. Poskusila je vladati z različnimi strankami, toda po slabih izkušnjah je obtičala pri zvezi z demokrati in samostojneži. Bila pa je bridko razočarana. Njene zaveznice so še vedno pojmovale državo bolj kot ekspioatacijski predmet nego kot najvišjo in vzvišeno organizacijo celotne ljudske sile. Prišlo je med drugim zlato avstroogrske banke, Bleurovo posojilo z izplačilom menda 15 milijonov dolarjev in pa — demokratski bančni direktor Plavgič (Smeh) ter njegov »dvig dinarja«. Kako sc je ta »dvig« vršil, Vam itak nc bo neznano. (Klici: »Dvignilo se je zlato in dolarje!«) No, radikalci so nato poskrbeli, da se je dvignilo tudi demokrate, iz vlade namreč. Ker za tako koalicijo so se radikalci leno zahvalili in Sli rajši na volitve. Pod tež-
kimi takratnimi pogoji so izšli iz volitev, kot daleko najmočnejša stranka s 109 mandati od 313. Z Radičem znaša večina v parlamentu 157, brez njega 122 glasov. Ker so male stranke sklenile, da rajši podpirajo vlado kot pa bi šle v nove volitve, je morala naša stranka prevzeti vlado, posebno, ker so neodložljive državne potrebe klicale po takojšnjem delu in redu. Stranka je postavila vlado iz svoje srede pod silno neugodnimi okoliščinami: diskreditirana v inozemstvu, odprta meja proti Italiji, raztruvane finance s težkim primanjkljajem, vedno večja draginja in obubožavanje širokih ljudskih plasti ter vsled tega na celi črti gospodarsko propadanje in nezadovoljstvo. Stranka je šla takoj krepko na delo, postavivši si za program odstranitev teh nadlog ter uvedbo normalnih gospodarskih razmer. Najprcje je naš strokovnjak fin. minister Stojadinovič ustavil padanje dinarja; ukrenil je vse potrebno, da se je začel večji izvoz kot pa uvoz v državo. Nato je povečal dohodke države, nad izdatke pa vpeljal strogo kontrolo. Istočasno je vlada olajšala politični pritisk izza demokratske ere; NRS je stopila v stike in pogajanja z vsemi strankami. To je bistveno olajšalo atmosfero ter pripravilo ugodna tla tako v gospodarskem kot v psihološko-političnem pogledu. S pametno zunanjo politiko se je vlada znebila notranjo konsolidacijo zavirajočih zunanjepolitičnih nasprotstev; pomiritev z Italijo pomeni tudi mir z Bolgarijo, Madžarsko in Albanijo. Inozemstvo in naši državljani so jeli zopet gledali z zaupanjem v našo državo in njeno bodočnost; dinar je jel rasti, državne finance so prišle prvikrat v ravnotežje, a trgovska bilanca izkazuje, da smo prvikrat v naši državi več v inozemstvo prodali kot pa od njega kupili: postali smo aktivni in prišli do one stopnje gospodarskega razvoja, ki se imenuje solidnost, ki je predpogoj blagostanja.
Sedaj ko je osigurano najvažnejše In najnujnejše, naše gospodarstvo, pa hoče naša stranka stopiti korak dalje: izenačiti hoče upravo in sodstvo po celi državi in pa uradniško vprašanje rešiti, kar bo gospodarski napredek in dobro upravo še bolj pospešilo. Pri tem koraku ji hočejo stopiti na pot različne provincijalne federalistične in avtonomistične stranke, ki se hočejo zvezati tudi z najneizprosne šimi centralisti, samo da bi zrušili radikalno vlado ter preprečili izvedbo ustave, ki bi utegnila napraviti konec tnarsikaki predvojni in povojni provincijalni veličini. Možje bijejo boj brez upa zmage; ali bodo pomogli izven vlade stoje: čim centralistom do vlade, pri čemur bodo sami najbolj udarjeni, ali pa bodo izsilili nove volitve, katerih izid ni in ne more biti dvomljiv: bistveno pojačanje naše stranke, even-tuelno do nadpolovične večine v parlamentu, od 100 na 160 glasov. Ker v teh kratkih mesecih naše vlade je večina ljudstva uvidela, kaj pomeni naša stranka za državo; kdor danes ruši radikalno vlado, ruši gospodarsko konsolidacijo in finančno ravnotežje v državi ter uničuje življenjske interese od prvega podjetnika do zadnjega delavca. Lahko je razdreti težavno naše delo, toda kdo bo zidal dalje? Mesto nadaljnega dela za konsolidacijo razmer dobimo brezplodne in težke ustavne boje, v katerih bosta plačala račun naš dinar, to je naš davkoplačevalec, delavec in uradnik. Postavljeni bodemo zopet v leto 1919-20. To pa ni v interesu nikogar, Toda pisana družba nasprotnih strank in strančic pravzaprav sama neve, kaj hoče;
pravzaprav hoče vsak nekaj drugega. Dokler se ne zedinijo, bomo vladali in urejevali državo po začrtani poti dalje; ako pa žele volitve jih imajo pa lahko.
Pri takih okoliščinah moramo gledati, da bo naš okraj nastopil enotno in dostojno svojim ciljem. Naš okraj stoji pravzaprav pred težko gospodarsko krizo; krošnjarstvo in Amerika sta podvezana, gozdovi kažejo vedno večje pleše, golih skal pa ne moremo pretvarjati v kruh. Rabimo poti do morja, industrije in domače obrti, ako nočemo, da bode za pet let pel boben po naših vasicah. Pomagala nam pa ne bo kakšna provincijalna stranka ali strančica, ki po Beogradu sada kljuke pritisk:' ampak samo. močna in solidna vsedržavna stranka s pametnim gospodarskim programom ter veščimi predstavi-telji. Kratka doba radikalne vlade kaže, da kot taka prihaja samo naša NRS v poštev, ki si je pri zadnjih Vaših občinskih volitvah priborila časten vstop tudi v Vašo občinsko hišo ter pri državnozborskih volitvah pokazala še večji uspeh in ki je v občini torej že udomačena. Treba je le še večje propagande, discipline in pa me.dsebojnega umevanja in lepa bodočnost, ki temelji le v slogi, bo zajamčena.
