264. št« — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za snkrat 2 K, večkrat popust. lO. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K V afll, SC im-mn—i—mm ■irni« w iiiibh—i ■mi n" rwri«mrn» ■■■iiiimr ■ n~nm- i i 11 i ■■ i —. ■ —■m--mr«-n—mm—— / i,, — — nfcj JUG0SLAV.. V L|ttb!jani, sobota 29- oktobra 1921. inj, Uredništvo: l'avnuini fr/ui.v,. Telefon 36t) 'Junica a: Telefon 44. ftOn. ne vracaj0. iriložiti znambo za ou^ovor. Jugoslovanska voiska v feej&s s Alband. artiljerijski boji pri lješu. tiranska vlada IMA NA MEJI 12.000 MOŽ. PAŠIČ SE POGAJA V PARIZU, DA DOSEŽE PRAVIČNO RAZMEJITEV. Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Naše čete dosedaj madžarske meje še niso Prekoračile. Na albanski meji je pri Lješu na reki Drim naša artilerija stopila v akcijo ter je obstreljevala ar-navtske pozicije. Naše čete so zavzele postojanke, odkoder je mogoče obvladati ves teren. Vse naše vojaške akcije v Albaniji se razvijajo po določenem načrtu. Beograd, 28. okt. Presbiro poroča iz Korče: Po zaupnih poročilih je pričela tiranska vlada proti nam oboro-Ževati tudi prebivalstvo v ozadju svojih čet. Tako je došel te dni v Bulcise Valdjat Kaplanej in Mata s 70 ljudmi ter 'pričel razdajati med prebivalstvom tega kraja puške, municijo in bombe. Beograd, 28. oktobra. Presbiro poroča iz Elbasana: Znani morilec Esad Paše, Avni Rusten, kateremu so pred nekolikimi tedni priredili albanski nacionalisti svečano potovanje v Severno Albanijo in v Skader ter ga predstav- ljali kot narodnega junaka, je sedaj odšel iz Tirane na postojanke proti naši meji. Pod njegovim poveljstvom se nahaja okoli 610 prostovoljcev. Pričakujejo se še ojačenja iz Valone in Kle-mentijev. Število prostovoljcev in rednih čet tiranske vlade na naši meji se ceni nad 12.000 mož. Zagreb, 28. oktobra. »Novosti« poročajo iz Beograda: Davi se je ppfčela ofenziva naših čet na albanski meji. Naša vojska je po preciznem topniškem ognju prekoračila mejo. Njena naloga je, zavzeti samo strategične pozicije, da bi se država zavarovala pred neprestanimi napadi arnavtskih tolp. Znano je namreč, da je bila dosedanja demarkacijska črta za našo državo popolnoma nemogoča. Zato se pričakuje od pogajanj, ki jih vodi Pašič v Parizu, da bo došlo do popravka te meje. Dosedaj so v tem pogledu dospele ugodne vesti. Ukrepi naše vlade proti Madžarski. DEMARŠA PROSLAVLJA NASTOP HORTHYJA. BOJAZEN, DA NE PRIDOBI MALA ENTENTA NA UGLEDU IN MOCl. Beograd, 28. oktobra. Ministrski svet je imel danes popoldne od 16. do 20.40 sejo, na kateri so se razpravljala poročila, ki so tekom dneva došla iz Prage, Bukarešte in Pariza o našem zunanjem položaju. Ravnotajco se je tudi prečitala obširna brzojavka, ki jo le poslal ministrskemu svetu min. predsednik Nikola Pašič. Med sejo so ob 17.30 došli k ministrskemu svetu zastopniki velike entente, in sicer Italije, Francije in Anglije, ki so predali vladi demaršo, katera je bila na enak način Iziočena tudi pri vseh ostalih vladah držav male antante. Seji ministrskega sveta je ves čas prisostvoval tudi vojvoda Bojovič. Ob 19.40 je ministrski svet zaradi nekaterih vprašanj konsul-tjral, češkoslovaškega poslanika Kalino. Istočasno se je vršila v vojnem mini-*trstvu konferenca načelnikov vojnega ministrstva. Ministrski svet bo nadaljeval posvetovanje jutri pred sestankom narodne skupščine ob 9. dopoldne. Bržkone bo ob tej priliki padla definitivna odločitev naše vlade o postopanju proti Madžarski. Beograd, 28. oktobra. V finančnem Ministrstvu je uvedeno računovodstvo *a vse izdatke za vojsko, ki se je zaradi poizkusa habsburške restavracije koncentrirala na madžarski meji. Rakuni teh izdatkov bodo z ozirom na ultimat izročeni Madžarski ob svojem Sasu, da povrne škodo. Zagreb, 28: oktobra. »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Vse vesti, ki so se širile o razliki v mišljenju med Romunijo in ostalimi člani male antante z ozirom na položaj v Madžarski, so tendenčne. Doznava se, da je Romunija popolnoma solidarna z odredbami, ki jih namerava naša vlada podvzeti proti Madžarski. Vprašanje ultimata še ni rešeno, ter se o njem še razpravlja. Vsekakor je gotovo, da bo vlada zahtevala odškodnino za mobilizacijske stroške. Beograd, 28. oktobra. Današnje »Novosti« poročajo, da je naša vlada tekom včerajšnjega dne obvestila kralja Aleksandra in ministrskega predsednika Pašiča o zunanjih dogodkih, ki so se odigrali poslednje dni, ter je na podlagi vsega navedenega zaprosila za odgovor o času in načinu nameravanega ultimata male antante Madžarski. Odgovor kralja in Pašiča se pričakuje tekom današnjega dne in kakor hitro dospe odgovor, se bo vedelo, ali se izroči Madžarski ultimat ali ne. Beograd, 28. oktobra. Z ozirom na vesti, ki so došle iz Pariza, sodijo, da se ministrski predsednik Pašič še nekaj dni ne bo vrnil iz Pariza v Beograd. Zagreb, 28. oktobra. Jutri bo Vlada predložila skupščini zakonski načrt o kreditu 20 milijonov kron za vojne dobave. Ti krediti so v zvezi z mobilizacijskimi pripravami. predočiti naši, češkoslovaški in romunski vladi neupravičenost zahtev po odškodnini za provedeno mobilizacijo. Podobna demarša je bila podana tudi češkoslovaški ter romunski vladi. Dunaj, 28. oktobra. (Izv.) Beograd in Praga sta podali francoski in italijanski vladi svojo nepreklicno izjavo, da je spremenitev njihovih zahtev popolnoma izključena. Ker pa je češkoslovaška vlada politično in gospodarsko od Francije bolj odvisna kot Jugoslavija, bo slednja ulti-raatum podala sama. Velika entenia proti oboroženemu nastopu. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. RAČUNOVODSTVO ZA MOBILIZACNE IZDATKE. ROMUNIJA SOLIDARNA. j. Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Med današnjo ministrsko sejo so prinesli Predstavitelji velike entente naši vladi demaršo, v kateri velika ententa utemeljuje svoje razloge proti oboroženemu nastopu male entente. Iz stiliza-«je cele demarše se jasno kaže, da je Jedini vzrok nam nasprotnega mnenja Jelike entente iskati v bojazni slednje, 113 bi uspešna oborožena akcija male 1 'ntente preveč dvignila ugled male entente ter jo mogla osvoboditi izpod “Pliva velike entente. V demarši se n$-S- Je Proslavlja nastop Horthyja proti ^arlu. Ta hvala ima očividno namen /ODPOVED KARLA OD OGRSKE KRONE. w Budimpešta, 28. oktobra. (Izv.) anes popoldne se je pričela v sa-vpHit£}nu razPrava o definitivni odpo-. eal Karla naxmadžarski prestol. Ko r® f to Pooblaščeni minister pričel j ^.^ljati in hotel Karla zaslišati, Sv„. 11 *a radi popolne onemoglosti D °Je. ž(rne Zite zadržan udeležiti se unr\?t*an^’ Madžarska vlada je . to odn j ter Karlovo zaslišanje in up°ved preložila. U2pniu°frac*v28- °kt. Danes se v po-bržf‘h krogih ,t.rdi’ & bo kralj Karel tor b-t16 prePe*j,an na angleški monl-ttekn pr,Re,Je Preko Beograda v tooral ^rne&? morja, kjer bo * čakati na odločitev velesil. ^*ALJ KONSTANTIN MOLEDUJE ZA PRIZNANJE. Uicle e°8:rad, 28. oktobra »Daily Cro-tondo«0roža’ da Je Gunaria došel v n 2 namenom, da bi pregovo- ril angleško vlado k priznanju kralja Konstantina. Stališče angleške vlade v tem vprašanju pa je odvisno od stališča Francije in Italije, ker Anglija nikakor noče priznati Konstantina brez soglasja s Francijo in Italijo. Lord Curzon bo danes sprejel Gunarisa. NEMŠKI PROTEST GLEDE GORNJE, ŠLEZIJS BREZPREDMETO. Pariz, 28. okt. (Havas), Kakor poroča »P. Parisien«, je poslarriška konferenca sklenila, naznaniti nemški državni vladi, da smatra protest proti odločitvi glede Gornje Slezije, ki ga vsebuje nota nemškega poslanika, kot' brezpredmeten. UPORNIŠKO GIBANJE V BESARABIJI. Moskva, 28. okt. Uporniško gibanje v Besarabiji napreduje. Pri postaji Romanowki je prišlo do novih bojev. Četa upornikov je porušila tir in razstrelila eno lokomotiva. SEJA SKUPŠČINE. Beograd, 28. oktobra. Jutri ob 10. dopoldne se sestane narodna skupščina k prvi redni seji, na kateri bo samo (’ ločen dnevni red za prihodnjo sejo, ki se bo bržkone vršila v četrtek. V parlamentarnih krogih trdijo, da se bo na prihodnji seji otvorila politična debata, na kateri se bo razpravljal naš notranji in zunanji politični položaj, pri čemer bo mogoče "vsakemu govorniku razložiti svoje mnenje o njem. baroška luka. Zagreb, 28. okt. »Riječ« poroča iz Beograda: Vaš dopisnik je vprašal eno izmed najuglednejših oseb beogradske vlade za pojasnilo glede vesti italijanske agencije, da se je Pašič pogajal radi baroške luke in da je sklenil sporazum ter je dobil kategoričen odgovor, da to ni resnica in da se v tpm vprašanju ne more skleniti noben sporazum brez pristanka vlade in merodajnih činiteljev. KOSOVSKI HRAM. Beograd, 28. okt. Odbor umetnikov in književnikov za postavitev Kosovskega lirama je pri predsedniku narodne skupščine vložil prošnjo, da naj bi se Vidovdanski hram postavil na širši osnovi, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je prošnjo sprejel in obljubil, .da se bo v skupščini zanj toplo zavzel. 