^tevilka letnik 62 LJUBLJANA 10. VII. 2003 A i Tt' /. J ' \ / ' . * C ^ I * m t Za višje plače *r * ___• i_ l « i * f ! najslabše plačanih ' 'v v I ' . t . v X v \v Javni sektor še brez ^ dodatnega zavarovanja ». ♦ Na ministrstvu za okolje \ čistijo prostor Obveznost delodajalca, da zagotavlja delo 41. člen (1) Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi. (2) Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti, in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov. S prvim odstavkom 41. člena je določena obveznost delodajalca, da delavcu zagotavlja tisto delo, za katero sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Bistvena elementa te določbe sta dva: I. Delodajalec mora delavcu delo zagotavljati in ne zagotoviti.^ prvotno predlaganem besedilu zakona v času njegovega sprejemanja je bila namesto besede zagotavljati beseda zagotoviti, ki pa bi bistveno spremenila vsebino te delodajalčeve obveznosti, zato je bila na vztrajanje sindikatov nadomeščena z izrazom “zagotavljati”. Za izpolnitev obveznosti torej ni dovolj, če delodajalec ob sklenitvi pogodbe oziroma nastopu dela delavcu zagotovi delo, temveč mora to svojo obveznost izpolnjevati ves čas trajanja delovnega razmerja. Riziko objektivnega pomanjkanja dela zaradi pomanjkanja naročil ali drugih težav pri poslovanju delodajalca, na katere delavec nima nobenega vpliva, je tako v celoti pri delodajalcu. Omeniti je treba še, da zakon ne pozna več instituta čakanja na delo oziroma začasnega prenehanja potreb po delu delavca in s tem v zvezi (nižjega) nadomestila plače, ki bi jo v tem obdobju delavec prejemal. Če se torej zgodi, da delodajalec delavcu določeno obdobje dela ne more zagotavljati, mu mora kljub temu plačevati nadomestilo v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev (glej 7. odstavek 137. člena). Če pa dela za določenega delavca sploh ni več, bo delodajalec ugotavljal, da je zaradi določenih razlogov potreba po opravljanju določenega dela prenehala, in bo delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, seveda z upoštevanjem vseh določb zakona v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (ponudba sklenitve nove pogodbe, odpravnina itd.). 2. Drugi bistveni element te določbe je, da mora delodajalec delavcu zagotavljati tisto delo, za katero sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi. Pogosto prihaja do vprašanj, katero delo je delavec pravzaprav dolžan opravljati in katero delo mu delodajalec lahko odredi. Nova delovna zakonodaja ne pozna več prerazporejanja delavcev na druga delovna mesta v skladu s potrebami delovnega procesa, kot je to veljalo po prejšnji zakonodaji, ko je delodajalec lahko delavca proti njegovi volji razporedil na katero koli delovno mesto, ki je ustrezalo stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim (17. člen ZTPDR). Delo, ki ga opravlja delavec v delovnem razmerju, je bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi in nedopustno bi bilo, da bi druga stranka z enostranskimi akti spreminjala dogovorjeno bistveno sestavino pogodbe. Zakon glede tega vprašanja pozna le dve izjemi, in sicer v 144. in 171. členu, ko predvideva dolžnost delavca, da opravlja drugo oziroma dodatno delo, vendar le v zares izjemnih situacijah. Sicer pa je delavec dolžan opravljati samo tisto delo, ki je bilo dogovorjeno v njegovi pogodbi o zaposlitvi.V praksi v zvezi s tem pogosto prihaja do težav, saj je v posamezno pogodbo o zaposlitvi težko izrecno zapisati prav vsako posamezno opravilo, ki ga je delavec pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz pogodbe dolžan opraviti.Tako včasih prihaja do sporov, ko delodajalec delavcu poveri neko nalogo, delavec pa meni, da ta naloga ne sodi v opis njegovih del in nalog, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi.V takih primerih bi bilo primerno vedno presojati, ali je konkretna naloga v zvezi z opravljanjem del in nalog iz pogodbe o zaposlitvi ali ne. Če taka neposredna povezava obstaja, potem jo je delavec dolžan opraviti. Če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače, mora delodajalec delavcu zagotoviti vse potrebno, da dogovorjeno delo lahko opravi. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki od delodajalca zahtevajo, da delavcem zagotavlja sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, kadar sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. naročilnica Naročamo___________izvodov Priročnika za delo sindikalnih zaupnikov - Komentarja zakona o delovnih razmerjih, avtorjev Katarine Lavrin Marenče in Gregorja Cerarja, univerzitetnih diplomiranih pravnikov iz strokovne službe ZSSS. Cena izvoda priročnika je za sindikalne organizacije in njihove člane, povezane v ZSSS, 3000 tolarjev, za vse druge pa 6000 tolarjev (DDV je v vključen v ceno). Naročniki bodo lahko priročnik prevzeli osebno na Dalmatinovi 4 v Ljubljani in ga tam tudi plačali.Tistim, ki bodo priročnik želeli prejeti po pošti, bo dostavljen v tednu dni po plačilu računa. Priročnike pošljite na naslov:_______________________________________________________________ Davčna številka plačnika:________________________________ Naslov plačnika:_____________________________________________________________________________ Žig in podpis odgovorne osebe:__________________________- Naročilnico pošljite na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97, ali po faksu 01 /23-17-298. Priročnik za delo sindikalnih zaupnikov izide v septembru! V priročniku bodo komentirane novosti v novem zakonu o delovnih razmerjih. Priročnik bo nepogrešljiv za vse sindikalne zaupnike, saj bodo v njem strokovni odgovori na vprašanja, ki jih bodo morali reševati pri svojem delu. Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo Z -Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01/43-41-239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinarure sj. Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01 /43-41 -264. Naročnina, tel. 01 /43-41 -283. Faks 01 /23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zss5 . Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Mini^ za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5^ Delavke in delavci Merinke so napovedali stavko Kam je poniknil denar? Sindikalno javnost v Mariboru so pred dnevi vznemirile informacije, da so delavci v tekstilni tovarni krinka in njeni hčerinski družbi krinka Merikop ponovno v težavah. 0 položaju delavcev v teh dveh tovarnah smo se pogovarjali s sekretarko območnega odbora Stupisa v Podravju Branko Jurak. ? delniški družbi Merinka so pred pol leta zaradi '^idnostnih težav vsem zaposlenim brez sanacijskega Programa in v skladu z zakonom o finančnem poslopju podjetij začeli izplačevati minimalne plače," P°iasnjuje Jurakova. "Po zakonu lahko podjetje tako '^plačuje minimalne plače šest mesecev. Ce v tem casu težav ne odpravi, mora vodstvo podjetja podati Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave ali ^ delniško družbo Merinka so pred časom prezaposlili •udi vse zdrave delavce iz invalidskega podjetja Merinka ^ikop.Tako je zdaj v Merinki zaposlenih okoli 185 elavk in delavcev, ki imajo po besedah Jurakove dela 'Cer dovolj, vendar pa podjetju primanjkuje sredstev nakup surovin, zato morajo zaposleni delati v j razporejenem delovnem času. Kadar imajo rov'ne, delajo tudi ob sobotah in nedeljah, kadar J! n'm3jo, pa ne delajo. r se izteka šestmesečni rok, v katerem je Merinka elavcem lahko izplačevala minimalne plače, je sindikat Branka Jurak: Ministrstvo je invalidskemu podjetju Merinka Merikop za april in maj nakazalo sredstva za plače, ki pa do delavcev niso prišla v celoti. podjetja za 21. julij napovedal stavko, če podjetje