Živahno odobravanje je sledilo govornikovim besedam in predsednik Hiris se je imenom organizacije za predavanje toplo zahvalil. Nato je podal predsedniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je organizacija pridno sodelovala pri »Radikal«-u in pni okrajnih sejah ter se zlasti tudi brigala za javne interese občine in okraja. Rri volitvah je dobila stranka 1. 1921 pri občinskih 46, pri državnozborskih 1. 1923 pa 62 glasov. Sedaj šteje 86 članov. V blagajni nima organizacija nič; dolžna pa tudi ni nič. Na predlog predsednika Hirisa se sklene prispevek po Din 3.— za člana in leto. Nato se preide k volitvam. Soglasno so izvoljeni: za predsednika Franc Hiris, posestnik v Verder-bu št. 8; za podpredsednika Avguštin A b e r, posestnik v Moziju št. 2; za tajnika Lovro K1 e i n d i e n s t, učitelj v Škrilju; za blagajnika Vilko S t a 1 z e r , posestnik v Moziju št. 21; njegov namestnik: Franc Roth el, mizarski mojster iz Kočarjev št. 43; za odbornike in obenem zaupnike:	Janez H6-
gler, tesar iz Verdrenga št. 8, Janez Putre, pos. in trg. iz Turkove Drage, Josip Putre, veletrgovec in posestnik iz Mozlja št, 41, Franc Vardjan, posestnik in trgovec iz Škrilja, Janez Verderber, pos. iz Kačjega potoka. Za revizorje:	Jože Ma-
cele, posestnik v Moziju 43 in Janez Š t a 1 c e r, krojač istotam št. 85.
Naš blagajnik Vilko Stalzer je takoj nastopil svojo službo ter pobiral od navzočih letne prispevke; vplačalo se je 168 Din. Z zahvalo za udeležbo je predsednik i.ois zaključil občni zbor, pozivajoč k nadaljnem delu in disciplini; nato se je vršila neprisiljena prosta zabava.
— Občni zbor krajevne organizacijo NRS v Kranjci gori se je vršil v nedeljo, dne 3. februai v gostilni g. V. Jurca. Udeležba je bila lepa. Predsednik je pozdravil navzoče ter podal v imenu zadržanega tajnika obširno poročilo o delovanju organizacije v minulem letu od časa ustanovitve meseca julija. Nato je sledilo poročilo blagajnika), kateremu je zbor izrekel absolutorij. Vsi navzoči člani so soglasno izjav il, da hočejo brezpogojno varovati strankino disciplino. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Ivan Kumer, prog. mojster v Kranjski gori, podpredsednik Drago Kavčič, postajenačelnik
1 in pol odstotka, in to znaša mnogo deset tisoč na leto. Ali je v skladu z občinskim redom, da j« občinski urad naročen na mnogo političnih časopisov? Sedaj razumemo, zakaj so se naklade na zaklano živino, meso, slanino zvišale na 100 odstotkov, ki so povzročile silno naraščanje cen teh življenjskih potrebščin v Trbovljah. Dinar raste, a z njim tudi cene najvažnejših življenjskih potrebščin v Trbovljah. Kje je tržno nadzorstvo? Meso III. vrste v Trbovljah stane kg 96 kron, v Mariboru 80 kron, slanina v Trbovljah kg 148 kron. v Mariboru 100 kron, jajca v Trbovljah
9	kron, v Mariboru 4 krone itd. — Zadnji čas je, da se imenuje sosvet, kjer bi občani podali svoje težnje in z nasvetom zboljšali občinske razmere.
Trboveljski opazovalec.
d Cerknica. Te dni so se pri nas igrali otroci vojake. Med igro so iztaknili pod nekim kozolcem nabasano vojaško puško, katero je pograbil mali Stanko Krap in pomeril ž njo n'a »sovražnika« starejšega Vinka Repiča. Ruška se je iz-prožila in krogla je zadela Vinka v desno roko ter ga močno poškodovala. Dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
d Kamnik. V Mekinjah je te dni pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Plevela. Na lice požara sta prihiteli kamniška in smodnišniška požarna hramba, katerima se je posrečilo obvarovati pred ognjem hišo in sosedna posestva. Orožniki so aretirali Plevelovega sina, ker je osumljen požiga in ki se je najbrže maščeval nad očetom, ker je ta izročil posestvo njegovi sestri Stari Plevel je že delj časa dobival grozilna pisma. Tudi so že večkrat našli razne priprave za požig.
d Šmarje na Dolenjskem. S preureditvijo dostave poštnih pošiljk po selskem pismonoši so na splošno zadovoljni vsi ^prizadeti. Ob pondeli-kih in četrtkih se raznaša pošta v Podgorici, Gor. Slivnici. Malem Lipoglavu, Repčah itd.; ob torkih in petkih pa v Paradišču, Podgorici, Gor. Slivnici, Mal. Lipoglavu itd. Želeli bi, da se pošta tudi v bodoče redno in pravočasno dostavlja.
d Novo mesto. V Bršljhm je umrla gospa Marija Piki. Nedavno ji je umrl mož. Oba je zadela kap.
d Ptuj. Občina je zvišala mostnino pri dravskem mostu sledeče: Za dvovprežen voz 1 Din, za enovprežen voz 50 par, za vsako gnano živino 50 par, za osebni avto 5 Din, za tovorni avto
10	Din, za priklopni voz k tovornemu avtu 5 Din. Mostnine so oproščena vojaška, državna in mestna vozila ter gasilsko društvo.
Tedenske vesti.
— Urnine južnim železničarjem. Ko je svoječasno min. n. r. dr. Niko Ž u p a n i S posredoval v Beogradu, da se priznajo tudi profesijonistom in delavcem južne železnice urnine, ki so upeljane pri državnih železnicah, so mu na merodajnem mestu obljubili, da ugodijo tej potrebi osobja. Sedaj pa smo zvedeli, da so dobila največja službena mesta, kjer je delo vsled zaposlenosti najbolj komplicirano, nalog za izdelavo tozadevnih predlogov. Z upeljavo novega premijskega sistema poleg urnine v delavnicah v Mariboru se bo gmotni položaj delavcev v mariborskih delavnicah izdatno izboljšal.
— Današnji številki so priložene položnice za one naročnike, ki zadnjič pomotoma niso dobili položnic. Dolžnost vsakega našega pristaša je, da se naroči na svoje strankino glasilo.
— Vsled obilice organizacijskih poročil je moralo topot izostati mnogo drugega gradiva.