2ELEZNIŠKE DIREKCijE. Beograd, 28. oktobra. (Izv.) V ministrstvu saobračaja se vrše seje, na katerih se razpravlja o odstranitvi ie-iezničnih direkcij ter o osnovanju ene same centrale s sedežem v Beogradu. Ker je. to zelo važno vprašanje, se bo vzelo v obzir mnenje vseh tozadevno zainteresiranih krogov. zasledovanje ODMETNIKA DR. MARKOVIČA. Zngrcb, 2S. okt. »Jutarnji list« poroča iz Beograda: Iz Cetinja poročajo, da zasledujejo odmetnika dr. Vuka-šina Markoviča orožniki, omladinci in seljnki. Sedaj poročajo, da se nahaja v bližini Cetinja in da je v njegovi četi samo devet oseb. Tudi od tu so ga izgnali in pravijo, da beži proti Reki. Brez dvoma skuša priti v Skader, kjer bo gotovo našel zavetišče. Prijeti njegovi tovariši se obnašajo zelo drzno pred preiskovalnim sodnikom in pred policijo ter energično zagovarjajo svoje komunistične ideje. Dr. Vuka-šin Markovič je živel precej časa v sovjetski Rusiji, kjer sta ga Ljenin in Trockij pošiljala na razna mesta Rusije z raznimi misijami. Markovič se naravno ni mogel sprijazniti s tihim življenjem v mali vasi, kjer je živel pod policijskim nadzorstvom, vsied česar je pobegnil v gore. Njegovi komunistični tovariši se niso čutili tako vezane v krajih, v katerih so bivali, zato sedaj tudi niso sledili njegovemu pozivu k vstaji. KOMUNISTIČII KONGRES NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 28. okt. Od 30. oktobra do 3. nov. se vrši v Sinichovu ustanovni kongres zedinjenih komunističnih strank na Češkoslovaškem. RUSKA TRGOVSKA POLITIKA. London, 28. okt. V spodnji zbornici se je od vladne strani izjavilo, da je angleški urad v Moskvi poslal poročilo, ki potrjuje, da se je v Rusiji ustanovila družba, ki ima namen v.o-diti trgovinske posle s tujimi državami. MEDNARODNA REZERVNA BANKA. Pariz, 28. okt. Zastopnik lista »New York Herald« v Berlinu je imel razgovor z Venderlipom,^ ki je izjavil, da bo predlagal ustanovitev mednarodne rezervne banke s kapitalom ene milijarde dolarjev v zlatu, da bi se s tem izboljšal finančni položaj srednjeevropskih držav. Banka bo imela podružnice v vseh državah, ki bodo hotele pristopiti k tej banki. REPARACISKA PLAČILA NEMČIJE. London, 26. okt. V poslanski zbornici je predlagal neki poslanec, naj $e z ozirom na to, da se Nemčija brani izplačati reparacijska plačila, Nemčija predlaga, naj proda svoje dragocenosti. Minister Robert Horna je obljubil, da bo ta predlog naznanit reparačljskl komisij}. Finta in idiiotstvol Druga avantura Karla Habsburga se je klavrno ponesrečila, nič mari klavrno, ko njegov prvi poskuS, obnoviti svoje gospostvo na tem svetu. Sicer še niso zaključeni dogpdki na Madžarskem, o njih še ne moremo zapisati končnega rezultata in kaj nam odkrijejo prihodnji dnevi, še ni povsem jasno in gotovo. Vsekakor je paradoksno, da ima Madžarska — interniranega v lastni deželi kralja, ki ga sama priznava za svojega legitimnega vladarja in ki bi si ga rada raje danes ko jutri posadila na prestol. V pričo tako nenormalnega stanja je na mestu največja previdnost in nezaupnost. Kolikor smemo verjeti poročilom in poteku dogodkov zadnjih dni, so gospoda okrog Karla in Zite uprizorili avanturo jako nerodno in še predno bi bilo popolnoma pripravljeno vse potrebno s strani madžarske vlade. Očividno je bilo bivšim dvorjanom delo madžarske vlade za obnove habsburške oblasti prepočasno, zato so jo hoteli prehiteti. Ker pa si je težko predstavljati toliko politično nesposobnost, se samoobsebi usiljuje mnenje, da se je podjetje pripravljalo sporazumno z budimpeštansko vlado in da je slednja zavzela svoje odklonilno stališče šele, ko je videla povsod okrog sebe pričenjati energično protiakcijo. Naj so že bile zveze med Habsburgom in Budimpešto take ali take, kot gotovo se je izkazalo, da se Habsburgi in njihovi dvorjani ta tri leta svojega izgnanstva niso prav ničesar naučili. Kakor na Dunaju tik do zloma central-nih sil niso prav nič uvideli, kaj se pripravlja okrog njih, kakor niso niti najmanj spoznali, kak kolosalen preobrat se je izvršil pri narodih in kake so njihove resnične nacijonalne težnje, prav tako je očitno, da današnjega mišljenja in resničnega stanja pri osvobojenih narodih niti od daleč ne poznajo. Njihovi agenti čujejo in bero o naših notranjih prepirih, bero o Radiča in Hlinki, o nezadovoljnosti-v Avstriji in v Erdelju in pobožnih vzdihih po nekdanji udobnosti in si seveda razlagajo, da je vse to hrepenenje po novem cesarovanju Habsburgu. Očividno si je razgreta, bržkone tudi histerična fantazija dvorjanov predstavljala povratek Karla po vzoru Napoleonove vrnitve z FAbe dne 1. marca leta 1815. Mislili so si menda, da bodo kakor takrat č. ‘e in generali, podaniki in uradniki, skratka da bo narod, da bodo narodi kol odrešeni prestopili pod zastavo Habsburga. Z označeno popolno nezmožnostjo, naravnost absurdno politično bor.il-ranostjo in neinformiranostjo, ki se je razkrila ob drugem restavracijskem poskusu, smo pravzaprav lahko zelo zadovoljni. Prav tako kakor nam je popolna nezmožnost in neuvidevnost Avstrije mnogo pripomogla k hitri in popolni osvoboditvi, tako nam tudi tak-le ponesrečen Karlov puč v enem oziru pomiri nestrpne živce. Spretnejši Karlisli bi nam lahko napredli večje težave, pučisti najnovejšega primera pa osmešijo osebe in stvar in sami izločujejo iz vrste možnih kombinacij tudi pri reakcijonarno usmerjenih činiteljih na ozemlju Hvše monarhije: Saj naravnost verjeti ne moremo, da bi se mogli restavrac iški poskusi izvajati s tako otročjo nesposobnostjo, ravno vzpričo tega, ker je Madžarska kot nalašč teren za resne in zelo nevarne take eksperimente. Naše zahteve po definitivnem obračunu s Habsburgi pa zato niso nič manj brezpogojne. K političnemu intrigantstvu, želji po revanži in restituciji stopa še moment histerične neodgovornosti, kar zahteva, da se zmešani fantič, ki pleše z bakljami pod lesenimi strehami, ekspedira v primeren izoliran prostor. ' S Habsburgi ne smemo imeti več opravka ne v resni, ne v operetni zadevi. P^osSava češkoslovaškega naroda. Ljubljana, 28. oktobra. Danes dopoldne cb 11. uri je sprejemal tukajšnji češkoslovaški generalni konzul dr. Otolu.r B e n c š v srebrni dvorani hotela Union čestitke povodom tretje otlctnice osvobojenja češkoslovaškega naroda. Svečanost-nega sprejema'so se udeležili pokrajinski namestnik, minister Ivan Hribar spremstvu predstbjni-lcov državni!; uradov, ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič z magi-stratniin ravnateljem dr. Miljutinom Zarnikom ter razni drugi zastopniki odličnih .tiubljar.skih korporacij. Navzoča, sta bila tudi poslanca Ivan D e r ž i č 'in Anten B r a 11 d n e r. Ceneralni konzul dr. Otokar Beneš je v daljšem pozdravnem govoru obravnaval pomen zgodovinskega dne ter končno nazdravil predsedniku Masaryku in kralju Aleksandru. Za pozdrav se j*. zahvalil pokrajinski namestnik Ivan Hribar, ki je v svojem govoru prav posebno povdnrjal krvne in bra' .\e vezi, ki nas vežejo na češkoslovaški narod. Otr 13. urJ je bil sprejeui zaključil. Zvečer je priredil v opernem gledališču konzulat češkoslovaške republike proslavo 23. oktobra z izbranim sporedom. Dr. Ivan Lah je lepo recitiral češke pesnike in pisatelje. Orkester narodnega gledališča jo proizvajal večeru primerne češke kompozicije. Dirigiral je z velikim nenphem Ant. Balatkn. Kot pevki sta nr/etopili primadona Zikova in Šter-kova, viharno aplavdirani. Gledališče je bilo razprodano. Ves dohodek proslave je namenjen J up slov.ar.cki . n; :cl. ■ Beograd, 28. okt. Danes ob 12. je zastopnik predsednika vlade dr. Marko Trifkovič posetil češkoslovaškega poslanika Kalino ter mu osebno čestital v imenu, vlade k današnji obletnici proglašenja češkoslovaške republike. Sestanek obeh državnikov je bil zelo prisrčen. Ob tej priliki so sc znova utrdile zveze, ki ob stoje med obema državama. Borzna jsoroliSa. Zagreb, 28. okt. Devize: Dunaj 7—7.20, Berlin 169—173, Budimpešta 38.50—40, Bukarešta 205—210, Italija Izplačilo 1180—1190, London, izkalčilo 1200—1210, Ne\vyork, izplačilo 302, ček 298—300, Pariz, izplačilo 2200, Praga 302—304.50, Švica izplačilo 5500—5525. Valute: Dolarji 297—300, avstrijske krone 0—9, carski rublji 14—20, nemške marke 172—175, leji 205—208, ital. lire 1165 do 1175. Curih, 28. okt. Devize: Berlin 2.975, Newyork 543, Holandija 184.50, London 21.28, Pariz 39.30, Milan 21.30, Praga 5.50, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.75, Bukarešta 3-70, Varšava 0.13, Dunaj 0.26, avstrijske krene 0.15. iJunaj, 23; okt. Devize: Amster-dirfn 143.050—143.150, -Zagreb 1298 do 1302, Beograd 5180—5200, Berlin 2347—2353, Budimpešta 478.50, do 481.50, Bukarešta 2495—2505, London 15.990—16.010, Milan 15.690 do 15-710, Newyork 4068—4072, Pariz 29.580—29.620, Praga 3317—3822, Varšava 86—88, Curih 77.975 do 7C.C23. Valute: dolarji 402S—4032, bolgarski levi 2095—2105, marke 2352—2358, funti . 