vsem zaposlenim 18. julija ne bo izplačalo normalnih plač po pogodbi o zaposlitvi. Delavci od vodstva podjetja zahtevajo: izplačilo plač za junij 2003 v celoti, pisne odgovore na vprašanja delavcev, izplačilo regresa in jubilejnih nagrad in odgovor na vprašanje, kako in kdaj bo podjetje delavcem poravnalo razliko zaradi premalo izplačanih plač. V invalidskem podjetju Merinka Merikop je po navedbah Jurakove zaposlenih še okoli 27 invalidnih delavcev, ki jim je podjetje 30. junija izplačalo plače za april. Podjetje delavcem dolguje še plače za maj, možnosti, da bi do 18. julija izplačali junijske plače pa naj bi bile slabe. Državna podsekretarka iz sektorja za invalide pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Stanka Tutta je vodstvu Merinke Merikop pred časom poslala dopis.V njem piše, da so zaposleni ministrstvo obvestili, da jim podjetje ne namerava izplačevati plač za čas čakanja na delo. Zato je ministrstvo podjetje opozorilo na pogodbo o opravljanju storitev, ki je bila maja lani sklenjena med Merinko Merikpp in delniško družbo Merinko.V njej namreč piše: “Če bi prišlo do zmanjšanja obsega storitev oziroma do ukinitve slednjih na željo naročnika (Merinka d. d.) brez krivde izvajalca (Merinka Merikop), je naročnik dolžan kriti stroške glede na obseg storitev na področjih, ki se zmanjšujejo oziroma ukinjajo, vsaj še šest mesecev." V pogodbi omenjeni stroški po mnenju Tuttove vsebkor zajemajo tudi stroške za plače delavcev invalidskega podjetja. Zato je direktorja Merinke Merikop opozorila, da je dolžan izterjati denar za plače delavcev od delniške družbe Merinka - če ne gre drugače, tudi po sodni P?1'- “Želimo tudi pojasnilo v zvezi z odpovedjo pogodbe oziroma odpovednim rokom, saj ste kot direktor Merinke Merikop očitno podpisali za vaše invalidsko podjetje škodljiv sporazum o prenehanju pogodbe o opravljanju storitev z dne 6.5.2002. Prenehanje pogodbe je po določilu VI. točke omenjene pogodbe namreč možno le na ta način ali s prenehanjem ene od pogodbenih strank," piše na koncu pisma direktorju Merinke Merikop. Po navedbah Jurakove je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vodstvu Merinke Merikop že zapretilo, da mu julija ne bodo več nakazali okoli pet milijonov sredstev za plače invalidnih delavcev, saj je ministrstvo doslej ta sredstva podjetju redno nakazovalo vsak mesec, delavci pa jih niso dobili. Jurakovova še dodaja, da območni odbor Stupisa redno spremlja razmere v Merinki in Merinki Merikop ter skrbi za zaščito pravic delavcev. Med drugim je o razmerah v podjetju obvestil inšpekcijo za delo in jo zaprosil za ukrepanje v skladu z zakoni. “Od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sem bila obveščena, da je ministrstvo invalidskemu podjetju Merinka Merikop za april in maj nakazalo sredstva za plače delavcev, ki pa jih je direktor očitno preusmeril kam drugam," je med drugim v dopisu inšpekciji za delo zapisala Jurakova. “Prosim, da preverite, kam se je denar, namenjen za Merinko Merikop, prelil in o tem obvestite nas in ministrstvo. Če za to niste pristojni, vas prosim, da našo vlogo oddate pristojni instituciji." Kako se bodo zadeve v Merinki Merikop in Merinki razpletle, bo verjetno več znanega po 21. juliju, ko je v podjetju napovedana stavka. T.K. Kako na ministrstvu m okolje čistijo prostor ^nevise ie Pri nas oglasila Vanja Forjanič Rankel, predsednica sindikata na ministrstvu za okolje in prostor. Povedala je, da je pred dnevi, ko je bila z dela odsotna zaradi dopusta, po vrnitvi ugotovila, da je njena delovna soba izpraznjena. Tudi vsa sindikalna dokumentacija naj bi bila prenesena v neko kletno sobo.Tja so preseli tudi rože, ki v temi žalostno venejo. Pred tem dogodkom je Vanja prejela le nekaj dopisov o izpraznitvi prostora, ki jim je ugovarjala. Dodaja, da je v bližini njene pisarne praznih vsaj še deset drugih prostorov. O izpraznitvi njene pisarne nima nobenega pisnega dokumenta. Čeprav je zahtevala zapisnik o opravljenem dejanju, ga še ni dobila. Dogodek je zato prijavila pristojnim državnim organom. Kljub temu dogodku redno hodi na delo in si prizadeva svoje obveznosti izpolnjevati čim bolj vestno. Da do neljubega dogodka ni prišlo slučajno, dokazuje tudi vabilo za sindikalni članski sestanek. Podpisal ga je generalni sekretar ministrstva Igor Plestenjak, ki v njem navaja, da sestanek sklicuje zaradi nekooperativnosti predsednice sindikata. Vanja je o dogodku obvestila ministra za okolje in prostor Janeza Kopača in državnega sekretarja Gregorja Viranta. Obrnila se je tudi na Draga Ščernjaviča, sekretarja SDDO. Kot so nam povedali v SDDO, je Ščernjavič poslal Kopaču in Plestenjaku pismo s predlogom za pogovor. Beseda naj bi bila tudi o pogodbi o pogojih za delo sindikata v tem ministrstvu. F. K. ZSSS predlagala amandma k evropski ustavni pogodbi Dušan Semolič je Dimitriju Ruplu poslal predlog šanjih, ki so sicer predmet pogajanj med sindikati in amandmaja k evropski ustavni pogodbi. O njegovi delodajalskimi organizacijami lahko sprejemala vsebini so govorili ob nedavnem "gostovanju" ministra evropske okvirne zakone (eurepean framevvork na seji predsedstva ZSSS. low). Dosedaj je v osnutku ustavne pogodbe EU Amandma zadeva 101. člen poglavja o socialni politiki. pisalo evropski predpis ali odločitev. Če bo sprejet, bo v bodoče Evropska unija o vpra- V obrazložitev amandmaja je njegova avtorica Metka Roksandič med drugim zapisala, da osnutek ustavne pogodbe že omogoča, da socialni partnerji sprejemajo sporazume, ki so posebna oblika pogodbenega razmerja. Z odločitvijo Sveta EU so bile trije sporazumi spremenjeni v direktive EU in tako postali del evropske zakonodaje. Prva direktiva ureja starševski dopust, druga zadeva delo za krajši delovni čas, tretja pa delo za določen čas. Predlog ZSSS pomeni uzakonitev dosedanje prakse uveljavljanja sporazumov med socialnimi partnerji, meni Roksandičeva. O amandmaju bo odločeno te dni, saj konvencija ta teden zaključuje svoje delo. F. K. Sprememba delodajalca po novem ZDR Novi zakon o delovnih razmerjih v 73. in 74. členu ureja delovnopravni institut spremembe delodajalca kot posledico prenosa delavcev. Do sedaj smo poznali institut spremembe delodajalca, ki je bil v kolektivnih pogodbah urejen kot prevzem na delo k drugemu delodajalcu. Novi zakon je praktično v celoti uredil to vprašanje in zaenkrat ni potrebno dodatno urejanje v kolektivnih pogodbah. Določbe 73. (in 74.) člena novega zakona o delovnih razmerjih v praksi povzročajo velike težave, ki so pravne in socialno-ekonomske narave. Vendar te težave ne izhajajo iz zakonskih določb, ampak iz nepoznavanja in nerazumevanja zakonskih določb oziroma njihovega nespoštovanja. Pogosto želijo delodajalci te določbe obrniti sebi v prid, čeprav je njihov temeljni namen zaščita delavcev in njihovega pravnega in socialno-ekonomskega položaja. Delodajalci z grožnjami in zastraševanjem delavce silijo v podpisovanje aktov, ki so nepotrebni, največkrat pa za delavce škodljivi. Rešitve v 73. členu zakona so usklajene z direktivo EU o varstvu pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov. Določbe 73. člena se uporabljajo v primerih prenosov podjetij, deloma ali v celoti, v primeru prenosa dejavnosti, v primeru združitve ali razdelitve podjetja ali iz drugih razlogov, ki jih določa zakon (oziroma direktiva), in če zaradi tega pride do spremembe delodajalca. Zelo pomembno na tem področju je tudi spremljanje sodne prakse Evrop-skega sodišča, ki največkrat odloči v korist delavcev. Do spremembe delodajalca pride neodvisno od volje delavcev in njihovih predstavništev - sindikatov ali/in svetov delavcev. Reprezentativni sindikati pri delodajalcu morajo biti