— Kralja Aleksandra luka. 24. t. m. so prevzele naše oblasti Delto in Baroš brez posebnih svečanosti. Občinski svet na Sušaku je v Izredni seji povdaril, da Sušak ne bo nikdar pozabi! ne-odrešenih bratov. Dnsedanin luko Baroš je prekrstil občinski svet v luko kralja Aleksandra, Bankino v Karagjorgjevo luko in »mrtvi kanal« v Supilov kanal.
— Za župana v Novem mestu le bf, na jto-dlagi sporazuma med NRS In »Gospodarsko, izvoljen odvetnik dr. .losip Režek, za občinske svetovalce pa gg. Ogrič, Petrič, Panser, Ogorevc, Kastelic in Buk.
v Kranjski gori, tajnik Avguštin Š a b e c, nadučitelj, blagajnik Vilko Jurca, gostilničar in posestnik v Kranjski gori. Odborniki: Rado Jesenko, drž. gozdar, Alojzij P e -te rman, pos., Fran Smuk, čevljar, Ivan Kersnik, prog. paznik, Franc Košir, pos. sin, Andrej K e r š t a j n, pos., za pregledovalca računov Miha O i t z 1, str. gozdni čuvaj v Kranjski gori in Josip Š a r g o, progar v Gozdu. Pri slučajnostih se je postavil sledeči program: ustanovitev aprovizacije, katere bi bili deležni člani krajevne organizacije vsied draginje življenjskih potrebščin v našem kraju. Izboljšanje prometnih razmer na progi Jesenice—Planica. Nastavitev okrožnega, železniškega in sodnijskega zdravnika v Kranjski gori itd. — Odborove seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 20. uri v gostilni 'odbornika V. Jurca v Kranjski gori.
— Krajevna organizacija NRS na Jesenicah je imela 20. jan. svoj redni letni občni zbor. Dasi reorganizacija ni še čisto dovršena, je bila udeležba častna. Zbor je otvo-ril in vodil predsednik g. V e b e r , ki je uvodoma očrtal program in statute stranke ter očrtal delovame krajevne organizacije od njene ustanovitve. Opozarjal je, da leži moč stranke v organizacijah in da so le iste poklicane voditi politiko po svojih srezkih in oblastnih odborih, ne pa poedine osebe, ki se hočejo organizacijam vsiliti. Ker pa je stranka v Sloveniji šele v razvoju in ni še vpostavljenih dovolj srezkih odborov, da bi so mogel vpostaviti oblastni odbor za Ljubljano, je potrebno, da imamo do vpostavitve istega neko posredno instanco med organizacijami in glavnini odborom in to je — Akcijski odbor v Ljubljani. Izjavi, da se je odbor s tremi izjemami v tem sporu naslonil na Akcijski odbor, dočim so ostali trije skušali ustanoviti lastno organizacijo, kar pa jim ni uspelo. Prečitalo se je originalno pismo glavnega odbora v Beogradu na jeseniško organizacijo, v katerem glavni odbor izjavlja, da je z ustanovitvijo NRS za Ljubljansko oblast poverjen edino akcijski odbor v Ljubljani, čegar delovanje po vpostavitvi oblastnega odbora potom krajevnih in srezkih odborov samoumevno poneha. Zbor je soglasno odobril jrostopanje krajevnega odbora in ostro obsodil one, ki kršijo strankino disciplino in delajo s tem proti interesom stranke. Omenil je dalje, da je organizacija posredovala v nekaterih osebnih zadevah in imela popolen uspeh; v splošnem pa jo je oviral že imenovani spor. Vendar je dosegla glede meščanske šole, da se je otvoril 4. razred. Tudi resolucija glede doklad za delo v železniških tunelih je imela delen uspeh, ker sc je nakazala definitivnim vsota 6000 Din. l'o pa še ne zadostuje. Doklade se morajo izvojevati tudi za delavce, ki delajo v tunelih. — Pri nato sledečih volitvah predsednika, podpredsednika in 8 odbornikov je bil Ponovno soglasno izvoljen za predsednika g. Veber vkljub njegovi želji, naj prevzame predsedstvo druga osebnost, za podpredsednika pa g. Janko Mencinger, posestnik m tovarniški uslužbenec na Savi. — Ko so sc obravnavali še nekateri drugi predlogi in se je končno sklenila letna članarina 10 Din, je piedseunik s pozivom na intenzivno delo za razvoj stranke zaključil zbor.
Lesce, V nedeljo 3. febr. sc je vršil v Lescah sestanek članov NRS občine Lesce. Sestanek je otvoril g. Niefergal in podal besedo odposlancu jeseniške organizacije g. Vebru, ki je v enournem govorit pojasnil brogram in statute NRS. Pojasnil je delovanje stranke v Srbiji od njene ustanovitve do
prevrata in prešel potem na podrobni program stranke z ozirom na delavca, rokodelca in malega kmeta. Na jasnih vzgledih je dokazal brezplodnost delovanja dosedanjih slovenskih političnih strank, na drugi strani pa je predoči! pomen in dobiček, katerega bi imel narod, če se oklene največje ljudske državne stranke. — Po njegovem govoru, ki je bil od navzočih živahno sprejet, se je takoj ustanovila krajevna organizacija, in se je izvolil odbor 8 članov. Za predsednika je bil ob splošnem pritrjevanju izvoljen g. Vinko Niefergal, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje in obljubil, da bo vse svoje moči posvetil razširjenju stranke. Ko je še končno odbornik jeseniške organizacije g. Rasto-h a r pozval navzoče, naj po svojih močeh delujejo med ljudstvom za razširjenje stranke, da se čim preje jx>kažejo vidni sledovi dela, je g. predsednik zaključil dobro uspeli sestanek.
— Trbovlje. V nedeljo, dne 2. marca priredi krajevna organizacija Narodne radikalne stranke pestri družabni večer, na katerega so vabljeni vsi člani, somišljeniki in prijatelji. NRS. — Tajništvo.
— Izstop iz stranke. Gosp. Anton Kastelic iz Zagorja ob Savi je izstopil iz stranke.
VABILO
na občni zbor Krajevne organizacije NRS Borovec, ki se vrši dne 2. marca 1924 v
gostilni Briški ob 3. uri popoldne.
DNEVNI RED:
1.	Pozdravi.
2.	Referat o političnem položaju in smernicah državne politike NRS. Predava dr. Ivan Sajovic iz Kočevja.
3.	Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika.
4.	Vzprejem novih članov.
5.	Volitve.
6.	Slučajnosti.
Po občnem zboru prosta zabava.
Za odbor NRS Borovec:
Karl Černe,	Matija Mihič,
tč. predsednik.	tč. tajnik.