15.790—15.810, francoski franki 29.330—29.370,. hp-landski goldinarji 139.950—140.050, lire 15 090—15.110, dinarji tisočaki 5150—5170, poljske marke 92—94, romunski leji £775—2785, švic. franki 77.375—77.425, češkoslovaške krene C7C7—3773, madžarske krone 499.50-502-50. Stran 2. Nekaj o rudniških raz* merah v Kočevju. Vsied pomanjkanja jugoslovanskih rudarskih inženjerjev, je primorana trboveljska ■ premogokopna družba sprejemati v obratno službo večinoma tujce, tako v Trbovljah, kakor tudi v vseh drugih manjših obratih. Temu srečnemu slučaju se ima zahvaliti tudi gospod obratni asistent inž. Keck, da more sedaj nemoteno pašeVati nad svojimi podložniki. Ta mladi gospod je nastopil svoje mesto šele okoli Božiča 1920, kljub temu pa je poznan že daleč naokoli kot strastno zagrizen Švab, ki preganja in muči slovenske nastavljence in delavce, kjer in kakor jih le more. Kamorkoli sem prišel, s komurkoli sem govoril, bodisi z delavci, pazniki ali s slovensko inteligenco v mestu samem, povsod sem čul le pritožbe in začudeno povpraševanje, kako da se morejo v današnjih časih, v svobodni Jugoslaviji dogajati stari, ki teptajo narodni ponos vsakega zavednega Jugoslovana, z onim znanim nadutim šovinizmom, gornješta-jerskega študenta-buršaka. Evo slučajev! V jami smo. Tik pri šalitu se nahaja letos dozidan rov z vrezanim napisom: »Gliick auf!« N^kdo od delavstva se pe sme razburjati radi tega, lahko takoj pobere svoje cape in haj-di, ker »car daleko, Bog visoko«. — Uraduje se pri trboveljski od prevrata sem po naročilu (?) le slovensko, gosp. inž. Keck pozdravlja dosledno le: »Gliick auf« in nič drugače. Ako ti ni všeč, pojdi! Gospod inž. (hicl) neče razumeti niti besedice slovenski, logična posledica je torej, da pazi skrbno na to, da sprejme kolikor mogoče Nemcev v jamsko delo! Kar je pa . Slovencev, pazite, da govorite nemški z njim ako le kaj znate, sicer ste »un-brauchbar« tudi za težja dela, ker lažje kakor »Laufer« pri šahtu, zasipanju rovov, zadelavanja proge itd. so nakazana po večini le Nemcem. Kolikor časa sem imel službo, še nisem videl -enega Slovenca pri šahtu zaposlenega! Ali je bilo mogoče vse to le slučaj, čudno naključje? — Z inženjer-jem hodi pogosto po jami »Schicht-meister«, »internacijonalni« Korošec, ki opravlja poleg vsega še službo tolmača med delavstvom in poslednjim, ker bi drugače slovenski delavci sploh ne mogli vršiti inženjerskih ukazov. V jami so bili zaposleni trije pazniki. — Enega so odpustili iz službe, ker ]e bil komunističen agitator. Sedaj hoče inž. nastaviti na vsak način Nemca, nekega invalida brez roke (v eni roki mora imeti luč, z drugo mora plezati po lestvah), ki je pa zaposlen pri dnevnem kopu in ima torej primernb eksi-•tenco, da se lahko preživlja! Tora j ne socijalni čut, nestrpni šovinizem, mu narekuje to namero! Dovolj je pri rudniku v delu osivelih kopačev (najvišji čin rudarja), zmožnih po kratkem poduku ostalih paznikov, vršiti tako službo! Čemu imamo v Celju rudarsko šolo? Ali morda zato, da se nastavljajo pri nas tujci?------ Koncem septembra so imeli delavci oblastveno dovoljen shod in so z dovoljenjem gospoda inšpektorja (o katerem vsi brez izjeme povdarjajo, da jim je zelo pravičen in naklonjen!), zjutraj nabili na rudniku tudi plakate. Ko je prišel dopoldne gospod inž. Keck na rudnik, je dal takoj vse plakate odstraniti in delavci so se začudeno povpraševali, odkod ima gospod inž. večjo oblast kot okrajno glavarstvo? — Ali Vam je znano g. inž., da je tako Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." Poper!... Mirta je sipala svojo mano s polnimi prgišči! Naravnost v oči jo je lučala, kolikor so ji le dale moči! »Sekire!« je dejala nato- hladnokrvno. Beaurevers se je okrenil, zagledal sekire, zarjul,' pograbil eno in planil v boj. Sledil je divji prizor. V vrvečem metežu, med žvenketanjem jekel, med kletvami in 'rohnenjem se je slišalo zamolklo treskanje razbitih glav in presunljivo ječanje smrtno zadetih. Kri je vrela v potokih. Do dvajset mož se je valjalo v poslednjih krčih na tleh. Mirta je slepila napadalce z besnimi lučaji. Sekira se Je dvigala in padala, sekala in rezala. In v tem nepopisnem hrupu se je razlegal RoyaIov bojni klic, nalik rjovenju ljutega Marta: »Beaurevers! Beaurevers!« Zdajci na Je omahnil za omaro in sekira mu je padla iz rok... La-garde ga je bil pogodil s srditim udarcem in ga podrl na tla! Napadalci so prestali. Beaure-versovega radca niso videli; videli 80 ga le izginiti za omarami. Vsi zasopli, topi od groze, so se ozrji za hip po truplih padlih tovarišev, po stenah, oškropljenih s krvjo, in po vsem strahovitem neredu, ki je polnil Izbo. Roncherolies si je brisal rano. Roland de Saint - Andrč, ki je pravkar dospel, je stal z odprtimi dejanje kratenje politične svobode in torej kaznjivo? Ali si upate tajiti Vaš junaški čin? Ali veste morda povedati * ime koga drugega, ki je izvršil to dejanje namesto Vas? Koliko kričečih sučajev so mi pripovedovali, navedel pa sem v ilustracijo narodnega zatiranja le to, kar sem sam videl in slišal. Ali to še ni vse! —■ V začetku julija lanskega leta je bil tretji letnik montanistov lj. tehnike z g. univerz, prof. Frostom na enotedenski ekskurziji v Kočevju. G. inž. ni našel toliko časa, da bi samo enkrat govoril z g. prof. Ignoriral nas je — kot Slovence! Bili smo mu trn v peti — bodoči slov. inž.! Zato je tudi mojega kolego, ki je prakticiral en mesec preje, tako dolgo preganjal, daj ni mogel več strpeti in je raje — šel! Zopet drugega kolega mlajšega letnika je pustil tako garati, da je imel vse ožuljene roke in ko je šel, mu je rekel, da je sicer zadovoljen z njim« samo to da mu ni ljubo, da je nacijonalist! V časih, ko se našim montanistom odjernlje piavica, študirati v Leobnu, z namero, da na ta način kolikor mogoče slov. inž. nastopi mesta zagrizenih Nemcev, v časih, ko vsi protidr-žavni elementi rujejo na vse mogoče načine proti obstoju naše države, v teh težkih časih tofej, zavzema važno mesto v tako narodno eksponiranem kraju kot je Kočevje, — zagrizen nekdanji avstrijski oficir — inž. Keck! Gospod inž.: »Quo usque tandem abutCre pa-tientia noštra? Eden v imenu mnogih. Odločen protest Belo-krajine zop. odcepitev Kulpa naj bo naravna meja. Občina Črnomelj je povabila vse belokranjske . občine, da protestirajo zoper pniklopitev Belokrajine k hrvat-skim oblastim. — Protest se glasi: Po dolgi svetovni vojni sledilo je ujedinjenje irt osvobojenje našega naroda. Vsi, tudi Belokranjci, smo z veseljem pozdravili ta dogodek, posebno pa svobodne in moderne volitve za naš državni zbor. To naše veselje je pa v zadnjem času potemnila vest, da sc resno misli na to, odcepiti Belokrajino od njenega toliko milega središča Ljubljane in jo priklopiti hrvafskim oblastim. Belokranjci smo se vsled tega odločili, da odločno protestiramo zoper vsako odcepitev iz sledečih razlogov: 1. Smatrajmo reko Kulpo za najnaravnejšo mejo. 2. Belokrajina *nl bila nikdar pod hrvatsko upravo in omeniti moramo še, da je bila vedno upravljana lz Kranjske. 3. Ljudje so se tekom stoletij tako navezali na Kranjsko, posebno na Ljubljano in Novo mesto, da težijo gospodarsko v Ljubljani in Novem mestu, vzlic temu, da jim je Karlovec veliko bližji. 4. Našemu narodu v Belokrajini je bila Ljubljana kot glavno deželno mesto vedno središče kulture, narodne probude in vseh uradov. 5. Naših 4730 volilcev ostalo bi v slučaju odcepitve brez svojega narodnega poslanca in bi se pri prihodnjih državnozborskih volitvah naši glasovi izgubili v morju nezanesljivih in žalostnih strankarskih političnih razmer, ki vladajo na Hrvatskem. 6. Za enkrat še ne moremo zaupati hrvatski upravi, katero mi kot neposredni sosedje imamo priliko najbolj oznati. usti. Oči vseh so se upirale v utrdbo, za katero je čakal Beaurtvers. Dve minuti so lovili sapo. Nato so se spogledali, koliko jih je še, ter pograbili trdneje za orožje, pripravlja-je se na nov napad... Tedaj pa se je napolnila dvorana z gostim črnim dimom. »Gori! Gori!« je zakričal nekdo. »Gori!...« Mahoma je izbruhnil plamen. Omare so gorele. V par trenutkih je bila vsa izba v ognju. Napadalci so se umeknili na ulico. Krčma je gorela ... »Tisoč tolarjev tistemu, ki je zažgal!« je kriknil Roncherolies. »Zapalil sem jaz!« se je oglasil čez nekaj hipov eden izmed preostalih železne čete. Iz'sosednjih hiš se je začul prestrašen vik. Nato sej je razleglo zlovešče vpitje: »Pomagajte! Gori! Pomagajte!