vnaprej, in sicer najmanj 30 dni pred prenosom oziroma predvidenim datumom prenosa, seznanjeni z datumom prenosa, razlogi za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa in o predvidenih ukrepih za delavce. Oba delodajalca - prenosnik in prevzemnik - se morata najmanj 15 dni pred prenosom posvetovati z reprezentativnimi sindikati o vseh posledicah prenosa. Skupno posvetovanje med obema delodajalcema in reprezentativnimi sindikati je mesto, na katerem se usklajujejo interesi in na katerem je treba dokazovati (ekonomsko) smotrnost odločitve o prenosu, ki pa mora biti tudi v korist delavcev. Ustanavljanje odvisnih družb z minimalnim kapitalom v praksi pomeni bistveno poslabšanje delavčevega položaja.Vendar to ni snov zakona o delovnih razmerjih, ampak zakona o gospodarskih družbah (in sodne prakse, ki je ni). V primeru prenosa je treba preveriti, ali je reprezentativni sindikat prejel gradiva v (pisni) obliki, ki vsebujejo podatke, ki jih zakon določa, in ali je dejansko bilo opravljeno skupno posvetovanje. Če sindikat ni prejel gradiv s predpisanimi podatki in/ali če ni bilo opravljeno skupno posvetovanje, gre za kršitev postopka prenosa delavcev k drugemu delodajalcu. Ob spremembi delodajalca zaradi prenosa za delavce ne smejo nastati nobene pravne ali ekonomske posledice, ki bi pomenile poslabšanje njegovega delovnopravnega in socialno-ekonomskega položaja. Delodajalec prevzemnik je po zakonu dolžan prevzetim delavcem najmanj eno leto zagotavljati pravice, ki so jih le-ti imeli pri delodajalcu prenosniku na dan prenosa, razen če kolektivna pogodba prej ne preneha veljati ali če je sklenjena nova kolektivna pogodba. Ob prenosu delavci ne sklepajo nobenih pogodb o zaposlitvi, nobenih aneksov k pogodbam o zaposlitvi, ni nobenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ne sklepajo se nobeni sporazumi o prezaposlitvi ali o sporazum- nem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in podobo kot podlaga za prehod k drugemu delodajalcu. Po določbah zakona samega namreč preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij z delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika. Delavcu za to, ker ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi ali ker ne sklene sporazuma o prehodu k drugemu delodajalcu ali ker ne sklene aneksa k pogodbi o zaposlitvi ali kakega drugega dokumenta o prenosu, ne more biti odpovedana pogodba o zaposlitvi ali začet kakršen koli drug postopek proti njemu. Delodajalec prenosnik lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če delavec odkloni dejanski prehod k novemu delodajalcu. Največkrat pa delavci ostanejo na istih mestih dela v istih prostorih, spremeni se le naziv delodajalca. V takih primerih lahko za odklonitev prehoda in dejanskega opravljanja dela štejemo le, če je bil delavec napoten na drug kraj dela in se tam ni zglasil ali pa če je dejansko prenehal opravljati delo oziroma ni prišel na delo. Napotitev “se izvede" s pisnim obvestilom, ki pa (zaenkrat) ni opredeljeno kot akt pravne narave. V praksi se je izoblikovala rešitev, za katero je ocenjeno, da je skladna z določbami zakona, in sicer, da delodajalec prevzemnik delavcem, ki jih je prevzel, ponudi v sklenitev aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim uredi samo spremembo naziva delodajalca in nič drugega.Vendar tak aneks ni pravna podlaga za prehod delavca od enega k drugemu delodajalcu, pravna podlaga je eden od načinov spremembe delodajalca, ki jih določa zakon.Tako je tudi stališče strokovne skupine ekonomsko-socialnega sveta za spremljanje zakona o delovnih razmerjih. Če se pri delodajalcu prevzemniku v prvem letu po prenosu dejansko poslabšajo pravice delavcev iz pogodbe o zaposlitvi in delavci le-to odpovedo, se šteje, da je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razlogov na strani delodajalca (iz poslovnih razlogov). V tem primeru imajo delavci pravico do odpovednega roka in pravico do odpravnine zaradi prenehanja zaposlitve, pri določitvi dolžine odpovednega roka in pri določitvi višine odpravnine pa se upošteva delovna doba pri obeh delodajalcih skupaj. Za obveznosti delodajalca prenosnih do delavcev do trenutka prenosa in za terjatve delavcev do delodajalca prevzemnika zaradi odpovedi pogodb6 sta skupaj odškodninsko odgovorna oba delodajalec Javni sektor še brez dodatnega zavarovanja Rajanja o tem, da bi vlada 140.000 zaposlenih v javnem sektorju dodatno pokojninsko zavarovala, niso bila uspešna.Večina od dvanajstih sindikatov ^javnosti, ki je sodelovala na pogajanjih je namesto [ega izbrala 2,4-odstotno povečanje plač v avgustu letos. Zamenjavo že dogovorjene uskladitve plač z rastjo življenjskih stroškov v avgustu je pred časom Podlagal minister za finance Dušan Mramor, ki je s tem želel izboljšati položaj javnih financ in zmanjšati Nacijo. Čeprav njegov predlog pri sindikatih sprva ni naletel na odobravanje, so na pogajanja pristali in o njih podpisali poseben dogovor. Med pogajanji je vlada pripravila tudi aneks, v katerem je zaposlenim ponujala enotno premijo 5596 tolarjev. Po besedah Bojana Hribarja, sekretarja Sindikata Vir in vodje koordinacije sindikatov negospodarstva, so sindikati za izhodišče postavili 7900 tolarjev.To je nekoliko več, kot bi znašalo povprečje 2,4-odstotnega povečanja bruto plač v avgustu (povprečje plač v negospodarstvu je 311.000 bruto, 2,4 odstotka od tega je 7460 tolarjev). Med pogajanji je vlada popustila in svoj predlog dvignila na 6000 tolarjev. Sindikati so bili pripravljeni popustiti le do 7400. Razlika je bila tako 1400 tolarjev in ni bila premostljiva. Sindikalni pogajalci zanjo niso imeli mandata svojih organizacij. Dodatno pokojninsko zavarovanje za_ javni sektor je tako vsaj začasno padlo v vodo. Čeprav so ga nekateri sindikati že dalj časa zahtevali, ni mogoče napovedovati, kdaj bo spet na pogajalski mizi. S neuspešnimi pogajanji pa sta obe strani izgubili dva meseca časa, ki bi jih lahko porabili za dokončanje že začetih pogajanj o kolektivni pogodbi o skupni metodologiji za razvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede. Pogajati se bodo morali tudi o kolektivni pogodbi, ki bo določala orientacijske plačne razrede za vse javni sektor. Obe kolektivni pogodbi bosta podlaga za pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev. Za dogovor o vseh teh pogodbah bo dobre tri mesece časa, saj bi se moral nov sistemski plačni zakon za javni sektor začeti uporabljati v začetku 2004. Če do dogovora ne bo prišlo, je možnosti več. Najverjetneje je, da bo morala vlada preložiti začetek uporabljanja novega zakona. Druga, vendar slabša in manj verjetna je možnost da bo vlada to področje uredila z enostranskimi akti - uredbami. Kompromis žal ni bil mogoč, pravi Hribar, ki ne verjame v možnost nadaljevanja pogajanj. Kot smo neuradno obveščeni, so bile med dvanajstimi sindikati tudi precejšnje razlike. Nekateri so menili, da bi morali pogajanja nadaljevati zlasti z iskanjem možnosti različne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Čeprav je vsaj začasno to padlo v vodo, je mogoče slišati, da vladna stran poskuša nekatere sindikalne voditelje prepričati o nujnosti nadaljevanja pogajanj. Ker je junijske vročine vsaj začasno konec, so v zraku mogoče nova presenečenja. F. K. ■varovanje vam bo prišlo |j prav, tudi na Kubi? Poiščite kartice nagradne igre Vzajemne v poslovalnicah Vzajemne zdravstvene zavarovalnice po vsej Sloveniji, obkrožite pravilen odgovor in osvojite lepe nagrade: • enotedensko potovanje na Kubo za dve osebi • petdnevno potovanje v Pariz za dve osebi • set potovalnih kovčkov • 20 x nahrbtnik • 20 x polo majica • 20 x kapa Pogoji in pravila sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na spletni strani www.vzajemna.si. V žrebanje bodo vključene vse ustrezno frankirane kartice z obkroženim pravilnim odgovorom, oddane po pošti najkasneje do 31.8. 