Dopisi.
d Žabnica pri Škofji Loki. Neki škofleloškl demokrat, sicer velika ničla v vsakem oziru, je poslal iz našega kraja ljubljanskemu demokratskemu listu, ki ga imenujejo pri nas »Spisovnik ljubavnih pesmic in afer«, silno brihtno poročilo, kjer prorokuje napredni Zabnicl demokratsko bodočnost in imenuje radikalno stranko — kot strančico! Ubogi, pomilovanja vredni »inteligent« s svojo »velikansko« demokratsko stranko! Sicer mu pa tega niti ne zamerimo, ker smo prepričani, da tega ni napisal iz zlobe in hudobije, ampak iz — nevednosti. Kako naj ve podeželski de-mokratičeik, ki bere samo lutrovske afere, kaj je Narodna radikalna stranka? Toda upamo, da bo zvedel kmalu, kaiti pri nas smo z navdušenjem pozdravili gibanje Narodne radikalne stranke v Sloveniji, ki je kot edina in največja državna stranka zmožna pomagati zlasti srednjim slojem in še posebej našemu kmetu.
d Trbovlje. Občinska opekafna v Trbovljah se oddaja v najem. Neverjetno je. da je ostal nov krov 4 mesece nepokrit celo zimo-na dežju in snegu. Najslabši gospodar v dolini ve. da je prvo delo. da se nova streha pokrile z opeko ali v;, a j za silo z deskami, katere poseduje občina v večji množini, ki tudi prhnijo že pol leta pri občinskem kozolcu na snegu In dežiu. Tudi občinski kamnolom, ki je edino aktivno podptje občine se ponuja v zakup. Radovedni smo, kje bodo dobili potem začasno brezposelni dilavci — ki sc vedno obračajo na občino — vsai začasno delo in zaslužek? Kal pa občinska vozila in konji, ki ne prinašajo občini nobenega dobička1 Ali se ne bodo dali v naiem — boliše — prodali? AH ne bi bilo umest--neje, da se veliki dolg občine pr’ Mestni hranilnici v Ljubljani ž 10 in pol odstotkov plača iz občinskih vlog v hranilnici kmetskih občin, ki se obrestujejo A 9 odstotkov? Občina si prihrani
— 'Vlilul imeniki v Lhiblkmi izkazujejo 12.621 vol Ilcev za občinske volitve in 13.K2 vo-liiLcv za vr,li!\e v narodno, oblastno in srezko skupščino. Volišč je določenih 18. Volilni imeniki bodo javno razgrnjeni na magistratu.
— Umrl it na Dunaju v tamkajšnjem sanatoriju narodni poslanec Risto Popovič, znani črnogorski federalist.
— Starokatoliška cerkev priznana. Vlada Je priznala starokatoliško cerkev, ker Je ugotovila, da spada v smislu ustave med priznana vero-bcpovedanja.
— Velika železniška nesreča. 21 t. m. se Je na progi med Siskom in Sunjo v bližini Blinskega kuta dogodila velika železniška nesreča. Vslcd slabe proge jc skočil s tira vlak, poln vojaških novincev iz Štipa, namenjenih za garnizije v Sisku in Karlovcu. Enajst vagonov se Je preobrnilo. trije pa so bili popolnoma razdejani. Na kraj nesreče je odšla takoj vojaška pomoč s sanitetnim oddelkom. Strojevodja in kurjač sta ostala nepoškodovana, pač pa se je močno ponesrečilo okoli 20 vojaških novincev. Materijalna škoda Je velika.
— Še ena železniška nesreča. Pri brzovlaku Beograd—Ljubljana so 25. t. m. skočili s tračnic trije vagoni. Človeških žrtev ni bilo.
— Razpisana pošta. V Polhovem gradcu Je razpisana služba poštnega odpravnika.
— Razpis poštne službe. V Selnici ob Dravi je razpisano mesto poštnega odpravnika. Prošnie se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani.
— Za regulacijo Save v Sloveniji je odobril mil istrski svet kredit v znesku 370.000 Din.
r — Udruženje rnttiih invalida z vsemi okrožnimi. srezkimi, krajevnimi odbori in podružnicami Je oproščeno od taks.
Znižanje krušne cene v Dubrovniku. Obrtna oblast v Dubrovniku je določila, da se morajo cene kruhu znižati za 25 par pri kg.
— Obmejni policijski komisarijat v Čakovcu sc je s 15. t. m. preselil v Dolnjo Lendavo.
— Obsojeni hrvatski kmetje. Zagrebško sodišče je zaradi napadov na orožnike v Stubici obsodilo 15 kmetov na kazni od 2 do 6 mesecev, 15 pa je bilo oproščenih.
— »Nezgoda« radičevskega republikanca. Tc dni se je pripetil v Dolnjem Miholjcu dogodek, ki Je povzročil veliko živahnost med prebivalci. Ra-dićevec I. P. je mislil, da je republika že proglašena in priredil veliko »slavo«. Proslavljal je republiko dan in noč. Drugo jutro pa so našli orožniki pred svojo postaio I P. zvezanega na vozu. Radličevec je prijavil, da so ga neznani roparji okradli, zvezali in pripeljal! pred orožniško postajo. Orožniki so uvedi' takoj preiskavo, ki se končala s precej nepriietmm uspehom za Ra-. vega prijatelja. Ugotovil, so namreč, da je P. ves denar zapil in zakvartal, da se Je vslcd neprijetnosti pred svojo družino, kateri Je zapil denar, sam zvezal, sedel na voz in se pripeljal »red orožniško postajo!