« Z vseh strani so se zgrinjali ljudje, da bi gasili. Hoteli so ohraniti vsaj sosednje hiše. Cestni desetnik je pristopil k Roncherollesu rekoč: »Svetlost, začeli bomo gasiti..,« A profos je odgovoril: •»Pustite naj goril« »Svetlost, sosedščina je v nevarnosti ...« »Pravim, da naj gori!« In pustili so goreti! Zvečer so bile tri hiše v pepelu. Krčma pri »Jegulji pod skalipo« pa je bila samo še kup razvalin; pogorišče, ki Je po-maletn ugašalo... Kakor vidimo, govore zoper nameravano odcepitev Belokrajine važni zgo-dov., gospod., kulturni, naravni, upravni in politični razlogi. Belokrajina je edini kos slovenske dežele, ki je bila še od časov stare Avstrije in je na žalost še danes, strašno zanemarjena,- vzlic temu, da je bogata na prirodninah in da je Belokranjec dobrosrčen in nadarjen mož. Narod v Belokrajini je trdno prepričan, da leži vsa njegova. sreča napredek edino le v dosedanjem i naravnem središču in to je Ljubljana. Odločno protestiramo proti nameravani odcepitvi ter'prosimo naše poslance, naj možato in odločno preprečijo ivsako priklopitev Belokrajine k, Hrvatskim oblastim. Kulpa naj bo naravna meja! FRAN ZUPAN: Dve izložbi -- utisi iz Zagreba. (Nadaljevanje.) Največ Stvari je razstavil ženijalni Uzelac, poznani nam in poglabljajoči se M. Studin, simpatični Miše in pozornosti vreden akvarelist V. Varlaj. Dalje kipar Pallavičini, mojster Križman, zanimivi V. Gecan, ter še desetero drugih. O vsakem posebej bi povedal lahko mnogo dobrega in želel, da se pokažejo kmalu v Ljubi,ani. — Važno se mi pa zdi pri tej priliki po-vdarjati naklonjenost hrvatskega naroda do svojih upodabljajočih umetnikov. Zagrebški škof je podaril velik kompleks sveta za zidavo umetniških ateljejev v bližini medicinskih palač, na jepem prostoru nad Zagrebom. — Vlada, banke, lesni trgovci, stavbeniki in drugi meceni so dodali in slikarji majo velike prostorne ateljeje s stanovanji. Lahko ustvarjajo, med tem, ko niti eden slovenskih slikarjev nima dostojnega stanovanja, kaj še ateljeja. Vsi starejši umetniki, sovrstniki Groharja, Jakopiča, Jame in Vesela so danes lastniki lepih hiš in so kapitalisti. Da lahko žive ondi umetnik^ priča tudi to, da ima Zagreb mnogo ljudij, ki si ustanavljajo privatne galerije. In Zagreb ima Strossmajerjevo, petem še posebno moderno galerijo v obrtni šoli in zopet drugje grafično galerijo umetnin. Slikarji imajo še druge svoje mecene.. V Beogradu ,sem videl pri kiparju Rosandiču lep, velik atelje v prostorni vili, ne daleč od univerze. — Kako ste prišli do tako lepega bivališča, ga vprašam. In odgovor: »Mestna občina mi je dala celo poslopje, brezplačno na razpolago.« Tako tam. Šubici, Ažbe, so Šli v tujino in so tam bili upoštevani. Wolf in Grohar sta umrla doma od lakote. Z Groharjem se bahamo po Parizu kot kulturni ljudje, a njegov grob pri Sv. Križu v Ljubljani še danes po d. lgih desetih letih nima križa in ga moraš iskati med travo in kamenjem. Poglejte idealista Jakopiča, ko je vse svoje premoženje vtaknil v tisti paviljon pod Tivolijem Kaj ima od tega? Smejejo se mu in on hodi praznih rok po ljubljanskih ulicah. 'Vsi hrvatski umetniki prodajajo mnogo po razstavah. Zadnji dve leti so prodali slik za preko 2 milijona dinarjev. Vidovič je proda! na zadnji razstavi v Zagrebu za preko 200.000 kron. M. Studin v malem Splitu za 150.000 kron. Podobno V. Gecan in drugi v Zagrebu. Na zadnji grafični razstavi v Osijeku so prodali v enem dnevu mojega bivanja ondi za 16.000 kron. In pri nas? TRINAJSTO POGLAVJE. Gospa brez imena I. Mirta. Roncherolies, Saint - Andrč in Roland so gledali ter molčali. Od jutra so stali tu, ne da bi kateri črhnil besedo. Bili so edini gledalci. Prebivalci ulice, videč velikega profosa, so hvalili Boga, da se jim ni bilo treba pokazati na cesto. Nekdo da je vendar gledal vse to. Bila je prikazen, ki jo je videla Mirta zjutraj pri oku nasprotne hiše. Gospa brez imena. Jelo se je mračiti. Roland je odšel večerjat in premišljevat, kako bi si oskrbel denarja. Maršal de Saint-Andrč pa je izpregovoril nazadnje: »Topot je res mrtev •..« Veliki profos se je zdrznil in z dolgim pogledom uprl oči v žerjavico, iz katere so se vile tenke meglice dima. »Lagarde,« je rekel nato, »povejte tistemu izmed vaših ljudi, ki je zapalil kolibo, naj se zglasi jutri v veliki profoSijl. Tisoč tolarjev mu dolgujem.« Lagarde se je priklonil; na tihem pa je zamrmral: 4 »Tisoč udarcev s korobačem. Mrcina ni zapalil ničesar. Tistih tisoč tolarjev pojde v Lagardov žep.« »Razbojnik je mrtev,« Je ponovil Saint-Andrč. Veliki profos je pokimal z glavo: »Mrtev le!« ■ Na zadnji pomladanski umetniški izložbi ni razen vlade po osebni zaslugi S- Baltiča, kupil skor.) nihče. Podobno je bilo zanimanje z.t obe razstavi Šantlja in Kraljev za časa sejma v Ljubljani. Večjih na roč;*'., razen diktiranih portretov ne dobe. Kipar Zajc premišljuje, kdaj pojde v Ameriko, Berneker je pustil dleto in šei v pisarno. Talentirani Gustinčič je šel Za šoferja. V inozemstvu znani naš mojster Jama bi prišel rad domov po dolgih letih iz Nizozemske. Prijatelj ostani! Kako boš živel doma? In tako naprej, naprej... Poglejmo samo še Meštroviča. Dobil je privatno naroči-1°, izvedbo spominskega ' mavzoleja v Cavtatu ob morju nekaj ur od Dubrovnika. Rodbina R. ni z njim »glihala« kot se pri nas gliha pri naročilih. On polaga samo račune in se mu takoj izplačujejo. Do sedaj pa že stane spomenik 6,000.000 K. Ko bode spomladi postavljen spomenik, bode stal okoli Davek na poslovni proitief. Te dni izide v Uradnem listu razglas delegacije ministrstva financ, ki vsebuje navodila in pojasnila za izvrševanje nove uredbe o davku na poslovni promet. Iz obsežnega razglasa posnamemo le one točke, ki so za občinstvo najbolj važne. Določila uredbe z dne 27. junija 1921 (Ur, 1. št. 289), kolikor se nanašajo na izločitev državnih in samoupravnih trošarinskih davščin, prevalitev davka in zaračunavanje v kupne cene, se bodo izvrševala tako-le: Državne in samoupravne trošarin-ske davščine se odobre, odnosno Izločijo iz odmerile osnove same enkrat, in sicer pri onem davčnem, zavezancu, ki je trošarino neprestano plačal in prejel priznanico o plačilu. Vsi prodajalci tem davščinam podvrženih stvari mo-rgjo v svoje knjige opravljenega prometa vpisovati kosmato izkupilo; istota-ko morajo postopati tudi oni davčni zavezanci, ki so neposredno plačali trošarino in prejeli priznanico o plačilu. . Davčni zavezanci, ki' vodijo knjige po obrazcih A) in a) in imajo pri-znanice o neposredno plačani trošarini, odbijajo trošarino s trošarinskimi dokladami v trimesečnem obračunu v natisnjeni razpre Nikih. Upoštevati je prlznanice, ki so bile izdane izza dne 1. okt. 1921, prlznanice za preteklo trimesčje pa se ne smejo prenašati v prihodnje tromesečje. Izjemoma se upoštevajo prlznanice o plačanih trošarinskih davščinah, ki so bile izdane izza dne 1. julija 1921, torej tri mesece preden se je uveljavila uredba, pri producentih, ker se smatra, da ta rok popolnoma zadošča, da izroče producenti prometu svoje proizvode, ' napravljene preden se je uveljavila uredba o davku na poslovni promet. Ako je davčni zavezanec pavšalno obdačen, sme po preteku davčnega leta • s posebno vlogo predložiti take pri-znanice pristojnemu blastvu in zahtevati, da se plačana vsota pri odmeri davka za prihodnje davčno leto odšteje od vsote, ki se ugotovi kot osnova za odmero pavšala. Pri slučr ' o opravljenem pornretu se smejo priznanice, kolikor so dejansko v zvezi s tem prometom, predloži'' benem s prijavo b). Nato je dodal: »Jutri naj se poišče njegovo truplo!« In s čudežnim nasmeškom se je obrnil k maršalu: »Čas je bil, da je poginil!« »Da. Kralj bo vesel.« »In Šele kraljica!« je pomislil Lagarde. Saint-Andrč je povzel s porogljivim glasom: »Ta človek je bil sposoben preprečiti možitev vaše hčerke z mojim sinom.« »Kako veste?« je zarenčal Roncherolies in pogledal maršala tako, da je prebledel. »Ničesar ne vem, prijatelj. Le praviti sem slišal, da se je razbojnik drznil upreti oči v vašo hčer; to je vse, kar vem. In zraven še tisti neljubi dogodek na cesti v Melun . . .« »To je res!« je zamrmral Ronche-rolles pomirjen- »To je res!« »Zbogom, veliki profos. Spat pojdem; truden sem tako, da se opotekam.« »Opotekali se boste jutri, maršal. Potrebno je, da pridete k meni. Imava se pomeniti...« »O čem? ...« »O svatbi !co, kar pomeni izredno odlikovanje. Srebrno poroko praznuje te dni gra-^vPodbrežiu pri Adlešlčih gospod Pe- _ Izgon. Zaplatll Hubert iz Trutnove-. »a Češkem je kot nevaren človek iz-za šest mesecev iz naše kraljevine, ren j« ve?no Pa je izgnan kot državi neva-Slrovlc V Galicijan Sobotni Pavel lz*Pov- Kaplan, katehet — proti šoli. Predse , j konference z dne 13. t. m., da no dvorazredna dekliška z trirazred- ' rednih .l^dsko Solo in ustanovi šfestraz- Strfi!?0, “ar t>l se zvršilo brez posebnih VeP t,]n ^1 bil° treba le ene učne moči letu ** žo,skl svet ugodil in v šolskem Oornn-i se le ustanovila v Cerkljah na PreH ;s*em mešana šestrazrednica. 