2003. žrebanje bo 15. 9. 2003, izžrebanci bodo objavljeni v poslovalnicah Vzajemne in na spletni strani www.vzajemna.si. Preden se odpravite na potovanje v tujino, si zagotovite zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Zavarovanje lahko sklenete v vseh poslovalnicah Vzajemne, v pooblaščenih turističnih agencijah ali na spletni strani www.vzajemna.si. Zavarovanje omogoča Vzajemna v sodelovanju z asistenčnim partnerjem Elvia. Brezplačni telefon: 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si m V/AJ EMINA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Jaz zate, ti zame. Pogovor s predsednikom Stupisa v ajdovskiTekstini Bojanom Besednjakom Z vlaganji v znanje in razvoj do večje socialne varnosti zaposlenih Tekstina iz Ajdovščine daje skupaj s svojo hčerinsko invalidsko družbo Tekstika delo in kruh okoli 410 delavcem in posluje uspešno. Razlog za to je po besedah Bojana Besednjaka, predsednika Stupisa v podjetju, preprost: v podjetju so nenehno skrbeli za razvoj in zato imajo sodobno opremo, dobro usposobljene delavce in tržno zanimive proizvodne programe v višjih cenovnih razredih. “Naše podjetje je veliko izvažalo v zahodno Evropo že v preteklosti, zato se je po razpadu nekdanjega jugoslovanskega tržišča lahko hitro preusmerilo v izvoz,” pojasnjuje Besednjak. “Sedaj Tekstina okoli 70 odstotkov celotne proizvodnje izvozi na najbolj zahtevna tržišča v Evropi in svetu. Zato da je podjetje lahko izvažalo, pa je moralo nenehno vlagati v nove tehnologije, znanje in razvoj." V Tekstini, ki ima že več kot 180-letno tradicijo, že od nekdaj proizvajajo metražno blago. Proizvodnjo so bili prisiljeni prekiniti samo leta 1934, ko so jim Italijani odpeljali stroje. Sedaj je vTekstini zaposlenih okoli 325 delavcev, v njenem hčerinskem invalidskem podjetju Tekstika, v katerem izvajajo del osnovnega proizvodnega procesa, pa okoli 85. Po Besednjakovih besedah podjetje posluje zelo uspešno, saj s polovico manjšim številom zaposlenih proizvede več kot na začetku devetdesetih let. “V našem podjetju so že ob koncu šestdesetih let Bojan BesednjakJekstina skrbi za nenehno izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, saj je to nujno za proizvodnjo tekstilnih izdelkov v višjih cenovnih razredih. prejšnjega stoletja začeli skrbeti za dolgoročni razvoj podjetja in vlagati v nove tehnologije in usposabljanje delavcev," pravi Besednjak. “Za razvoj podjetja ima največ zaslug dolgoletni direktor Anton Kodrič, za dolgoročni razvoj paje začel skrbeti že njegov predhodnik Grozdan Šinigoj. Delavci upamo, da bo njuno delo nadaljeval tudi sedanji direktorVasja Mihelj, ki je pred kratkim poprijel za krmilo podjetja.” Lepo je, kadar podjetje vodijo takšni menedžerji, da so na njihovo delo in dosežke lahko ponosni tudi sindikalisti in delavci, VTekstini so po Besednjakovih besedah morali na začetku devetdesetih let zmanjšati število zaposlenih, vendar je podjetju to uspelo storiti z mehkimi metodami, zlasti s predčasnimi upokojitvami in naravno fluktuacijo. Precejšnje število delavcev je na zavodu za zaposlovanje počakalo na predčasno upokojitev, v odprto brezposelnost pa podjetje ni poslalo nobenega delavca. Kakšen pa je ekonomski položaj delavcev vTekstini? “Mislim, da smo nekje pri vrhu v slovenski tekstilni industriji,” pravi Besednjak. "Plače prejemamo redno in presegajo tiste v kolektivni pogodbi.Vsako leto dobimo po ko lektivni pogodbi tudi regres za letni dopust. Letos bo izplačan v enem obroku v višini 132.170 tolarjev. Podjetje delavkam in delavcem zagotavlja tudi malice. Na razpolago imamo tri menije in toplo nočno malico. Nočno delo poteka v skladu z zakonom, zanj pa ima podjetje tudi vsa potrebna soglasja. Podjetje zaposlenim krije tudi stroške za prevoz na delo in z dela.Vsako leto prejmemo delavci tudi božičnico. Prav tako podjetje delavcem ažurno izplačuje jubilejne nagrade, ob upokojitvi pa odpravnine.” Tekstina je znana tudi po tem, da veliko pozornosti posveča nenehnemu dodatnemu izobraževanju in usposabljanju delavcev. “Brez skrbi za razvoj človeških virov si ni mogoče zamisliti uspešnega dela, poslovanja in razvoja podjetja.” Podjetje vsako leto pripravi tudi srečanje kolektiva, medtem ko srečanje za upokojence pripravijo vsako drugo leto. K takšnemu ekonomskemu položaju delavcev veliko prispeva tudi sindikat Stupis, ki je edini v podjetju. Vanj je vključenih nekaj več kot 50 odstotkov vseh zaposlenih. “Naš sindikat si prizadeva za spoštovanje kolektivne pogodbe in za čim boljši ekonomski položaj delavcev,” pravi Besednjak. “Probleme, ki se porajajo ob delu, rešujemo sproti s pogajanji in dogovori z vodstvom podjetja. Menim, da je socialni dialog v našem podjetju dobro razvit, kar prispeva tudi k ustreznemu delovnemu vzdušju.” Besednjak je prepričan, da sindikat v podjetju dobro dela. “Najbolj pomembno je, da probleme rešujemo sproti. Najhuje je, kadar se začnejo nerešeni problemi kopičiti eden na drugega, saj jih je potem čedalje težje rešiti." Zadnje čase se veliko govori in piše o perspektivah tekstilne industrije v Sloveniji. Nekateri menijo, da ta panoga pri nas nima več prave perspektive, češ da je delo predrago. Besednjak misli drugače. “Ravno primer Tekstine dokazuje, da ima tekstilna industrija pri nas še veliko možnosti za razvoj. Seveda pa lahko uspešno poslujejo samo takšna tekstilna podjetja, ki imajo najsodobnejšo tehnologijo, znanje, usposobljene delavce in programe izdelkov v višjih cenovnih razredih. Pri nas je delo predrago samo za različne Ion posle in za proizvodnjo cenenih tekstilnih izdelkov. Za proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov v višjih cenovnih razredih, ki so izdelani v skladu z modnimi trendi v zahodni Evropi, pa je še dovolj možnosti. Izdelke v višjih cenovnih razredih pa lahko proizvajajo samo zares dobro usposobljeni delavci, ki si za kakovostno delo zaslužijo tudi ustrezno plačilo.” Tomaž Kšela UL c~ Da bi besede "Mi . v5- • •• Ob referendumski odločitvi, ki bi potrdila omejitev nedeljskega dela na največ deset nedelj v letu, bi posamezni gospodarski subjekti verjetno sprožili ustavni spor. Gospodarski subjekti morajo na trgu delovati pod enakimi pogoji, in če bo potrjeno referendumsko vprašanje, potem ti gotovo ne bodo za vse enaki. (Jože Kovač, sekretar združenja za trgovino pri GZS, Finance 8. julij, stran 7) SDPZ Prenovljeni organi začeli z delom Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) je izvedel prvo sejo republiškega odbora (ROS) po zem ko so na skupščini potrdili nekatere 0rganizacijske spremembe. Novi republiški odbor inna šestnajst članov, poleg predsednika Srečka i-0renčaka, podpredsednice Hedvike Možina in generalne sekretarke Cvetke Gliha so v njem še Predsedniki odborov dejavnosti, predsedniki območnih odborov ter predsedniki sindikatov družb z več kot 200 člani. Med slednjimi so Sonja Gomboc iz murskosoboške, Bernarda Keše iz novomeške, Srba Krstič iz novogoriške, Herman Drnovšek iz celjske in Nada Žlender in ljubljanske Pošte, ter jože Mesareč iz mariborskega Certusa, ^ordinand Šorli iz celjskega Izletnika in Emil Prohan območnega odbora Posočje. Člani so potrdili čistopis statuta SDPZ in predlog ^Prememb in dopolnitev poslovnika o organiziranju ln delovanju republiškega odbora sindikata SDPŽ, niegovega izvršnega odbora in delovnih teles. Na lavnih volitvah so za predsednika odbora za cestno gospodarstvo izvolili Bojana Malnarja, za cestni Potniški promet Tomislava Kneza, za poštno in llUrirsko dejavnost