Sodialni vestnik.
s Vladna podpora brezposelnim v Zagrebu. Vlada je na predlog ministra za socijalno politiko dovolila kredit v znesku 50.000 Din kot podporo brezposelnim delavcem v Zagrebu.
s Vprašanje nezaposlenosti. Te dni Je izšel v Ženevi protokol glavne skupščine Družbe za pobijanje nezaposlenosti, ki se jc vršila v septembru 1923 v Luksemburgu. Protokol vsebuje tudi vprašanja, ki se bodo obravnavala na kongresu socijalne politike v Pragi, ki se prične 24. oktobra. Pred otvoritvijo kongresa bo zborovalo predsedstvo mednarodne Družbe za pobijanje nezaposlenosti
s Delovni čas v Angliji. Angleški minister Thomas je izjavil, da bo angleška vlada sklicala za 21. marec konferenco, na kateri se bo razpravljalo o vprašaniu osemurnega delavnika.
s Stavka angleških pristaniških delavcev še vedno ni končana. Na delo so šli večinoma le čianl udruženja transportnih delavcev, dočim mezdni delaVcl nadaljujejo stavko. Ladjedelriški delavci nikakor nočejo spreeti predlagane ureditve mezdne stavke Macdonaldova vlada je izdala obvestilo, v katerem pravi, da bo v slučaiu Potrebe primorana nastopiti zelo enegjčno in sicer zato, ker povzroča stavka pomanjkanje živeža In podražitev življenjskih potrebščin.
s Med hamburškimi pristaniškimi delavci in njihovimi deloda alci le prišlo do sporazuma glede deveturnega delavnika. Delavci so pristali na 54-urno tedensko delo, za kar dobijo nekoliko zvišane plače.
s Delovni red v nemških bankah. Delovni čas v nemških bankah je določen na 8 ur dnevno, ob sobotali pa na 6 ur. V slučaju potrebe se more delovni čas zvišati na 54 tedenskih ur. ne da bi bilo uradnlštvo plačano za Cezure.
Gospodarstvo.
Dober napredek.
Nag izvoz v 1. 1923.
Po podatkih glavne carinske direkcije se je izvozilo lani iz naše države za 8 milijard 50 milijonov. Ker še niso znani podatki o celokupnem uvozu 1. 1923, se ne more še ugotoviti natančno, koliko je znašal uvoz, toda sodeč po prvih šestih mesecih, ko je znašal uvoz 3.796 se more reči, da bo trgovinska bilanca za 1. 1923 popolnoma aktivna, če tudi bi znašal uvoz v zadnjih šestih mesecih nad 4 milijarde.
Dejstvo, da so naše železnice mogle obvladati to veliko količino izvoza, dokazuje, da se tudi 'naš promet polagoma razvija in napreduje skupno z domačo produkcijo.
Istočasno s povečanjem izvoza, z aktiviranjem trgovinske bilance in z napredkom prometa so se večali tudi državni carinski dohodki.
To so ugodni znaki, ki kažejo, da bomo kmalu izbrisali primanjkljaje v državni bilanci, da zagotovimo dinarju njegovo polno vrednost in da povzdignemo naš prestiž in ugled. Potem bo lahko uzadovoljiti ogromne investicijske potrebe v državi in razviti gospodarsko moč naše ujedinjene domovine, kar bo ustvarilo pogoje za še večji razvoj na vseh poljih.
V mesecu decembru lani je znašal naš izvoz v primeri z izvozom v istem mesecu
1. 1922:		Ton	Din
december	1922	179.178	278,250.695
S	1923	274.837	8273)74.102
decembra	1923 več	95.659 53.38%	549.823.497 ali 197.67%
Glavni predmeti našega izvoza v lanskem decembru so bili: stavbeni les 114,3 milijonov Din, suhe češplje 91,4 milijonov dinarjev, meso in izdelki 84,6, goveja živina 65,3, žito 51,1, jajca 48,2, prašiči 38,2, pšenična moka 28,2, koruza 17,8, sadje (sveže) 16,6, drobnad 16,4, cement 15,0, potem rudnine, konji, fižol, svinec itd.
V letu 1923 je znašal naš celokupni izvoz v primeri z izvozom 1. 1922:
Ton	Din
1922	2,213.881	3.691,166.163
1923	3,025 914	8.1)48,843 930
V letu 1923 več 812.033	4.357,677.767
ali
36.67%	116.05%
Kakor Je razvidno, sc je lani naš izvoz zelo povečal tako glede količine kakor glede vrednosti.
Razvoj našega izvoza od ustanovitve naše nove države je sledeči:
	Ton	Din
1919	282.679	686.845.040
1920	915.186	1.320,606.055
1921	1,583.668	2.460.737.562
1922	2.213.881	3.691,166 163
1923	3.025.914	8.048.843 930
Naš izvoz se torej povečuje od leta do leta. Zlasti pada v oči povečanje v zadnjem letu. Kljub temu pa naš izvoz niti lani ni dosegel polne mere izvozne sposobnosti naše države.
Razvoj uvoza kaže sledečo statistiko:
1919
1920
1921
1922
1923	(l.poll.)
Ton 154.038 418673 686.179 1,093.982 427.310
Din 2973,955.576 3.419,357.682 4.058 563.605 6.330.742 446 3.795 218 219
Razmerje vrednosti izvoza napram vred-
nosti uvoza je bilo v odstotkih sledeče:
1919	23.03%
1920	38.10»
1921	59.69 »
1922	57.29 *
Iz teh številk je razvidno, da naša država napreduje v vsakem oziru, kar )e v prvi vrsti zasluga sposobnih mož, ki vodijo državo k lepši bodočnosti.
g Mariborski poročevalec zagrebškega »Mor-gena« se le že večkrat spozabil, toda zadnje dni je povzročil v Mariboru in drugod v Sloveniji veliko ogorčenje s svojim tatarskim poročilom o insolvenci kar 70 podjetij. Ta način plačanega poročevanja silno škoduje naši stvari 'n bi bilo dobro, da kdo na drastičen način pouči mariborskega poročevalca, kaj sme in česa ne sme pisati za mastno plačilo.
g Gospodarski muzej v Beogradu. Poljedelsko ministrstvo jc izdelalo načrt za velik gospodarski muzej v Beogradu, kjer bodo razstavljeni domači pridelki. Predlog bo predložen narodni skupščini.
g Češkoslovaškega železa smo uvozili 1. 1923 za 11.084 ton v vrednosti 1.139.000 Din.
g Plačevanje taks in država. V pravnih poslih, ki so podvrženi plačevanju taks In v katerih sodeluje tudi država, plača takse samo zasebnik, ne pa država.
g Novi sejmi v Veliki Loki. Vlada Jc dovolH« Veliki Loki štiri nove letne sejme za živino, konje. drobnico in kramarsko blago. Novi sejmi bodo 18. marca. 21. jimija, 30. avgusta in 16. decembra. Stara sejma se vršita 12. maja Jn 25. Julija.
g Kam izvažamo. Lani sc je do konca oktobra izvozio Iz naše države največ v Motrijo in sicer za 1 milijardo 838 milijonov iž!n, V	v«o iz-
voziti za 1 milijardo 812 milijonov dinarjev. ^ Češkoslovaško za 520 milijonov dinarjev. V Švico za 441 milijonov. V Grško za 334 milijonov. V Francijo za 320 milijonov. V Madžarsko za 314 milijonov. V Nemčijo za 278 milijonov in v Anglijo za 148 milijonov dinarjev.