2e bito “^"ovltvljo In tudi kasneje so oso-°ba pi0,i tei ustanovitvi župnik in jpT Kaplana. Pred vsem pa Je bila naper- *• DrlHn ,-iProtI, nadu5ltelju Lapajnetu, ki si nie ?ii0!i , 0 mecl vojno veliKo zaupa-?e .J"!epd'ljudstvom. Dne 3. oktobra 1. I. Sl q m V* CerH,jah Pr°testni shod stran- Eo*vnr«-t . od~ ie nastopil kot glav-Wrihai JcaP'a” Tur.k, ki je strahovito jadučifoit i ustanovljeni šestrazrednici. kni .aPa;ne j® takoj po shodu zve-ne’ J,e. ^aplan lurk govoril proti šoli. da nal n)iti>br,a ,ie ^ap,ana v So'l Pozval, Srattme uld,e h, ,kf;n,{erenci, da dokaže ne-?r°tl Soli .il,v )e KOVOiH na shodu I^Ra nnl; KapIan Jllrk se io čutil vsled ‘•Ila 2° 'va užaljenega In jc tožil naduči-raJi Žaljenja časti Obtoženi nad- učitelj Lapajne je pri razpravi na okrajnem sodišču v Kranju dokazal, da Je govoril kaplan Jurk na shodu v Cerkljah proti Soli vedoma neresnico. Sodišče Je smatralo dokaz resnice kot posrečen in nadučitelj Lapajne Je bil oproščen. Kaplan Turk pa se je pritožil proti tej oprostilni razsodbi in včeraj se je vršila preu vzklicnim senatom nova obravnava. V splošnem so dognale priče, da je očital kaplan Turk na shodu sledeče neresnice proti šolstvu: Šolo so razširili santt) zaradi imena, otroci se itak ne bodo več naučili. ,V šoli sede otroci že itak v veliki gneči kot žveplenke v škatli. Za novo šolo bo treba več sob In deset učnih moči. Učitelji imajo .lahko delo v šoli, ker sede samo za mizo, mi kateheti pa moramo učiti o Bogu, ki ga ne vidimo. V šoli ni nobenega nadzorstva in reda. Pri tej točki je zaklicala neka ženska: Potem pa ne 'bomo pošiljali otrok v šolo! In govornik Ji je odgovoril: Ce bi bili vsi edini, pa bi vas ne komandiral en sam človek. (Pri tem Je mislil na nadučitelja Lapajneta.) Neki učitelj ima več plače na mesec kot vsi trije duhovni na leto. Posledica tega shoda je bila, da so mnogi starši poslali drugi dan otroke mesto v šolo na delo. — Kaplan Turk taji’po možnosti vse, kar se mu očita lažnjivega. Ker je vzkllcateli navedel v to svrho še več novih prič, je sklenil vzklicni senat, da bo nadaljeval razpravo dne 11. novembra ob 4. uri popoldne, ter bo zaslišal nove priče. — O sodbi poročamo svoječasno. — Zasačena žeparska družba. V Metliki so zasačili silno nevarnega in skrajno predrznega žeparia Marka Rothmiillerja, doma lz Petrovega sela. V njegovi drgžbi so bili še trije tovariši. Marka so zasačili ravno pri tatvini. Njega so prijeli, njegovim tovarišem se Je pa posrečilo, da so v splošni razburjenosti pobegnili. — Velika tatvina v Dol. Leskovcu. V noči 21. t. m. Je vlomil neznan tat skozi okno v stanovanje Josipa Kukovčiča in ukradel več moških oblek, površnik in nekaj ženske obleke v skupni vrednosti okrog 12.000 kron. Dalje je odnesel tat tudi 2100 kron denarja. O storilcu jilmajo še nobene sledi, gotovo pa je, da je moral tat krajevne razmere prav dobro poznati. — Velika eksplozija na Italijanskem. Blizu Genove, v Vado Ligure, Je na griču S. Elena zletel v zrak del tamošnjih utrdb. Eksplodiralo je baje v podzemeljskih prostorih 11 ton dinamita. Bil je strašen prizor. Kosi železa, lesa In kamenja so leteli več metrov daleč in ranili mnogo oseb. Hišna poslopja, ki se nahajalo v bližini katastrofe, so dobila velike razpoke. Grič S. Elena Je popolnoma uničen. Smrtnih slučajev je 29, nad 300 oseb pa Je ranjenih. Sumi se, da je to strašno katastrofo uprizorila zlobna roka. — Hrvatskl župnik Bekavec pred sodiščem, Te dni se je v Sarajevu pričela razprava proti župniku Bckavcu zaradi prestopka po § 103 s. k. z. Bekavec ie obtožen, da ni hotel zapriseči sarajevskih policijskih stražnikov, ker je bila slika NJ. Vel. kralja okrašena samo s srbskimi zastavami. Župnik je rekel: »Ne bom zaprisegel moštva, dokler se ne uveljavi enakopravnost hrvatske in srbske zastave., Hrvati niso srbski sužnji. Kje imate slovensko zastavo; jeli to država Srbov, Hrvatov ln Slovencev?« — Razprava se je odložila, ker bo zaslišanih Se mnogo prič.1 — Radi pelerine hotel Izvršiti umor. 25 letni Matej Badenlč Iz Preseke je o pri* liki, ko je šel na semenj, oblekel pelerino svojega svaka Josipa šimunca. To je Si-munca tako razljutilo, da je čakal s puško v roki na Badeniča in ko ‘se je ta vrnil, ga Je »ljubeznivi« svak ustrelil v trebuh. Težko ranjenega Badeniča so prepeljali v zagrebško bolnico. — S kamenjem na vlak. Pred nekaj dnevi je neznan vagabund pod Kllsom metal kamenje na sinjski vlak In pri tem zadel sprevodnika Tomiča v glavo s tako silo, da je nesrečnež padel z vlaka. Takoj, ko šo sprevodnika pogrešili, so ustavili vlak in ga šli Iskat. Našli so ga nezavestnega In ga oddali v bolnico. LlubUana. ' = Članski sestanek združen z odboro-vo sejo NSS za Kolizejskl okraj Je danes ob 8. url pri Kačiču na Dunajskii cesti. Dobrodošel vsak somišljenik! Udeležba članov odbora dolžnost! — Državni stanovanjski urad v Ljubljani bo zaradi čiščenja v dnevih 31. t. m. do 2. novembra t. 1. zaprt. = Ali res nimate še srečk »Kola jugo-slovenskih sester*? Ko srečate prvo odbornico ali članicc, ki jih razflrodaja, ne pozabite. vurašidte io do srečkah, kupite lih zase in za svojce. Vsaka srečka stane le en dinar, vendar 'se nanjo lahko dobi 50 tisoč kron. = Nov tednik. Včeraj je izšel list »Delavske novice«, ki bo izhajal kot tednik., Urednik lista je g. Emil Stefanovič. Tiska se v Zvezni tiskarni.. Uredništvo in uprav-ni.štvo: Turjaški trg 2. — List bo zastopal pred vsem delavske koristi. = Kulturen škandal. Opozoril ssm že enkrat na tem mestu na pokoncavanje lepe zunanjosti frančiškanske cerkve v Ljubljani. Isto so storili najrazličnejši predstavniki naših umetniških in umetnozgod-vinskih organizacij direktno pri frančiškanskem župniku. Obljubljal je, da se bode ravnal po nasvetih strokovnjakov, toda deblo se je drugače. Cerkev je danes poslikana na novo, a nekdanjo lepoto je Izgubila, ker je čisto drugačna kot preje. Lahko bi postavil paralelo prejšnje in sedanje. In šli, so dalje b,rumni ljudje. Na pročelju frančiškanske cerkve je bila krasna freska mojstra Wolfa in sicer to sedaj v Ljubljani' edina originalna. Na stolnici so jih tako pokvarili za časa potresa. Namesto, da bi izročili to delo strokovnjaku umetniku, je preslikal umetnino navadni sobni slikar po svoje. Konzervator umetnin dr. Stele je prišel včeraj k slikarju Trpinu, ki se razume na taka dela, naj reši vso stvar in prevzame delo. Gospod Trpin je odklonil, ker je umetnina tako že pokvarjena. Nad glavnim uhodom — pod VVolfovo sliko — je bila krasna skulptura »boga očeta«. Umetnik Se je trudil, da je izdelal vso stvar z vso pozornostjo svojega duha — a clej — dali so jo oklesati navadnemu kamnosekti — samo, da je lepa bela — namesto, da bi io na drug način očistil strokovnjak. Pri stranskem kipu so pričeli z oklesavanjem — pa so spregledali, ko so že uničene umetnine in delo ustavili — Kako boste sedaj stvar popravili, gospodje? Ali ni to kulturno barbarstvo? Strokovnjaki, ki ste že protestirali, odprite že vendar usta! In očetje frančiškani pobirajo milo-dare, da krijejo stroške za ta nekulturen čin. F. Z. =« Korupcija na železnicah pred sodiščem. Pred kratkim se je vozila odlična ljubljanska družba z gorenjskim vlakom proti Ljubljani. Med vožnjo — vi. razredu — razpletel se je pogovor o naših jugoslovanskih železniških razmerah. Pri tem Je prišel govor na železniške razmere na Hr-vatskem in padale so beseda za besedo o korupciji — bakšišu — na hrvatskih železniških progah. »Čudim se,« je omenil eden gospodov, »da na Hrvatskem še niso odpravili tega zla, te rak-rane, ki grize in jč železnice in obenem našo jugoslovansko obrt In trgovino. — Pri nas v Sloveniji Je kaj takega nemogoče. Pomesti Je treba s tako korupcijo.« In oglasil se le g. dr. Kavčič ter precej ogorčen Izjavil, da je nujno potrebno, da mi Slovenci, predno očitamo bratom Hrvatom take očitke, pomedemo in očistimo svoje prage. Tudi pri nas v Sloveniji ni dosti boljše in marsikai Je gnilega, kar bi bilo treba temeljito ozdraviti. Osupnil Je nekoliko prvi govornik, ko je Čul te besede, še bolj pa Je osupnil, ko Je čul nadaljevanje, češ, da se pri nas železniški vozovi naravnost prodajajo. Na vprašanje, če vztraja govornik pri svoji izjavi, je dr. Kavčič odgovoril: »Da, slišali ste, kar sem rekel, prodajajo se vozovi. Pripeti se tudi, da že instradirane vozove odpenjajo na .postajah in jih puste "Čakati, dokler ne dobe za nadaljnjo vožnjo merodajni faktorji svoj — bakšiš.