Jožeta Ožeka. Odbor za Flekom se je konstituiral že prej, njegov pred- sednik je Lovrenc Nedeljko. Zaradi reorganizacije in povezave družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prevoza blaga in špedicijske dejavnosti, so člani teh odborov sprejeli pobudo, naj se odbora združita,za predsednika pa so izvolili Janka Čelofiga. Republiški odbor SDPZ je predsednikom sindikatov, ki so bili izvoljeni lani in letos pred skupščino, podaljšal mandat na pet let, kar bodo ti morali še verificirati v svojih podjetjih. Petra Petan, predsednica sindikata špedicijske družbe Transglob je predstavila razmere v svoji družbi in predlagala vodstvu SDPZ, naj pomaga rešiti nastale razmere. Problemi v podjetju so posledica tega, da vodstva ni pravočasno začelo s pripravami in prestrukturiranjem zaradi vstopa v EU. Po vstopu v EU bodo namreč špediterji imeli premalo dela in okoli 60 odstotkom zaposlenim bo grozilo odpuščanje. Problem je velik zlasti zato, ker je med njimi veliko starejših in posebej usmerjenih delavcev, ki so praviloma težje zaposljivi. Cvetka Gliha je povedala, da je SDPZ že pred najmanj petimi leti začel opozarjati, da se je potrebno na vstop v EU dobro in pravočasno pripraviti, to temo je izpostavil tudi pred tremi leti na eni od sej ekonomsko-socialnega sveta. Problem zaposlenih v firmi Transglob je zlasti v tem, da je podjetje v stoodstotni lasti hrvaškega podjetja, ki nima interesa in ne programa za reševanje težav. Na seji so podelili solidarnostno pomoč svojima članoma, Miru Zorcu iz mariborske pošte, porušila se mu je hiša, in Ireni Čebular iz PVAC za odpravo posledic neurja na njenem domu v Slovenskih Konjicah. Dogovorili so se tudi o izvedbi športnih iger, ki bodo trinajstega septembra. M. M. SDPZ .izpisuje 3. športne igre, ki bodo 13. septembra v Novi Gorici. ^kmovanja bodo v: * J^alem nogometu odbojki (moški in ženske) namiznem tenisu (moški in ženske) vlečenju vrvi ^ košarki Pikadu (moški in ženske) ^aiboljše ekipe bodo SDPZ zastopale na igrah ZSSS prihodnje leto. £er organizatorji pričakujejo veliko število prijav, bodo za igre organizirali kvalifikacije, rebanje ekip bo 18. julija. or^ke morebitnih kvalifikacij bodo krili sindikati podjetij, likati podjetij so dolžni za vsakega prijavljenega plačati tudi kotizacijo 4000 tolarjev. Pr' l|ave Pošljite na SDPZ, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 16. julija. Cvetka Gliha, generalna sekretarka SDPZ I Pohorje vabi! Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije omogoča najem štiriposteljnega apartmaja v Aparthotelu na Pohorju. Cena enodnevnega najema je 6000 tolarjev. Za dodatne informacije in rezervacijo pokličite tajništvo Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v Ljubljani, tel. 01/430-36-70. SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE Podpisi pri Pahorju Referendum 21. septembra? Člani republiškega odbora SDTS so na seji 7. julija obravnavali potek akcije zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o omejitvi obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah. Ugotovili so, da je bila akcija sindikata, v kateri so velik delež opravili tudi drugi Svobodni sindikati, zelo uspešna. Po končani seji so člani republiškega odbora skupaj v koloni odšli v parlament in tam pristojnim službam predali 47.348 zbranih podpisov. Franci Lavrač, Ladislav Kaluža, Sandi Bartol, Dušan Semolič in Milan Utroša so se srečali tudi s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem in mu predali pisno zahtevo za razpis referenduma. Lavrač je ob izročitvi dejal, da je sindikat z zbranimi podpisi izpolnil svojo obljubo. Menil je tudi, da je opravil le polovico naloge, saj bo moral uspeti tudi na referendumu. Pahor je sindikalni delegaciji povedal, da bo o datumu referenduma odločil državni zbor, on bo predlog le pripravil. Zaradi sodnih dopustov je primeren datum 21. september in tega bo tudi predlagal državnemu zboru. Državnozborski uslužbenci so ob navzočnosti sindikalistov pregledali fascikle in v pakete povezane podpise.Ta kontrola je potekala za skrbno zaprtimi vrati in je nismo mogli fotografirati. F. K. Prvi paket je v državni zbor odnesel Ladislav Kaluža. Pohod v drugo nadstropje državnega zbora je bil skupinski. Borut Pahor se rokuje s Francijem Lavračem. Soglasje za večje dodatke za delo ob nedeljah D ^Publiški odbor SDTS je na seji 7. julija obravnaval fj°vor pogajalskih skupin o povečanju dodatka d _ °b nedeljah. Čeprav so posamezniki menili, Sq 1 bilo treba doseči še več, je republiški odbor asno potrdil dogovor pogajalcev. Fr Je Uv°doma povedal predsednik sindikata Poslal1 v rač’50 delodajalci vabilo za pogajanja Sekr'Ze mec* zbiraniem podpisov za referendum. delodtari'JC*'s^v ^a^uza 'z te?a s^ePa’ da so želeli akti« omeboati SDTS in vplivati na njegove Za P°gajanja, bila so 18. junija, niso bili priprav- ljeni nobeni pisni predlogi, so nastali kar na pogajanjih. Čeprav so bili predlogi dokaj različni, sta se obe strani dogovorili za to, da se dodatek za nedeljsko delo s I. avgustom poveča na 65 odstotkov, s I. januarjem pa na 75 odstotkov (sedaj znaša 50 odstotkov). Po objavi poslovnih rezultatov za letošnje leto pa naj bi pogajalci vnovič sedli za mizo in se, če bodo rezultati ugodni, dogovorili za 90-odstotni dodatek.To povečanje naj bi bilo uveljavljeno s I. julijem 2004. Po Lavračevih besedah je sindikalna pogajalska skupina predlog sprejela, saj bi bilo zaradi preteklih izkušenj nesmotrno vztrajati pri bistveno večjem povečanju. SDTS se bo odzval tudi na povabilo Konfederacije 90, ki se želi dogovoriti o izhodiščih o pogajanja o povečanju izhodiščnih plač (ta naj bi stekla jeseni). V razpravi je bilo še rečeno, da mora SDTS s svojimi pogajalskimi izhodišči še boljše seznanjati javnost.Tako naj bi omilil vpliv Konfederacije 90, ki deluje v povezavi z Mercatorjevim vodstvom. RK. Pogovor zVladimirjem Obrovnikom, predsednikom SKEI v Gorenju Tiki Za višje plače naj slab še plačanih delavcev Vladimir Obrovnik je že tretje leto predsednik sindikata v uspešnem, a kot sam pravi, precej ranljivem podjetju. Pohvali se lahko z naraščanjem števila članov sindikata v svojem podjetju, želi pa si boljših plač za delavce do petega plačilnega razreda. Razmišlja tudi o političnih razmerah pri nas. Pri delu sindikata ga moti predvsem pomanjkanje solidarnosti in razdrobljenost sindikatov. Lahko za začetek poveste nekaj osnovnih podatkov o podjetju Gorenje Tiki? Gorenje Tiki je ena od petnajstih tovarn v koncernu Gorenje, kjer so najmočnejši Gospodinjski aparati.Tiki ima izrazito monokulturno proizvodnjo, kar pomeni, da izdelujemo le inačice ene vrste proizvoda, to je grelnikov vode.To po mojem pomeni tudi večjo tržno ranljivost podjetja in s tem njeno manjšo prilagodljivost. Skupaj je v koncernu Gorenje 8500 zaposlenih, v naši tovarni okoli 260. Od tega jih je 180 članov našega sindikata, drugih sindikatov pa v podjetju nimamo in jih nikoli nismo imeli. Organizacijsko sodi naš sindikat v matičnega iz Gorenja, kjer deluje profesionalni sindikalist, povezujemo se tudi v ljubljansko regijsko organizacijo SKEI.V tem času, se pravi skoraj treh letih, kar sem sam predsednik sindikata, število članov naraščaja čas se jih je včlanilo nekaj deset, izstopil pa je le eden. Kakšno je vaše sindikalno delo? V teh razmerah težko, kajti ljudje preveč pričakujejo od sindikata.Ta lahko naredi le toliko, kot mu dovoljuje razmere, v katerih deluje. Sedanji čas pri nas je zaznamovan z tranzicijo, neoliberalizmom in globalizacijo, kar pa so za delavca izrazito kruti procesi. Predvsem pa ljudje ne razlikujejo bistva spremembe, ki se je v zadnjem desetletju zgodil, iz socializma smo prešli v kapitalizem in to