g jajca na zagrebškem trgu se prodajajo komad po 1.50 Din, drobnejša po 1.25 Din. Cena masti sc je znižala od 35 Din na 32 50 Din.
g Cene žitu. Na novosadski produktivni borzi notiralo cene žitu: pšenica 325, JeAmen 325. koruza 245, pšenična moka št. 0 500. pšenična moka št. 6 300 Din.
g Izvoz lesa v Italijo sc je v zadnjem času zelo povečal. Italijanski trgovci izvažajo namreč naš les na Špansko.
g Italijanska banka v Zagrebu? Nemški listi poročajo, da nameravajo Italijani ustanoviti v Zagrebu veliko italijansko banko, oziroma nameravajo prevzeti več zagrebških bank.
g Carinski dohodki so v prvi desetini februarja znašali 40,260.203 Din. Ljubljanska carinarnica le imela v tem času dohodkov 3,782.357, mariborska 2,411.239. Rakek 637.482, Celic 569.200, Jesenice 289.631 in gornjeradgonska 117 379 Din.
g Olajšave malim prodajalcem živine ie dovolilo iinančno ministrstvo v novi carinski tarifi Zci Izvoz živine.
g Ladjedelnic v naši državi Jc 33, od katerih pa Jc popolnoma uporabna le ladjedelnica v Kraljevici. Razven splitske so ostale vse neznatne.
g Za železniško zvezo med Beogradom In Banatom. V zadniem času so začeli zopet razmišljati o neposredni zvezi med Banatom In Beogradom. Zamišljena sta dva načrta: po enem na! bi sc Donava premostila prt Pančevu In proga naj bi šla ob Donavi do Beograda. Po drugem načrtu naj se od proge Bečkerek—Pančevo zgradi stranska proga v Bačko, ki bi šla pri Zemunu čc* Donavo in imela Izhod na zemunski kolodvor. Na tej progi bi se razvil tud) mednarodni promet z Romunijo.
g Proga Niš—Banja—Slatina. Niški »krožni odbor ie sklenit, da zgradi železnico, k! bo vezala Niš In Slatino preko Banje. Zgradbo je poveril zasebni delniški družbi, ki bo uporabljata progo 45 i‘et, nakar pripade proga brez vsake odškodnine niškemu okrožju.
g Petrolejske konceslie v Rusiji za Kal jano. Petrolejska koncesija v Georglil Je oddana koit-zorciu milanskih bankirjev in kapitalistov, ki so skupno z belgijsko skupino ustanovili posebno društvo. Koncesra obsega ozemlje 20.000 hektarjev In leži v bližini železniške proge Baku—Tiilis —Batum. Oddala velja za 33 let Družba mora odstopiti	ruski vlad: gotov odstotek nafte in
ostalih proizvodov, instalacija In stroii so carine prosti. Po 33 letih odstopi družba ruski vladi vse ozemlje in vse naprave brez odškodnine.
g Kovan denar v NemčiH. Nemška vlada namerava spraviti v promet kovan srebrni denar V vrednosti 500 milFonov zlatih mark.
g Primanjkljaj Italijanskih državnih žele/nl« se Je zmanlšal lani za 351 milijonov Jir. Število uslužbencev se ie zmanjšalo za 21.404 meh
Zanimivosti.
Po tridesetih letih našel svojo mater.
Leta 1694 se je rodil v dunajski sirotišnici deček, ki so ga po njegovi materi, nbožni delavki vpisali kot Antona Emtnerlinga. Dunajska občina ga Je kot osemtedenskega otroka izročila v oskrbo neki ženski v češko vas Vseradov, kjer Je živet do svojega desetega leta na stroške dunajsko občine. Ker ni hotel nihče več plačevati zanj, ga jc dobra ženska obdržala še naprej pri »ebi. V Hllnskem se je učil za krojača. Svoje matere ni poznal, šel pa Jc vendarle na Dunaj, ker |e opal. da najde tam svojo mater. L. 1914 ie prišel na Dunaj, kjer Je delal skorai eno leto in iskal svojo mater, ki je pa ni mogel najti. L. 1915 le moral k vojakom. Priddili so ga nekemu češkenm oolku, ki je šel na fronto. Iz itali-fanskega ujetništva sc je vrnil na Češko, kjer je delal v raznih krajih. Ker pa Je vsled industrijalci Ikrlzc doletela tudi njega nezaposlenost ter se je hotel Izseliti v Francijo. Ker pa je avstrijski državljan, mu francoski konzul v Pragi ni mogel dati vizuma. Zato je odšel na Dunaj, kjer tudi ni dobil vizuma, pač pa je našel svojo mater. Na Policiji so mu sicer rekli, da ni naznanjena nobena ženska z imenom njegove matere, — ki se ie medtem omožila. Toda našel je svojo botro, sestro svoje matere, ki mu je povedala materino Idvallščc na Dunaju.
Poslančeva zadrega.
»Cri de Pariš« poroča o sledečem zanimivem dogodku v francoskem parlamentu: Mlad poslanec se jc na parlamentarnem hodniku približal ministrskemu predsedniku Polncarčjti in ga nago-ivoriL »Rekli so mi,« je pričeti, »da ste odložili odgovor na mojo interpelacijo v večnost.« — »Res Je!« je odgovoril Poincarć. Poslanec: »Potem sem »ničen. Rad bi se namreč poročil z neko gospodično iz mojega volilnega okraja, ki prkle v petek nalašč v Pariz, da posluša moj govor v zbornici. Ako me ne sliši govoriti, bo zgubila zaupanje v mojo priliodnjost in jaz se bom moral odreči svo-
jim zakonskim načrtom.« Poslančeva prošnja Je min. predsedniku tako ugajala, da se je premislil In domislil, da je v Franciji poroka zelo patrlo* tičuo delo. Časopis pristavlja: To Je vzrok, da je ministrski predsednik zadnji potek pristal na spremembo dnevnega reda in da je odgovoril na interpelacijo podjetnega poslanca.
Izpred francoskega sodišča.
Te dni sc je zgodilo nekje v Franciji sledeče:
Sosed jc tožil soseda, da je njegova živina pojedla in uničila gotovo količino krušnih drobtinic, ki jih je postavil na dvorišče, da se posušijo.