« — »Kako morete to trditi? Dovolj imam že gradiva v teh zadevah, povem le, ali ne zadostuje že izjava g. Hienga, ki je izjavil na javni seji, da postanejo gotovi ljudje, če bo Slo tako dalje, v kratkem milijonarji! V kuverti so šli tlsoč-dinarskl bankovci! Vprašajte pa tudi lesnega trgovca H., zakaj vabi gotove gospode na lov. G. dr. Kavčič je bil obtožen zaradi žaljenja vodilnih uradnikov pri ljubljanskem železniškem Inšpektoratu. Pri prvi razpravi Je ponudil dr. Kavčič dokaz resnice In Je navedel tozadevne priče, ki naj bi potrdile, da so se vozovi res prodajali. Pri drugi obravnavi so izpovedale razne priče v bistvu sledeče: Kot zastopnik lesne družbe »Sava«, g. Hieng, je izjavil, da ie res poslal v kuverti 1000 kron in obenem telefoniral za vozove. »Ce pošljem 1000 K, potem hočem tudi nekaj imeti. Sicer pa so uradniki za družbo res veliko delali in ta denar se je smatral kot nagrada za izredno delo in trud uradnikov.« Tudi na anketi lesnih trgovcev so se za sestavo in dirigiranje voz in garnitur za lesne vlake legalno dovolile nagrade za njihov poseben trud. Te nagrade naj bi se vplačale v poseben fond za uradniško oblačilnico. Nekateri uradniki pa so se nagradili za njihov poseben trud še posebej. Inšpektor Nego-vetič je pri tem izjavil, da uradniki državne železnice te.sra prispevka za fond niso sprejeli. — Dalje pripoveduje, da Je prišel v času največiega pomanjkanja voz k njemu nek uradnik iz reklamacijske pl' same In mu izjavil, da bi se lahko dobili vozovi ali garniture, če bi se dala gotova odškodnina onemu, ki jih preskrbi. Dobili smo nato vagone In kasneje Izplačali drugemu uradniku 7200 kron. Ce bi bili vozove dobili brez plačila ali ne, tega priča ne more vedeti. V splošnem so Izjavili razni lesni trgovci, da se je takrat v obče tožilo čez korupcijo In govorilo, da dobi va* gone le, kdor plača. Nobeden izmed njih pa ne pove, če je in zakaj Je kaj vplačak Tudi so se vedno jezili, češ, eden dobi vagone, drugi ne. Končno Je sodnik preložil obravnavo, da se dožene, ali je plačal poslovodja »Save« 7200 K za vagone —■ ali kot nagrado za Izreden trud in delo dotlč-nlh uradnikov. *= »Trije labodle.« Z ozirom na številna naročila na našo elitno umetniško revijo »Trije labodje«, ki prične izhajati pod uredništvom Antona PodbevSka, Josipa Vidmarja in Marija Kogoja decembra t. 1. z leposlovno, glasbeno ln slikarsko prilogo, sporočamo, da bomo odposlali položnice obenem z revijo. Posamezna številka bo Stala okoli 40 K. Naročila, rokopisi In pu-. bllkacije se nal pošiljajo na uredništvo oziroma upravništvo na Starem trgu 3/II, Ljubljana. *= Pazite na otroke. S kropom Je polila neka 10 letna deklica petletnega fantka Franceta,, sina ključavničarskega pomočnika Pozarška Iz Ižanske ceste. Otroka so morali prepeljati v deželno bolnico. = Nagla smrt dijaka. Dne 25. oktobra je prišel šestošolec 2. drž. gimnazije v Ljubljani Karol Meze domov. Po noči Je obolel — kakor trdijo — na vnetju pluč ln že drugi dan umrl. Počivaj v miru! = Zasačili so v Šifrerjev! šupi na Dovozni cesti nevarnega tatu in goljufa Josipa Petriča, katerega so že del) časa zasledovali. Policija ga Je predala sodišču. *= Žepna tatvina v Šolskem drevoredu. Dne 22. t. m. je ukradel neznan žepar Katarini Prašnikar Iz žepa denarrilco, v kateri ia bilo okra a 500 K denar la. = Ukradeno kolo. Izpred Giontinijeve trgovine na Mestnem trgu je ukradel neznanec trg. potniku Pavlu Česniku kolo znamke »Klnta«, vredno 2500' krori. =f Ogoljufana šivilja. Polanek Karl, brezposelni trgovski pomočnik, Jc na goljufiv na-čin izvabil od šivilje> Marije Berglez v Novem Vodmatu šivalni stroj ter ga prodal.. Polanek je neznano kam pobegnil. = Požar na glavnem kolodvoru. Dodatno k včerajšnjemu poročilu dostavljamo, da je zanetila ogenj iskra, ki je padla na voz natovorjen z lesenimi petrolejskimi sodi, iz dimnika odhajajočega vlaka. Petrolej cenijt) na okroglo en milijon kron in prilično toliko znaša tudi škoda, ne vštevši železniškega voza, ki Je zgorel. 1 — Nezgode. Kolarskemu mojstru Fr. Pelkovšku v Zalokarjevi ulici je_ brizgnilo apno v desno oko ln ga mu poškodovalo. — Delavcu Janezu Urhu na Gozdu pri Kamniku se ie pri delu vsled snega sno-drsnlio, da je padel in si poškodoval komolec leve roke. Maribor. Imenovanje. Na tukajšnje žensko učiteljišče sta imenovana gg. Pribil in glasbeni učitelj Sprachmann. Mestni svet je sklenil, da prepusti kulturnemu odseku JSDS »Svoboda« za tre-na/.o v nogometu svet blizu vojašnice. Tekme se bodo pa vršile na dosedanjem športnem prostoru v Ljudskem vrtu. , K razmeram v kurilnici južne železnice se nam še poroča, da je načelnik'g. Cho-tik, ki ne zna niti besedice slovenski in ki je prišel k nam . v službo le pod pogojem, da mu je mesto rezervirano v Avstriji. Ta gospod uvaja v notranjih zadevah zopet nemščino kot službeni jezik. In tako važen oddelek se izroči — tujcu! Petem ni čuda, da v njem vladajo take razmere, kakor smo o njih zadnjič poročali. Na magistratu je bilo za časa novega režima sprejetih manjše število pomožnih moči, ki se uporabljajo tudi kot sluge. Upamo, da se g. župan ni oziral pri sprejemu na politično prepričanje. Govori pa se, da so ti novi nastavljenci bolj vestni v opravljanju poslov za stranko JSDS, kakor pa v magistratni službi. . Tako je neka - stranka dobila poziv, da mora do 15. avgusta plačati pristojbino. Poziv JI Je bil pa dostavljen 23. avgusta, torej celih, osem dni pozneje. Za neko drugo stranko se Je naSel v predalu sluge tri dni pozneje poziv, kakor se je glasil. So to sicer navidez malenkosti, ki se na vse zadnje lahko pripetijo v vsakem uradu. Vendar bi prosili gospoda župana, da napravi tudi v tem oziru red, pa če tudi so tisti lindje slučajno istega političnega naziranja kakor on sam. Zaradi zelo žalostnih dogodkov po-graničnili čet na meji se vrši preiskava. Preiskavo vodita na licu mesta nek pod-pukovnlk in kapetan v prav značilnem tonu. Oba ta dva dostojanstvenika ne moreta prenesti, neljubih pritožb ljudstva. Podružnica NSS v Mariboru dobi s 1. novembrom novega tajnika. Upamo, da se bode potem delovanje v strankini podružnici še bolj pbživilo. Obenem pozivamo somišljenike, da se v njih lastnem interesu obračajo v vseh zadevah na naše tajništvo. Ako kdo vloži kako prošnjo na katero koli oblast, naj istočasno sporoči tudi našemu tajništvu, da bodo naši funkcionarji o tem informirani. Mestno kopališče ob Dravi Je imelo v pretekli sezoni vsled velike vročine velik obisk. Mesto namerava kopališče še bolje urediti in sicer ga otrebl pri sedanjem nizkem stanju Drave nevarnih črepinj, napravi prihodnje leto varnostno ograjo, da ne bode več prinašala Drava takega materi-jala v prostor kopališča ter se napravi tu-, dl v enem delu leseni tlak. Ali bi se ne dalo pri tej priliki tudi urediti tako, d& bi se kopalo ločeno po spolu? Nismo sicer Ozkosrčni, ampak mislimo, da bi Javna morala sama pridobila, če bi se kopali moški posebej ln ženske posebej. Mladim ljudem seveda ugaja sedanji način. Zagrizena nemška trgovina je na vsak način M. Schram na Aleksandrovi cesti. Prodaja klobuke in čevlje, a Ima v izložbah izključno nemške napise. Opozarjamo na to dosledno izzivanje trgovca samega kakor tudi policijo. Ako ta dva nočeta napraviti reda v tem oziru, se prav lahko pripeti, da ga bode napravilo občinstvo samo, a ta rtačin ne bode ljub ne trgovcu, ne policiji! Torej! Še okrožno sodišče ni varno pred tatovi, Na- okrožnem sodišču se, že dalj časa pojavljajo tatvine, ne da bi se moglo priti predrznežu na sled. Sedaj so, bile zopet s silo odprte omare' svetnika Ravnikarja ln finančnega svetnika dr. Valiavca. Izginila je razna obleka in klobuk. Vsekakor značilno za sedanje čase, da še sodniki niso varni pred tatovi. Celie. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponede-liek 31. t. m. ob pol 10. url predava mestni fizik dr. Mano Dereanl »o telesni vzgoji mladine«. Mestno gledališče v Celju. Danes v Soboto ob 20. uri zvečer uprizori Dramatično društvo veseloigro v štirih dejanjih »Ulica št. 15 . . .«, spisal Samberk, poslovenil Doksov. Režira g. Janko Krefl. Pripravlja se igra »Sreča v zatišju«. Delavsko čitalnico ustanovi s 1. no- vembrom t. 1. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v društvenih prostorih pri »WIlsonu« v Gaberju. Upamo, da se bo delavstvo za Čitalnico, katera je v prvi vrsti njemu namenjena, zanimalo in jo pridno posečalo. Zglasitcv v$ega strokovnega osobja letnikov 1871 do 1899. Mestni magistrat celjski razglaša: Na podlagi dopisa komande celjskega vojnega okrožja z dne 7. okto-* bra 1921 se razglasi, da se mora zglasiti vse strokovno osobie obveznih letnikov 1871 do vključno 1898. Osobje, ki pride v poštev, je: lnžcnjerjl, arhitekti, zemljemerci, fotografi, slikarji, tiskarji in litografi, strojniki, operaterii za kinematografe, mehaniki in čistilci litografskih kamnov. Vsi v območju mestne občine celjske bivajoči imenovanih strok se pozivajo, da se zglasijo do 8. novembra t. 1. na mestnem magistratu soba štev. 9 med uradnimi urami od 9. do 12. ure dopoldne. Vsakdo, ki bi se do določenega dne ne zglasil, zapade denarni kazni od 100 do 300 dinarjev, odj nosno zaporu. Premestitev trgovine. V prostore, kjer se je nahajala dozdaj stara Milan Hočevarjeva špecerijska trgovina na Glavnem trgu premesti svojo špecerijsko trgovino trgovec Dečko iz Ljubljanske ceste, kateri je pred nedavnim kupil dotično hišo od njenega lastnika Kranjca. Hiša se preure-juje in renovlra. Premeščen je iz Celja k okr. glavarstvu v Radovljici provizorni vladni konci-pist dr. Vladimir Fon. Plul. Krajevna organizacija NSS Je poslala pokrajinskemu namestniku spomenico, s katero ga prosi, da z ozirom na gospodarsko stanje mestne občine zastavi vse svojev moči, da, se vprašnnie ptujskega župana čimpreje reši, kar je obljubil, da bo storil ob priliki svojega obiska meseca avgusta tek. leta. Proti izvolitvi županom gospoda Tomaža Lozinšeka je vložen ugovor. Ker ugovor ni že tako dolgo časa rešen, Je prosila kraj. org. NSS: 1. če Je ugovor upravičen in uterneljeri, naj se izvolitev župana takoj razveljavi in zaukaže takojšnja ponovna volitev. župana: 2. če ni ugovor utemeljen ln upravičen, naj se župan potrdi, da- se že enkrat prične z rednim poslovanjem. Glasom tar. post. 8 začasnega zakona 0 državni trošarini in pristojbinah so podvržene od 1. t. m. plačilu pristojbin vse objave in reklame zaradi materijelne koristi. — Za začasne objave Je plačati za, vsak komad 5 para, za stalne pa letno 40 dinarjev. Kdor ne prijavi teh pravočasno, se kaznuje z 10 kratnim zneskom. — Zadnje dni se je na ukaz vodje davčnega urada v Ptuju popisalo po vseh Javnih lokalih vse take plakate in objave med temi tudi take, ki so že davno zastareli In nimajo več no* bene veljave ter so le slučajno na kakem klinu kje v kotu viseli, ker jih je natakar pozabil raz zid strgati. Vse te stare plakate se je taksiralo kot stalne reklame po 40 din. in obsodilo lastnike lokalov v najmanjšo kazen 400 din. Tako se je vzelo za stalne reklame tudi plakat_ Usta »Jugoslavije«, s katerim se naznanja, da prične v eni prihodnji številki Izhajati kot podlistek »R. U. R.« Kaznovalo se Je vse lastnike lokalov, kjer se je slučaino našel še kak tak »pozabljeni«’ plakat, kar z globo po 1600 K. Vse to je po tem zakonu pravnopomotno, ker so bili vsi ti in enaki plakati razobešeni že pred 1. oktobrom, ko ni imel zakon še svoje moči. Vsi ttsti, kateri so prizadeti, naj vložijo tekom 15 dni po dostavitvi dotičnega sklepa pritožbo pri davčnem uradu. — Radovedni smo samo, kako se bo taksiralo tiste plakate, ki še visijo na različnih voglih ptujskih ulic z napisom »Cltalte Jutro!« In komu se bo ta taksa pripisala? To je tudi stalna reklama! Pri nalaganju vina na ptujskem kolodvoru je padel gostilničar Ivan Bricelj lis Ljubljane — Dunajska cesta. Zadobil je notranje poškodbe, vsled katerih se je maral zateči k zdravniku. Zanimiva prireditev. Danes priredi domači umetnik Barton Stag ob 8. uri zvečer v dvorani društvenega doma velezanl-miv večer poskusov o hipnozi, sugestiji, tft* lepatlji in grafologiji. Šport in turistika. Nogomet. Ilirija-Zagreb : llirija-Ljub-Hana. V nedp,;o 30. t. m. ob pol 16. uri sc vrši na igrišču Ilirije tekma med zagrebško In ljubljansko Ilirijo. Po prvenstveni tabeli je Ilirija *>eti prvorazredni klub Zagreba. — Predtekmo Igrata ob 14. uri Hermes In rezerva Ilirije. — Na praznik 1. no- 1 vembra igra v Ljubljani prvak Maribora S. S. K. Maribor. Prvenstvena tekma Sparta-Primorje. 2 ozirom na notice v nekaterih ljubljanskih dnevnikih izjavlja S. K. Primorje, da ]• prioravljen odigrati ponovno »odločilno« prvenstveno tekmo z »SK. Sparto« ln sicer v nedeljo 30. t. m. lent in Grafična razstava. V nekoliko dnefi se otvori Ceško-Jugoslovenska grafična razstava, ki bode gotovo ena naj. zanimivejših izložb zadnjega časa. Pri nas do sedaj še ni bilo nikdar izključno grafičnih razstav — a še manj tako različnih umetnikov, kot to pot. Nekaj teh umetnin je sedaj razstavljenih v Zagrebu — a druge so bile izložene po najrazličnejših kulturnih centrih. Razstava bode znak kulturne skupnosti obeh bratskih narodov. Razstava je pod vodstvom našega mojstra Jakopiča, in se vrši v vseh razstavnih prostorih pod Tivolijem. Opozarjamo našo publiko na ta važen dogodek. In upamb, da tudi, z nakupom umetnin pokaže svoje razumevanje. — Omenjamo naj, da so grafične umetnine mnogo cencjše od drug,ih. — Dan otvoritve sporočimo pravočasno. m ib Repertoar Narodnega gledališča: Drama. Sobota, 29. 10., »Kozarec vode«, B, Nedelja, 30. 10„ »Ljubezen«, Izven. Ponedeljek, 31. 10., Zaprto. Torek, 1, 11., »Golgota«, Izven. Sreda, 2. 11., »Oče«, E. Četrtek, 3. 11., »Požar strasti«, Izven. Petek, 4. 11, »Ljubezen«, D. . Opera. Sobota. 29. 10., »Boris Godunov«, E. Nedelja, 30. 10., »Dalibor«, A. Ponedeljek, 31. 10., Zaprto. Torek, 1. 11., »Evangeljnik«, Izven. Sreda, 2. 11., »Boris Godunov«, C. Četrtek, 3. 11., »Vaška šola«, Šeherezada, D. ‘ Petek, 4. 11, Zaprto. Zabavni kotifek. Pomota- Oospodinja k novi oerici: »Kako se pišete?« — Ana Jazbec. — »Stari?« — Andrej Jazbec. —* Zmeden. »Vraga,« — tako se jezi nervoz1* než, — hči ml brzojavlja, da je dobila dete, ne pove pa, ali fantka ali dekletce. Sedaj pa ne vem, ali sem stari oče. ali sem stara mati«! Drobil. * Rndium podaljša življenje. Na zborovanju zdravnikov v Cikagi je izjavil dr. Stillmann — Bailev, da si z radiumom lahko _podaljšamo življenje, ako ga jemljemo »notranje«. On trdi, da so delavci, ki delajo v rudnikih ra-'diuma, neprejemljivi za influenco in razne druge bolezni, da so vedno sveži in popolnoma zdravi. Iz tega je torej razvidno, da si bogataši vendar lahko podaljšajo življenje z radiumom. Revnejši pa se bodo morali zdravili z »nadomestkom«, ki se imenuje meso-therium, katerega so iznašli pred dve-ini leti v Braziliji. , * Koliko Jugoslovanov se sme priseliti v ameriške združene države? Generalni komisar za priseljevanje izdaja sedaj tedensko poročilo, koliko priseljencev iz posameznih držav se sme priseliti še do konca tekočega meseca. Novi priseljeniški zakon namreč jako omejuje priseljevanje v Ameriko in se določi število priseljencev iz posameznih inozemskih držav po odstotkih vseh priseljencev dotične narodnosti ki so že nastanjeni v Ameriki. Število priseljencev ne sme presegati tri odstotke tega števila. Pri določitvi števila priseljencev so vzeli za temelj - ljudsko štetje iz 1. .1910. Ker takrat Jugoslavija še ni obstojala, se je število naseljenih Jugoslovanov jako težko določilo. In res smo doživeli razočaranja, kajti veliko število Jugoslovanov so prišteli Avstriji, takf> da je dovoljeno število naših priseljencev jako majhno v primeri z drugimi državami. Ža tekoče fiskalno leto je bilo določeno, da se sme priseliti do konca junija 1922 le 6405 priseljencev iz Ju- goslavije. To je letna kvota naših priseljencev. Dalje je določeno, da se stne pripustiti vsak mesec samo 20 odstotkov od letne kvote. Vsak mesec se sme priseliti torej 1281 Jugoslovanov, Priseljenec, ki pride, ko je to število že polno, se ne sme naseliti, marveč ga zavrnejo priseljeniške oblasti nazaj domov. * Tragična smrt bivšega majorja. Te dni se je ustrelil na Dunaju bivši major inženir Ludovik Barabos, njegova žena pa se je zadušila s plinom. Sodi se, da se je tragedija dogodila iz ljubosumnosti in da je bila strašna borba med obema. Zdravniki pa so mnenja, da je žena ustrelila moža, potem pa izpustila plin. * Zlato v ustih. Ker se je na Dunaju začelo govoriti o novih davkih od imetja, si hitijo ljudje plombirati zobe z zlatom, ali pa si dajo napraviti kar celo zobovje iz zlata. Razume se, da imajo zobozdravniki na Dunaju dela čez glavo. Dunajčani so namreč mnenja, da zlato, ki ga bodo nosili v ustih, menda ne bo obdačeno. * Striženje las in glasba. Pri striženju las se ljudje dolgočasijo. Branje ne gre prav niti med čakanjem, kaj šele med obdelovanjem brivca. Zato je Angleženj in Amerikancem prišlo na misel, da uvedejo v brivnicah in salonih za striženje las glasbo in sicer različne valčke in razne ulične napeve. Razen tega se v teli salonih dobi čaj in sladčice. Treba je le še, da se brivci nauče briti in striči po taktu godbe, pa bo komedija popolna. * Novinarji za svojega tovariša. Kakor znano, je bil na Madžarskem obsojen na smrt novinar Keri, ker je na sumu, da je sokriv Tiszine smrti. Sedaj pa so dunajski novinarji poslali madžarskemu ministrskemu predsedniku brzojav, v ka‘terern ga