v najbolj prvotno obliko, ki je za sabo potegnila tudi drugačno vlogo sindikata. Predsednik sindikata je imel v socializmu v tovarni veliko vlogo, sedaj ima največjo menedžer. V socializmu smo imeli močno delavsko kontrolo in možnost soodločanja, v kapitalizmu menedžer dela po navodilih lastnika, ki ga nadzira. Kar je pri nas še posebej narobe, je, da je delavska kontrola ukinjena, hkrati pa nimamo še vseh lastnikov. Živimo in delamo torej v nekem vakuumu, kjer je peščica ljudi izrazito obogatela, in to iz delavskih žepov, delavske pravice pa so se zmanjšale. Menedžerji imajo v tranziciji izrazito veliko moč. Pričakovati je, da se bo zmanjšala, ko se bo lastninjenje končalo. Drug problem je pomanjkanje podjetniške demokracije. Zdaj namreč vladajo v podjetjih močni posamezniki in klani, kar pomeni, da malo ljudi odloča o pomembnih stvareh.Tu smo še daleč za razvitimi, recimo Japonci, kjer odločajo timi in to na demokratičen način, z glasovanjem. Tak način je dober, saj več ljudi več ve, kreativnosti pa je tudi več. Sistem demokratičnega odločanja uporabljamo tudi člani izvršnega odbora našega sindikata in o vsem odločamo z glasovanjem Kaj bi se dalo storiti za več demokracije v podjetjih? Poglejte, ni problem samo demokracija v podjetjih, ampak na vseh ravneh.Teorija nas uči, da moramo razviti demokracijo na državni, podjetniški in družinski ravni.V socializmu je to funkcioniralo, v tranziciji se je na vseh ravneh podrlo. Naš državni politični prostor je preveč usmerjen v desno, kar je za delavce izrazito neugodno. Parlament kot prostor, kjer se delajo zakoni, je izrazito desni, ne glede na to, kako se posamezne stranke in politiki deklarirajo.Vsi, tudi sindikati, moramo delati po zakonih, ki pa so v tako desno usmerjenem parlamentu neprijazni do delavcev.V tem brezupnem položaju nižji sloji, to je navadni delavci, praktično ne vidijo opore zase. Izjema sta po moje do neke mere le Združena lista in Stranka mladih, ter nekateri posamezniki v drugih strankah. Tako nimajo tisti, ki so na družbeni piramidi najnižje, koga voliti.V praksi se dogaja, da zaradi neznanja, nesolidarnosti in neenotnosti ignorirajo volitve in tako naivno mislijo, da bodo neveljavne. V praksi se desnica še krepi, kajti ta populacija, to je višji sloji, je zelo zavedna in se volitev množično udeležuje. Podobno se dogaja tudi v zahodni Evropi, pa na referendumih. Zaradi nekakšne tradicije pri nas mnogi še vedno volijo LDS, ki pa je v teh pogojih izrazito stranka kapitala. Ima sicer neko levo prominenco, vendar se deklarira kot sredinska, v praksi pa deluje kot desna in delavcu nič kaj prijazna. Sicer pa delavci nimajo toliko stikov z državno demokracijo, temveč bolj s podjetniško in družinsko.V samoupravnem socializmu, ki je sicer bil preveč idealistično zastavljen, je demokracija na podjetniški ravni funkcionirala.To pomeni, da so delavci lahko povedali svoje mnenje in v samoupravnih organih vplivali na pomembne odločitve podjetja, tudi delavska kontrola je bila močna. Kako so lahko sindikati v teh razmerah vseeno učinkoviti? Sindikati morajo biti vedno brezpogojno na strani delavcev.V praksi zdaj ni vedno tako. Žal mnogi sindikalisti v podjetjih delajo prevečkrat po volji menedžmenta. Od tega imajo drobne osebne koristi, sindikalnemu delu in malim delavcem pa delajo zelo veliko škodo. Ocenjujem, da jih je kar četrtina ali celo tretjina takšnih. Druga stvar je preseči razdvojenost sindikatov, ki slabi njihovo udarno moč.V preteklosti je bilo to povezano z ustanavljanjem strank, ko je bila moda, da ima vsaka stranka svoje sindikate.Tu se potem pokaže tudi pomanjkanje solidarnosti in slabša pogajalska moč, kot bi jo lahko imeli sindikati, ce bi se združili. Se bo kaj spremenilo, ko bomo v Evropi? Sem optimist, saj ima Evropa mnoge stvari bolje urejene kot mi.Veselim se tudi nove evropske ustavne pogodbe, za katero mislim, da bo socialna-Sociale imamo mi ta trenutek, ker smo v tranziciji, manj kot mnoge Evropske dežele. Zdravstvo in šolstvo se recimo pri nas privatizirata in žalostno je to, da se bodo sčasoma lahko šolali le otroci iz bogatih družin. Razred bogatašev, ki se je zdaj formiral, bo sam sebe ohranjal skozi šolstvo. Kaj pa pričakujete od nove uprave podjetja Gorenje, ki bo svoje delo nastopilo prihodnja dni? Zaposleni smo optimisti in verjamemo, da bo nova uprava kos novim izzivom, ki nas čakajo. Do vključitve v Evropo ima Gorenje določene carinske olajšave in zaradi tega uspešno izvažamo na trge bivše Jugoslavije. Po vključitvi v EU pa se bomo korali soočiti z novo konkurenco. Naše podjetje ie odvisno od treh trgov. Na balkanskem, kjer smo zelo prisotni, ustvarjamo velike dobičke, zahodni so zelo zahtevni, problematični so tudi bobički, vzhodni, ki se krepijo, pa so problematični predvsem zaradi plačil, saj tam ni razvita finančna Jsciplina. r°blem vstopa v EU bo za Gorenje predvsem v tem, ker smo tehnološko še vedno manj razviti °b Evrope in bo potrebno več investirati v tehnološki razvoj in prestrukturiranje.To pa za sabo potegne vedno tudi odpuščanja. Tega se Slndikalisti najbolj bojimo. Podjetje bo v prihodnosti vedno manj delovno in vedno bolj tehnološko lr|tenzivno.To velja za Gorenje kot celoto, še Posebej pa za Tiki, kjer je bilo vlaganj manj kot v broge dele koncerna.Vsi ti procesi bodo zahtevali Previdnost in iskanje kompromisnih rešitev med delom in tehnološkim napredkom podjetja. Tu te°ra biti dialog, ki je v interesu tako delavcev kot menedžementa. Koko pa sedaj poteka dialog v vašem podjetju? Občasno se dobivamo z upravo, menedžerji. Na j^Plošno to funkcionira tako, da se upošteva kolektivna pogodba. Do sedaj smo redno dobili Plzeo, tudi regres, letos recimo v dveh delih. Lani Srilo dobili tudi kar dobro božičnico. Največji Problem v našem podjetju pa so nizke plače ekako do petega plačilnega razreda, ki so pod ksistenčnim minimumom, kot ga je izračunal stadstični zavod.Ta je izračunal, da znaša eksistenčni minimum 90 tisočakov. Pri nas dobijo delavci za trakom in teh je v moji tovarni večina, to je kar 150, približno 70 tisočakov in to je velika razlika. Tu bo treba nekaj narediti. Problem pa ne zadeva le moje tovarne, ampak celotno državo, zato bi morala biti rešitev sistemska. Sami v našem podjetju ne moremo veliko doseči, zato bi potrebovali pomoč centrale SKEI in ZSSS, ki bi morala na najvišjih ravneh priti do rešitve.Tisti, ki dela, ne bi smel dobiti manj kot 90 tisočakov, če je to minimum. Pri nas kar četrtino delavcev rešuje dejstvo, da imajo nekaj zemlje, na kateri delajo v prostem času, in tako preživijo. Sicer pa Gorenje kuje velike dobičke. Kaj imate zaposleni od tega? Zaenkrat še nič, saj podjetje tudi veliko vlaga. Je pa to tudi stvar, ki jo je prav tako treba reševati sistemsko, na ravni države.To bi morali urediti zakonsko, kar pa v desničarskem parlamentu ni mogoče.Več pričakujem od naslednjih volitev in upam, da se bo delavski razred začel trezniti in da bo konec evforije, da je kapitalizem idealen sistem. Kapitalizem je zelo dober za kapitaliste in menedžerje, ne pa za delavce. Upam, da se bo okrepila leva scena in se kapitalizem ne bo več precenjeval. Samo v takšnih spremenjenih razmerah lahko nastane zakon, ki bo kapitaliste prisilil, da bodo delavcem dali delež od dobička. Kako pa je urejeno varstvo in zdravje pri delu v vašem podjetju? Zgledno, saj imamo strokovnjake za to področje. Še več kot to, naše podjetje si prizadeva za osvojitev ekološkega certifikata 14001, ki je pogoj za uspešnejši izvoz. Kaj pa splošno zadovoljstvo v podjetju? Največji problem so nizke plače v proizvodnji. Pa tudi prave solidarnosti ni med tistimi v proizvodnji in onimi v pisarnah.To se je pokazalo med manjšo