Sodnik Je vzel tožbo z vso resnostjo v pretres ter obsodil krivega soseda na 120 frankov odškodnine. Sodnik je motiviral razsodbo z zanimivimi podatki. Izjavi! je, da sosedova nemarnost ni oškodovala samo drugega soseda, temveč je oškodovala tudi vso državo, ki preživlja sedaj težko krizo krušnega vprašanja. V času, ko se v Franclji cena kruhu neprestano dviga, so francoska sodišča dolžna, vzeti v zaščito vsako drobtinico francoskega kruha.
Lev razmesaril igralca.
Filmska tvrdka »Ambrosla« v Rimu Je hotela napraviti nov film po romanu »Ouo vadiš«. Dogovorila se je s krotiteljem levov Schneidcr-iem, ki ima SO levov, od katerih jih je dal 26 na , razpolago za filmova nje.
Popoldne 5. t. m. Je bila na vrsti slika z levi | iz romana »Ouo vadiš«, in sicer ona slika, ki naj bi predstavljala usmrtitev kristjanov. Napravili so balkon za statiste. Balkon je bit visok približno 4 in pol metre. Arena je bila razdeljena na dva dela. Na eni strani naj bi bili mučeniki, na drugi strani pa levi. Krotilec levov Je prišel osebno k predstavi, ki Je izvršil še preje preizkušnjo z levi, katera se je dobro obnesla. Popoldne ob 3. uri se je pričela predstava. Statisti so šli v svojo ložo. Med njimi ie bil kot senator tudi petdesetletni Igralec Palombi.
Ko so spustili leve iz kletk, je levinja nena- I doma skočila sredi med igralce, kar je povzročilo j nepopisna paniko. Vse je drvela k izliodom. Le- i
vlnja se je vrgla na Igralca Palombija in ga oh-]-Jela z ostrimi In močnimi kremplji. Vsi iazven njega so se rešili.
Levinja Je popadla nesrečnega igralca z% vrat. Igralec se jo v smrtnem strahu branil, prt čemur je Izgubil ravnotežje in padel v areno. Lo* Vinja, ki je začutila kri. Jo skočila za njim In ga popolnoma razmesarila.
Krotilec je pognal takoj ostale leve. ki so tudi že postali nemirni, v kletke. Mladi fotograf Granato, ki je imet slučajno pri sebi revolver, je ustrelil šestkrat na levinjo in jo ranil na hrbtu. Levinja je nato pustila ubogega igra ča, ki pa je bil že strašno izdei in. Pienesil si ga v bližnjo vojaško bolnico, kjer je kmalu umrl.
Voditelji fiima in režiseri! so neznano kam izginili. Eden režiserjev je bil sin D’Aonunzia. Policija jc uvedla strogo poizvedovanje.
Zanimiv lov za tatom.
Pred dobrim tednom ie neki Karel tieinrlch s pomočjo ponarejenih listin poneveril bogatemu veletrgovcu Schneilu 140.000 dolarjev, nakar je nemudoma izginil iz Hamburga. Veletrgovec je poneverbo takoj naznanil policiji ter se v spremstvu nemških policajev napotil za goljufom. Iz Hamburga do Kclmorajna so sc vozili v zrako-' plovu, od tam do Brennerja v avtomobilu in od Brennerja skozi celo Italijo do Messine v vlaku. Na messinskem kolodvoru Je veletrgovec dohitel’ Heinricha v trenutku, ko se jc hotel odpeljati v Taormino, ter ga izročil orožnikom. Pri aretirancu so našli samo še 16.800 dolarjev.
* Eksplozija cigarete. V Ortoni na Laškem je kadil 14 letni Nikolaj Nenna cigareto po končanem delu. Naenkrat je cigareta eksplodirala in ranila dečka na obrazu, na prsih in na rokah. Oblasti so takoj zaprle tobakarne in uvedle strogo preiskavo.
I.astnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec Tiska »Zvezna tiskarna«.
Nov Sherlock Holmesov doživljaj.
Ccmae* IDcnrle: Kudiževa nega«
(Iz tingleščiiie prevel P. V. B.)
(Nadaljevanje)
— Iti potem, gospod? ie dejal Holmes resno.
— Ničesar vam ne bom prikrival, gospod Holmes. Razložil sem vam že svoj položaj Kapram rodbini Tregennis. Ljubil sem sestro hi bil prijatelj bratov. Neka denarna zadeva je bila sprla Mortimerja z rodbino, toda ta stati prepir je bil navidezno poravnan, govoril sem z njim kot z drugimi. Bil je zalirbten človek, ki je vedno imel svoje načrte. Pri raznih Prilikah mi je njegovo obnašanje vzbujalo *um. Toda nisem imel vzroka, da bi se z njun prepiral.
— Neki dan, ni tega štirinajst dni, je priš k meni na obisk in pokazal sem mu nek a te svoje afriške zanimivosti. Pred vsem se ,nu Polcazal ta prah in mu razložil nj aove čudne lastnosti, moč, ki jo vsebuj razdražuje možgansko živčevje, < katerega je odvisen utis groze in kako : nesrečni črnci, katere prisili duliovnik n j rodu, da ga preiskusijo, ker so obsojeni r »mrt ali na blaznost. Dodal sem, da ta stri ne zapušča v telesu nobenega vidnega sled i >i Ka mogla najti evropska znanost N za trenutek nisem zapustil sobe, toda br< dvoma se mu Je še isti dan posrečilo izmal mti gotovo množino strupa, med tem ko se ndpiral svoje omare in se sklanjal nad škatlj Spominjam se, da mc je natančno sprašev; kohko strupa je treba in čez koliko časa -Pokaže učinek.
— Nisem več mislil na to stvar, ko sei Jfobil vikarjev telegram v Plymoutu. Zl< ~mski Mortimer Tregennis si je dejal, da boi na morju in me tako ne bo več mogoč b vesti ti, in da bom spet nekaj let Izgublje
daleč v notranjosti Afrike. Joda vrnil sem se takoj. Naravno, da ko sem zvedel za potankosti drame, nisem dvomil, da se je stvar izvršila s pomočjo mojega strupa. Prišel sem k vam, da se prepričam, ali slučajno morda le kaka druga razlaga ne bi bila mogoča. Toda ni je bilo. Jaz sem si bil na jasnem: iz denarnih vzrokov in morda v upanju, da postane upravitelj družinskega premoženja, če vsa rodbina zblazni, je Mortimer Tregennis upotrebil korenino hudičeve noge, umoril svojo sestro Brendo in spravil oba svoja brata v blaznico.