v imenu človečnosti in časnikarske vzajemnosti prosijo, naj bi se smrtna obsodba nad Kerijem ne izvršila. * Neprijetne posledice je imela ljubezenska avantura nekega 18 letnega dunajskega mladenča, sina visokega uradnika. Spoznal se je na ulici * 21 letno pisarico Ano Ebner ter jo peljal domov. Njegovi starši so bili tisti čas odsotni. Drugi dan Ana ni hotela oditi, zato jo je mladenič pustil samo v stanovanju, on pa je žel v šolo. Ana je med tem pregledala vse stanovanje in našla nakita za 200.000 kron, katerega je prodala, pet dni je prodajala pohištvo, a mladenič ni vedel kako bi se je odkrižal, ker se je bal škandala. Sesti dan pa so se vrnili mladenčevi starši in našli Ano v stanovanju. Dekle je v stiski popilo steklenico ve* ronala, na kar se je onesvestilo. Pie-peljali so jo v bolnišnico. Pri njej so našli le majhen del denarja, ki si ga je v teh petih letih »zaslužila«. * Maksim Gorki — bolan. Iz Hel-singforsa poročajo, da je Maksim Gor-Jki, ki se je zadnje čase mudil na Finskem, nevarno zbolel. Proda se: PRODA SE malo posestvo, v najlepši legi pri Župni cerkvi v Št. Rupertu, Dolenjsko, z živino ln drugim Inventarjem. Zelo pripravno za obrtnika, rokodelca ali kot letovišče. Lepo poslopje v dobrem stanu, ne daleč od žel. postaje. Več se izve na licu mesta ali pri lastniku Fr. Pograjc, Celje — Bree 33. POSESTVO obstoječe iz 2 zidanih hiš, 2 gospodarskih poslopij, 13 oralov nozcha za takojšnje po-sekanje, 7 oralov njiv in travnikov. Posestvo leži tik ob glavni cesti, oddaljeno 2 minuti od železniške postaje. Cona 110.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. 2184 POZOR! ZIMA! POZOR! Zimo vsake vrste izdeluje in prodaja Lovro Ješetova vdova, žimopreja, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago, poštnine prosto. Službe: STAVBNEGA POLIRJA z nastopom takoj sprejme Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Grubarjevo nabrežje 8. 2183 SPREJME SE GOSPODIČNA tudi Iz dežele za trgovino, ki se razume nekoliko v šivanju. Je lahko begunka. F. B.it-Sel, Ljubljana, Stari trg št. 28. 2152 VEČ MIZARSKIH POMOČNIKOV izvežbanlh v farnirju In vsakovrstnem mizarskem delu. potrebujem. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši ali Izven. 2178 KNJIGOVODKINJA se sprejme. V poštev pridejo samo tiste z večletno prakso. Nastop s 1. novembrom. Ponudbe do 30. oktobra na upravo lista pod »Knjigo vodklnja 100«. KONTORISTINJA samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografi-nja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. Gftlob et Co. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič. 2192 IZPRAŠANI KURJAČ z večletno prakso išče službe v Ljubljani ali na deželL Ponudbe pod »Kurjač« na upravo Usta. / 2190 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, vešč tudi posla v pisarni išče primerne službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »zvest in marljiv« na upravo lista. 2194 KOT TRGOVSKI POMOČNIK ALJ SKLADIŠČNIK išče službe trgovsko naobražen pomočnik ^ špecerijski stroki. Ponudbe pod »Špecerija« na An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2194 M&zno: LOKAL v sredini mesta se išče proti dobr! nalem-* nini.-Pismene ponudbe na upravo »Jugoslavije« M. A. Š. 2186 ZAMENJAM TAKOJ STANOVANJE v Mariboru (tri sobe, predsoba, veranda, kuhinja, sobica za služkinjo, shramba in pritikline) s stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod »Park« poštno ležeče, Maribor. 2185 REZANJE DRV z motorno žago, ter dobavo drv vsako množino dostavljeno na dom priporoča Lud. Ilešič, Ahacljeva cesta 10. Tramvajska postaja, Sv. Petra cerkev. 1996 DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članih prevažanje pohištva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz in oprem, glasovirjev, železnih blagajn in vsa v to področje spadajoča dela po najnižjih cenah. 1227 PRIPRAVEN PROSTOR V KAKEM MESTU ali večjem kraju na Gorenjskem Išče za svojo mizarsko obrt Henrik Svete, kor. beg. mizarski mojster. Ponudbe sprejema »Gosposvetski Zvon« pisarna) Hotel Štrukelj. STANOVANJE s prehrano za dijakinjo se išče proti dobremu plačilu. Dopisi pod »Dijakinja« na Aloma Company, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 2191 čajte in Mo J0G0SLAV1FI Ženski zdravnik in porodničar med. univ. dr. Franc Toplak bivši večletni sekundarij dež. bolnice v Ljubljani, elžve - operater • tseučiliške ginekološke in porodniške klinike prof. Pithe v Pragi. >•« O I orciinira od 11.-12. in od 2.-4. (razven ob nedeljah in praznikih.) MARiBOK, Glavni trg štev. 18. © I Naznanilo. Ravnokar prispeli pariški modeli damskih klobukov. — Cenjene dame se vabijo na ogled brez prisilnega nakupa. Soproge železničarjev in javnih nameščencev, katere se legitimirajo z izkaznico imajo 10% popusta, ter se jim blago dostavi tudi na mesečno odplačevanje na dom. Marija Jeglič, Ljubljana, Slomškova ulica 27. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martin y. — iiydravlična stiskalnica za montiranje umijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tori.::;.—.— vornih automobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c.20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3. Kompanjon se išče vsled dovršenega povečanja zelo dobičkanosneea podjetja (tvor-nice) v Ljubljani. Strokdvna znanost ni potrebna Kapital 150.000 dinarjev. Ponudbe pod ,.150000“ na upravništvo tega lista. Prazne nove in rabljene vreče (diakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem sutis sobe, fižol, toinleio olje. Po nizki ceni: nova dvokolesa, otroški vožički, šivalni stroji tudi malo rabljeni. F. BATJEL, Ljubljana Stari trg Štev. 28. Karlovška cesta štev. 4. Lanišče In predivo zamenia v platno mehanična vrvarna teriinica in predilnica Anton Šinkovec Kranl - Grosuplje. i Veletrgovina manufakture, samo na debelo iii Bs prej A. Zanlk sinovi. 0« Hic, Bata« Zanki Tovarna kemičnih in nidninsliili barv ter lahov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: TTlerakl. Ljubljana. — Telefon 64. Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode, Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiB), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in, mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! 28 ^ feS m o O «• 0 fft 9 O m ® m a o » © 9 ram n mm Gosposka ulica — Hotel Balkan. Sprejema 3n obrestuje hranilne vlose po 4'ki* od dneva vloge do dneva vzdiga. Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru. Daje posojila v vseh oblikah. Esk^mptuie različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji. Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago. Uraduje vsak dan dopoldne. : •MN« •••••• •«•••• •••••• H. SELJAK galoSe gamaše obutev Ljubljana, Prešernova ul. 95. živalske slike za naše malčke, ^na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni .Ljubljana, Marijin trg st. 8. v Balkanu. Priporoča p. n. trgovcem svojp veliko zalogo in bogato Izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Prepričajte se sami da kupite » najceneje in naSsoiidneJe Obleke za gospode in dečke. Sukno najfinejše vrste za gospode in dame. Vse krojaške potrebščine pri tvrdki Celie IVAN MASTNAK Celi* Kralja Petra cesta štev. 31. Istotam izdelovanje oblek, po najnovejši mod!. Razglas. Mestni magistrat objavlja, da je od 1. novembra 1921 prepovedana v Ljubljani vsaka prodaja mleka po ulicah in trgih, ker je uspešna kontrola tega mleka nemogoča. Isto* tako je prepovedan direkten dovoz od mestnega magistrata nepreizkušenega mleka posameznim prekupčevalcem in zavodom. Mestna mlekarna v Ljubljani, Vojaška ulica št 10, ,pa sprejema vse mleko iz dežele, ako odgovarja minimalnim kakovostnim zahtevam ter plačujejo mleko po maščobi. Potvorjeno mleko se neplačano zavrne. Kmetovalci bližn^ ljubljanske okolice pa smejo svoj zajamčeno lastni pridelejc mleka dovažati v Ljubljano strankam direktno na dom, ako se izkažejo s tozadevnim potrdilom dotične stranke, ki se ima vsak mesec obnoviti in s potrdilom županstva domačega kraja dovažalca, da dovaža lastno mleko v Ljubljano. Mleko kmetovalcev, ki bodo dovažali svoj lastni pridelelek strankam na dom, se bo od strani magistrata stalno pre* iskavalo. Strankam, ki se bodo preizkušnjam proti vile, ali pri katerih se bo dvakrat konštatirala potvorba mleka, se bo prepovedalo za daljši rok dovažanje v Ljubljano in se bodo ovadile državnemu pravdništvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. oktobra 1921. Največja izbira naj novejših, najtinejših in naj cenej šib oblek za gospode, dame in otroke Šivalni stroji so dospeli. Jos. PgfcHnc Ljubljana. S v. Vziia nasip 7. Mestni trg 5 II Odciivmnl Dominik Cabln. Izdaja konzorcij dnevnika »Jtucoslavijac, Tjska »Zvezna tiskarna« v Llubllani.