stavko, ki smo jo imeli v preteklosti. Podpirala jo je večina v proizvodnji in le peščica tistih z malo boljšimi plačami v pisarnah.To pa ni prav, čeprav je razumljivo, saj v resnici vlada velik strah pred odpuščanji.Ta so se v našem podjetju v preteklosti že zgodila. Pred desetletjem je bilo v tem podjetju kar 500 zaposlenih, zdaj jih je le polovica.Takrat v podjetju še ni bilo organiziranega sindikata in je šlo odpuščanje precej gladko. Če bi prišlo do odvečnih delovnih mest, se bomo za vsako delovno mesto borili. Predvsem so pri nas tako kot povsod v državi najbolj ogroženi starejši pa tisti z nižjo izobrazbo. Takšnih je pri nas kar tri četrtine.To so tisti, ki so temelje tovarne ustvarili s svojim trdim in dobrim delom. Novi stroji pa zahtevajo bolj izobražene ljudi.Trend je, da delež umskih del narašča. Roboti preganjajo manj izobražene delavce iz proizvodnje, računalniki pa uslužbence iz pisarn. Mladi se takim spremembam lažje prilagodijo kot starejši, zato mislim, da bo morala med generacijami vladati solidarnost. Ne smemo pozabiti, da so dobre izkušnje, zlasti pri rutinskih delih, veliko vredne. Zavedati bi se tudi morali, da so tovarne nastale zato, da služijo človeku in ne obratno, ko tehnološki determinizem človeka degradira na privesek stroju. To je problem v vseh tranzicijskih državah. Sindikati moramo zaščititi predvsem najbolj ranljive in vedno biti na strani delavcev. Mojca Matoz ^ ^rniožu je končal delo študijski krožek Zakaj sem Vi J elan sindikata? kro.rte°žu je pred dnevi končal delo študijski $oH i °tem' ^aisem ^an sind'kata.V njem so jer.e°va^ sindikalni zaupniki Goran Brenholc iz Stank maVVS’Tomaž Bolčevič iz Plastdispenzerja, &lažek° ^0.^orelec iz Tovarne sladkorja, Lidija de|0 qV'5 in Gordana Korban iz Centra za socialno )aneivUSan 'z opekarne Weinergerger in U(jeuese *° 'z Komunalnega podjetja v Ormožu. enci 50 si že zastavili cilj, da bodo proučili novi zakon o delovnih razmerjih in pripravili opomnik za sindikalne zaupnike. Udeleženci krožka so pod vodstvom mentorice Mire Žličar ob zaključku pripravili brošuro, ki so jo predstavili tudi drugim sindikalnim zaupnikom in javnosti. “Vsak udeleženec si je izbral vprašanje iz novega zakona o delovnih razmerjih in ga prikazal na dogovorjen način,” je dejala Zličarjeva. Zdaj je pred nami priročnik, v katerem lahko vsak sindikalni zaupnik hitro najde odgovor na vprašanja, ki mu jih v zvezi z novim zakonom zastavljajo člani. Opomnik je nekakšna prva pomoč za sindikalne zaupnike. V njem so opisani tudi primeri, med drugim: Koliko dni pred izrabo enega dneva letnega dopusta mora delavec o tem obvestiti delodajalca. Sindikalni zaupnik pogleda v opomnik pod poglavje Važnejši roki po zakonu o delovnih razmerjih.V njem takoj vidi, da mora delavec obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo dneva letnega dopusta. Opomnik ima še več poglavij, ki zadevajo pogodbo o zaposlitvi in njeno prenehanje, delovni čas, vlogo sindikata, varstvo nekaterih kategorij delavcev. Udeleženci študijskega krožka so s skupnimi močmi pripravili lično brošuro. Člani študijskega krožka v Ormožu z delom v krožku niso usposobili samo sebe, temveč pripravili tudi koristno brošuro za zaupnike in člane sindikata. Brošuro lahko sindikalni zaupniki naročijo na območni organizaciji ZSSS v Podravju, na Neratovi 4 v Mariboru. T.K. SKEI ščiti pravice delavcev v procesu sanacije TVM Čeprav je Tovarna vozil Maribor začela poslovati šele pred dobrima dvema letoma (država je preko Slovenske razvojne družbe vanjo 15 milijonov evrov), je že zabredla v težave. V lanskem poslovnem letu naj bi pridelala kar 700 milijonov tolarjev izgube, letos spomladi je okoli 217 zaposlenih moralo za dobra dva tedna celo na prisilni dopust. Zaradi tega je skupščina podjetja zamenjala vodstvo in za novega direktorja imenovala Borisa Dolamiča,Ta je pripravil program sanacije podjetja z reorganizacijo in odpustitvijo trajno presežnih delavcev. Da bi izvedeli, kako je SKEI v podjetju zaščitil pravice delavcev, smo se pogovarjali s predsednikom tega sindikata vTVM Srečkom Dajčmanom in sekretarjem konference sindikalnih podružnic SKEI-Sindikata družbe Tam Zvonkom Slano. “TVM bodo reorganizirali tako, da bodo ustanovili tri nove družbe in holding.Večino delavcev bodo prezaposlili v nove družbe, na katere bodo prenesli tudi dejavnost podjetja,” pojasnjuje Slana. “Tako naj bi postalo poslovanje vsakega posameznega dela današnjega TVM bolj pregledno in odgovorno.” SKEI je v procesu reorganizacije moral zaščititi interese delavcev, saj bodo nove družbe, v katere nameravajo prezaposliti večino delavcev, ustanovili z relativno skromnim kapitalom. Če bi denimo morala kakšna nova družba v stečaj, česar seveda nihče ne pričakuje in si tudi ne želi, bi bilo zaradi skromnega premoženja družbe vprašljivo poplačilo delavskih terjatev. “Zato je SKEI z vodstvom TVM Premoženje Metalne prodano Stečajna upraviteljica Metalne ECCE Vera Zavrl je pred dnevi prodala še zadnji del premoženja podjetja v stečaju.Tako je zdaj 149.000 kvadratnih metrov poslovnih in funkcionalnih objektov ter zemljišč skupaj z vso opremo in drugim premoženjem v rokah enajst novih lastnikov. Zvonko Slona: Pogajanja so bila trda, vendar so na njih prevladali strokovni argumenti. sklenil dogovor, po katerem bo holding TVM leto dni solidarno odgovoren za poplačilo terjatev delavcem, ki bi morebiti nastale v novih družbah. Če bi denimo morala katera od novih družb v stečaj, so delavske terjatve vsaj leto dni zavarovane - če jih ne bo mogla izplačati družba v stečaju, jih bo moral plačati holding. Dosedanji direktor TVM Boris Gazvoda je že marca letos delavcem zmanjšal plače za 10 odstotkov, sindikata in sveta delavcev pa o tem ni niti obvestil, kaj šele da bi se z njim pogajal. Zato je SKEI takrat o tem obvestil inšpekcijo za delo. Novi direktor Dolamič je ravnal bolj preudarno. S SKEI se je začel pogajati o odstopanju od plač po kolektivni pogodbi. Slana in Dajčman pravita, da so se po trdih in dolgih pogajanjih dogovorili, da bo SKEI šest mesecev dopuščal za 10 odstotkov nižje izplačilo plač, kot določa kolektivna pogodba. SKEI je apeliral tudi na tiste delavce, ki niso člani sindikata, naj v prid sanacije podjetja in ohranitve čim večjega števila delovnih mest dovolijo izplačilo nižjih plač. Razliko bo podjetje delavcem poplačalo kasneje. Tistim delavcem, ki bodo opredeljeni kot trajno presežni, pa bodo razliko izplačali ob zadnji plači, tako da se jim bo štela tudi v izračun nadomestila za čas brezposelnosti.Vse druge prejemke bodo delavci TVM še naprej prejemali v skladu s kolektivno pogodbo. Samo o terminu za izplačilo regresa za letni dopust pogajanja še tečejo. "V SKEI upamo, da bo presežnih delavcev manj kot 20,” pravita Slana in Dajčman. Pogajanja o merilih in kriterijih za pripravo spiska trajno presežnih delavcev, še potekajo. Jasno pa je že, da si bodo v podjetju prizadevali problem trajno presežnih delavcev rešiti s kar se da mehkimi metodami: z dokupom delovnih let in podobno. Odpravnino bo podjetje za vsakega delavca izračunalo po dveh variantah: po podjetniški kolektivni pogodbi in po panožni kolektivni pogodbi ter zakonu. Presežnim delavcem bodo izplačali odpravnino, ki bo zanje bolj ugodna. “Pogajanja z novim vodstvom TVM so bila trda in zelo strokovna, vendar pa tudi zelo korektna,' poudarjata Slana in Dajčman. “Odločilno vlogo na pogajanjih so igrala zakonska določila in določila kolektivne pogodbe ter strokovni argumenti.” Tomaž Kšela V stečajnem postopku je 286 upnikov prijavilo za 16,9 milijarde tolarjev terjatev. Med njimi je bila tudi terjatev partnerja iz ZDA, ki je kupil luški žerjav, ki se je pri nameščanju