— Ali naj bi poklical pravico za pomoč? Toda kako bi bilo mogoče kaj dokazati? Ni zadostovalo, da sem vedel za resnico: ali bi deželni porotniki verjeli moji fantastični pripovedki? Ponavljam vam, Mr. Holmes: živel sem večji del svojega življenja izven zakona in sem slednjič prišel tako daleč, da ubogam samega sel>e. V tem slučaju sem storil isto. Odločil sem, da si bo zadal Mortimer Tregennis enako usodo, kot jo je pripravil drugim. Ali bolje rečeno, sam sem lastnoročno izvršil obsodbo.
— Povedal sem vam vse, kar vam imam imvedati. Ostalo ste itak sami odkrili. Točno je, da sem po noči, v kateri nisem zatisnil očesa, zelo zgodaj zapustil svoje stanovanje. Ker sem vedel, da bo Mortimer Tregennis še spal, sem vzel, kakor ste pravilno omenili, malo peska s kupa, ki se nahaja pred ograjo in vrgel sem ga na okno njegove sobe. Prišel je dol in me spustil skozi okno v salon. Povedal sem mu, da vem, da je on zločinec, in da prihajam kot sodnik, in da hočem obenem izvršiti obsodbo. Moj samokres ga je tako preplašil, da se je zgrudil na stol. Prižgal sem
svetiljko, stresel prašek nanjo, stopil iz in čakal pred oknom. Pripravljen sem bil streljati na Tregennisa, če bi bil skušal ubežati. Umri je v petih minutah. O, moj Bog, ta smrt! Toda ostal sem trd; pretrpel ni nič drugega kot moja uboga zaročenka. To je moja povest. Mr. Holmes. Tu me imate, razpolagajte z menoj, kakor vam drago.
Holmes je za trenutek molčal.
— Kakšne načrte ste imeli? je dejal slednjič.
— Imel sem namen izginiti spet v sredo Afrike. Moje delo tam še ni niti končano do polovice.
— Idite in delajte, kar je vaše delo, jaz vas nikakor ne bom zadrževal.
Doktor Sterndale se je zravnal v vsej svoji veJikosti, se resno priklonil in odšel. Holmes si je prižgal pipo.
— Priznati moraš, Watson, da nihče ni zahteval, naj to zadevo preiskujemo. Preiskovala sva popolnoma na svojo pest in tudi nadalje bova ravnala, kakor bova hotela. Menda ne misliš naznaniti Sterndala?
— Nikakor ne, sem mu odgovoril.
— Jaz nisem nikoli ljubil, \Vatson; toda če bi bil kdaj ljubil in bi izvoljenka mojega srca našla tako žalosten konec, morda, kdo ve, bi se bil obnašal kot ta lovec levov, ki ne pozna zakonov. Nočem te imeti za otroka in ti na široko razlagati, kako sem zadevo odkril. Rdeči pesek, ki ga je nekdo vrgel na Trcgen-nisovo okno, je bila točka, od katere sem šel naprej: Takega peska ni v vikarjevem vrtu. Šele tedaj se je moja pozornost obrnila na doktorja Sterndala, ko sem zapazil poleg njegove hiše kup takega peska. Svetiljka, ki so jo bili prižgali ob belem dnevu in strup, ki je bil ostal na kapici nad njo, sta bila dva člena verige precej jasnih dejstev. Pustiva, dragi moj Watson, to povest in vrniva se k študiju cornwalliškega dijalekta, ki ]e skromna veja velikega keltskega jezika.
Konec.
•••••«•••9««999999
NaJcenejSI
pisalni stroji
stari ali novi
v mehanični delavnici
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Selenburgova ul. 6/1.
Pisarniške potrebščine!

Brzo - brzo!
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stercneckl, kier kupite letos
snioid
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujevo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkib cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča. da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. STSRMECKI, ©ES.JE.
295" Trgovci engros-cene.
••• •••••••••*©•«••©©•	0a*»«-90 999<*l»« e««©**
' vizredni modemi brzo-pisalni stroj.
STOEWER SECOBB
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo L ud. Baraga, Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 6/1.
Illlllllllllllllllll!lllll
1 Klil
Wolfova ul. 1
TTlarijin trg 8
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah

Moderna knjigoveznica.
♦
♦
4
0
♦
♦
Zvezna knjigarna
Ljubljana
Zbirke
\
Marijin trg 8
Marijin trg 8
pesmi:
I.	Albreht: Slutnje .... broš. 6’— Din
J.	Glaser: Pohorske poti . . „	6-—
Igo Gruden: Narcis . . . . „ 10’—
Igo Gruden: Primorske pesmi , „ 10— Tagore-Gradnik: Vrtnar . . . „ 20’—
Zahtevajte cenik!
It
II
vez. 8-—Din » 8 — „
„ 12— „
„ 12— „
»> 23	„
••••••••■••••■■••••»•■••••■•a* - a.aoaaaaaaaaaaaasssaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacaaaaa*
I
I
♦
HadransiB Bonha »Bcniiriiii
Centrala Osaiasnol Ljubljana.
Delniška glavnica: Din 60,000.000 -- Rezerva Din 32,515.000-—
		Podružnice:		
Beograd		Jelša		Metković
Bled		Jesenice		Prevalje
Cavtat	■vma	Korčula	aram	Sarajevo
Celje		Kotor	****	Split
Dubrovnik		Kranj		Šibenik
Ercegnovi		Ljubljana Maribor		Zagreb
				
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
• Amerikanski oddelek. = Potniški urad.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALI3A: Banca Adriatica, Trst. Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank. Dunaj. JUŽNA AMERIKA; BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparalso. Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, PorvenSr.
AFILACUA: FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City.
Banka ima prvovrstne zveze v vseJi glavnih mestih 'j s/eta in se peča z vsemi bančnimi posii.	-
• ••••«••• j*——*	*
• • :
—m «o <»••••• •••••«•■ •**
tmmsiKiBMm
Pnikttčna darila
so čevlji z znamko
Prodaja«pijani^	deželi
Breg št. 20
illelissntipova c. 1 Prešernova ulica
SeSjak
v vsaki večji trgovini s čevlji!
w w w w
Uta veSiko razpošiBja tovarna
Peter Kozina & Ko.
Tržič - Gorenjsko
!!! Ceniki na zahtevo brezplačno ! 13