zrušil v reko Misisipi. Ameriški partner je terjal 8,7 milijarde tolarjev, vendar se je stečajni upraviteljici uspelo z njim pogoditi. Celotno premoženje Metalne ECCE so začeli prodajati za 5,3 milijarde tolarjev, vendar na tri dražbe ni prišel noben kupec. Nato je stečajni senat začel premoženje prodajati z zbiranjem ponudb, a ga tudi na ta način ni mogel prodati. Naposled so premoženje razdelili na 16 delov in začeli prodajati vsak del posebej. Na ta način je stečajna upraviteljica iztržila 2,85 milijarde tolarjev, kar je precej več, kot je za nakup premoženja ponudil konzorcij najemnikov, ki je bil za celotno premoženje Metalne ECCE pripravljen plačati 760 milijonov tolarjev. Največji del nekdanje Metalne ECCE je kupil0 podjetje Montavar, v katerem je zaposlenih okoli 400 kovinarjev. Med njimi so mnogi, ki so pred tem delali v Metalni ECCE. Ureditev lastninskih razmerij na lokaciji nekdanje Metalne ECCE bo zagotovo prispevalo k bolj stabilnemu razvoju podjetij, ki so doslej innel3 posamezne dele nekdanjega mariborskega giganta v najemu. Zato številni mariborski kovinarji upaj0, da se bo število delovnih mest v podjetjih03 lokaciji nekdanje Metalne ECCE začelo postop0^ povečevati. Včasih je bilo v Metalni zaposlenii1 preko 3500 delavcev, danes pa jih na isti lokat1!1 dela trikrat manj. ^ T.K Prvenstvo SKEI Ljubljane v malem nogometu v Petek, 20. junija, je SKEI ljubljanske regije °r2aniziral 3. tekmovanje v malem nogometu. Urganizirali smo ga v športno-rekreacijskem centru Črnuče, kjer so bili izvrstni pogoji za igro jn druženje. Zadovoljni so bili tako igralci kot tudi Zeina in lačna publika. Prijavljenih ekip je iz leta j' leto več, kar kaže na to, da smo na pravi poti. Nogomet je bil po mnenju vseh na izjemno visoki [^ni, kar je potrdila tudi zahtevna publika, ki je blJtno in športno navijala. Na žalost je bilo tudi jjekaj poškodb, ki pa so sestavni del športa. K,ot Črnučan sem vesel, da je bil trud organiza-tonev na čelu s predsednikom komisije za šport Pr' SKEI Slovenije Alešem Goriškom, njegovim Cestnikom Vladom Hajdinjakom in drugimi Pr°stovoljci iz SKEI poplačan. °hvaliti velja tudi izjemno sojenje veterana med sodniki Ljuba Vukoviča, ki je znova dokazal, da ob pdličnem sojenju sodnika komaj opaziš. J"70 mesto je presenetljivo osvojila odlična ekipa ISEl podjetja Tuba iz Šiške, drugi so bili igralci Slndikata bližnje tovarne ETRA 33, tretje mesto jša ie po streljanju sedemmetrovk osvojila ekipa anfossa Trate. Razmerja moči so se zelo spreme-'Asaj so bili lani v ospredju nogometaši Saturnusa >vt°opreme, Litostroja El in Litrostroja Ulitki. .a ^(boljšega igralca je bil izbran Nihad Mujkič p P^ouvrščene ekipe. Najboljši vratar je bil visoki redrag Crnomarkovič iz drugouvrščene ekipe, 3 ie edini gol prejel šele v finalu. b 'griščih smo videli tudi Miloša Pavlico,funkci-0narja ZLSD. Ker so neutrudni člani Partizana iz Črnuč že pri- našega sindikata in organizira tekmovanje v še pravili terene za odbojko na mivki, pozivam kakšni disciplini, mogoče ravno v odbojki na mivki, športno komisijo SKEI, da v pretežno “moškem” Na svidenje prihodnje leto! sindikatu poskrbi tudi za športno aktivnost članic Zlatko Hernčič 1J oklicni gasilci so tudi ^eslali pol^N So bile konec junija 21. športne igre jeZe ni.h 2asilcev.V športnem parku ob Velenjskem ie uspešno organizirala gasilska enota Gorenja. Kot nam je po igrah povedal Miloš Mikolič, sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, je sindikat tudi letos prispeval pokale za najboljše. Ker so bile na programu tudi dokaj neobičajne discipline (veslanje in gokart) je bilo razpoloženje na igrah zelo dobro. V skupni uvrstitvi so bili najboljši iz Gasilske brigade Ljubljana, drugi so bili iz Heliosove gasilske enote, tretji pa predstavniki Gorenja. V osredji gasilski disciplini je bil najboljši Gasilski zavod Trbovlje, drugo mesto so zasedli heliosovci, tretji pa so bili gasilci Gorenja. Organizator prihodnjih iger bo gasilska enota kranjske Save. F. K SINDIKALNA LISTA junij 2003 PRVI DEL Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) I. DNEVNICE - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.511,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.254.00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.570,00 2. KILOMETRINA (od 10.6.2003) 56,04 56,04 (od 24.6.2003) 55,95 55,95 (od 8.7.2003) 56,85 56,85 _ 3. LOČENO ŽIVLJENJE 97.619,00 68.845,00 _ 4. PRENOČIŠČE - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. REGRES ZA PREHRANO (od 1.7.2003) - po SKPGD (na delovni dan) 721,00 721,00 _ 1. JUBILEJNE NAGRADE po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 68.964,00 55.354,00 - za 20 let 103.446,00 83.031,00 - za 30 let 137.928,00 110.708,00 _ 2. ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI 488.094,00 740.784.00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. SOLIDARNOSTNE POMOČI poSKPD - ob smrti delavca 150.154,00 110.708,00 - ob smrti v ožji družini 75.077,00 /. 4. MINIMALNA PLAČA (od 1.12.2002) 103.643,00 103.643,00 _ S. ZAJAMČENA PLAČA (od 1.12.2002) 50.559,00 50.559,00 _ 6. REGRES ZA LETNI DOPUST - minimalni regres za leto 2003 132.170,00 132.170,00 - največji regres za leto 2003 172.850,00 70 % povprečne slovenske plače * I. javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št 99/01. 4. Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT na mesec. 5. Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od I. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo). Strokovna služba ZSSS Struktura delovno aktivnega prebivalstva in brezposelnih oseb po šolski izobrazbi, v odstotkih, 2002 Skupaj 100.0 100.0 Brez šolske izobr. oz. nepopolna osnovna izobrazba 1.9 3.0 Osnovna izobrazba 16.4 24.0 Nižja ali srednja poklicna izobrazba 29.1 34.6 Srednja strokovna izobrazba 29.4 25.2 Srednja splošna izobrazba 4.7 5.6 Višja strok., višješolska, specialistična izobrazba 6.7 2.3 Visoka strokovna in univerzitetna izobrazba 10.7 4.9 Specialistična povisokošolska izobr., magisterij, doktorat 1 Jh3j Sobarv. Vj: kt Samo. SjOJNO l?,PRAV- Črki iz '‘IRENE®51 TANČICA, PAJČOLAN WARREN OATES BREZPRAV NO LJUDSTVO POD TURKI UŠESNI KAMEN- ČEK ŠVICAR.-FRANC. PISATELJ (CLAUDE) ITAL. TV VODITELJ (ENRICO) JAPONSKO MESTO NA OTOKU KJUSU ANDREJ KURENT PARI, Enrlco-It. TV voditelj POTOMECj STARSEV Z RAZLIČ. DEDNO OSNOVO IT. MESTO SZ. OD PESCARE KRAVICA VRHNJA PLAST NEKATER. NOTR. ORGANOV ODRSKO GLASBENO DELO ■SLOV.H MATEMATIK ETIOPSKI KNEZ OKRAJŠA- NO: ART(H)UR PRODAJALEC __YQl££— POJEDINA, GOSTIJA SIMON GREGOR ČIČ M PEVKA DEŽMAN DOMAČA PERNATA ŽIVAL Make- donsko kolo AM. FILM. IGRALKA LOGAN, (IZ ČRK: CIJENA) DEL NOGE VRSTA ŽITA RADIJ Moderen PLES MAMIN BRAT (STAR.) STARO- AVSTR. KOVANEC Ljudsko del KORTEKS- skorja notr. organov j STANE ŽAGAR ŽENSKO IME, (IZ ČRK. A.D.I.T) iz današnje nagradne križanke napišite na kupon, ga izrežite in na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, '^Ljubljana, p. p. 97. ^ tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega s,0va in davčne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do Veljka 21.julija 2003. J^vilna rešitev gesel iz 24. številke Delavske enotnosti: Barska dolina, jezersko, boone Nagrado prejme: IVO FEDRICO,MATAVUN 5,6215 DIVAČA GESLA: DE 26 Piše:Tomaž Kšela Iz dnevnika delavca Jožeta - BOJ PROTI KORUPCIJI "Nak, t0 Pa ne! Duše pa ne bom dal nikomur - za nobeno rezk' |e ?retl clnevi Pri malici v naSi tovarn'^i menzi Piknil 06risatir' '^a m01° Se mora^ ^ar nosom N pa te je danes pičilo!” ga je vprašal skladiščnik v pr.. 1 ^ ie vrag začel nastavljati svoje zanke in bi te rad zvabil 'KakšllStVO'razvratno®v'ienie'S0'iu^e,^raie 'n <*ruSe pteste^e!” države I1 Vra^ ne'