JUGOSLOVENSKI SOKOL PRILOG „SOKOLSKOM GLASNIKU“ 1926. IV- Dr. Miroslav Tyrš: (Nadaljevanje.) O vzrokih propadanja in o sredstvih, kako oživiti sokolska društva. Preložil d r. V i k t o r Murnik. Zakaj je sedaj manj javnih telovadb nego v prejšnjih časih? Odgovor more hiti kratek. Vse, kar smo bili povedali o vzrokih zmanjšanega števila telovadcev v mnogih sokolskih društvih, se nanaša tudi semkaj. Kjer je udeležba pri telovadbi majhna, tam ni mogoče javno nastopiti. Pri javni telovadbi pa daje društvo račun o marljivosti članstva, ki jo jasno kaže njegova izurjenost, daje račun o svojem tehničnem vodstvu, o metodičnosti, premišljenosti in urejenosti celote in o preciznosti ter dovršenosti vseh izvedb, daje naposled račun o splošni ljubezni do stvari in društva, ki se kaže v vsej pripravi in zlasti v številni in neumorni udeležbi vseh kakor pri pripravljanju tako pri nastopu samem. Ako ni bilo delavnosti v vseh teh smereh, očem potem dajati račun? Če se na priprave ni obrnila vsa skrb, če ureditev in izvedba celote ni bila lepa in natančna, če se v društvu ni gledalo vedno na napredek in ličnost vseh izvedb, potem gre tudi javna telovadba medlo, plehko in neubrano, člani izgube veselje do takih očitovanj, občinstvo pa naklonjenost in spoštovanje do društva, in javna telovadba postane za dolgo nemogoča. Ali dosti o tem. Spotakniti se, zagrešek storiti more sicer vsakdo, kadar pa se je to zgodilo in ko se pokaže neuspeh, bo vedno koristneje, krivdo iskati najprej pri sebi in potem morda šele v vnanjih okolnostih. Proti lepemu društvu, čilemu, urejenemu, premišljeno in ostro vodenemu, občinstvo ne ostane dolgo hladno. Vsaj del občinstva se pridobi dokaj kmalu in čim dalje tem trdneje in globlje požene resnično delavno društvo krepke korenine v svoja prirodna tla. Predvsem pa veljaj načelo: Ne pričakuj čudežev, kjer te more spasiti samo lastno prizadevanje, ne pričakuj le vnanje in čudežne pomoči niti od «premembe politične situacije> niti od drugih pomočkov, s katerimi se obenem ne podpira in ne udejstvuje redna in pravilna gojitev telesnih vaj. Telo vaditi in jačiti, sebe in druge odgojiti kot vrle in izdatne člane naroda, to je naloga vsakdanjega dela, ki jo mora vsakdo sam na sebi neprestano izvrševati, ki je noben posameznik za druge, nobeno društvo za drugo ne more izvesti. S tem, da se vadijo drugi, se nikdar sam ne okrepiš. Delaj v družnem krogu, toda delaj v resnici sam, vzgajaj samega sebe k telesni in nravstveni dovršenosti, k železni trdnosti kakor mišic tako volje, vzgajaj, kolikor moreš, svoje društvo k pravi, jedroviti in s tem šele resnično rodoljubni delavnosti — v tem je temelj spasa, prav kakor je v tem, da se ne dela tako, najgloblja kal propasti, ki smo njene vzroke z vso možno obzirnostjo in splošnostjo razložili v tem prvem oddelku svoje razprave. Iztakniti bi bili mogli določne primere, ki so nam pri rokah, in zmožni smo morda tudi ostrejšega sloga; izbrali pa smo od kraja zmernejši način in čisto stvaren, da se nam ne more očitati, da razjarjamo, ko smo po svojih pičlih močeh hoteli le pomoči vzneseni, toda cesto ne dosti resno vzeti skupni zadevi. Zberimo se in s čilo mislijo naprej! Spoznavši napake, ki so gonobile naše društveno življenje ter ga duše dozdaj, najdemo lahko sredstva, da jih odstranimo. V istem redu, v katerem smo navedli številne vzroke propadanja, hcčemo tu izpregovoriti o potih k izboljšanju in oživljenju. Kako delati na to, da se že obstoječa društva častno vzdrže, razpadla pa prebude k novemu in trajnemu življenju? Brez moči smo proti splošni mlahavosti, proti finančni stiski, proti filistrstvu, nastalemu pri nas največkrat iz politične nedelavnosti. . Ne da se pričakovati, da bi na primer društva, nastala pri nas na podlagi tega filistrstva in praznega zabavništva, društva, ki so prav v času splošnega narodnega upadka zrasla kakor plevel in upravičenim, rodoljubnim društvom često odvzela tla, takoj izginila s površja zemlje. Zatorej ne pričakujmo, na deloma pri nas že običajni način, nobenih čudežev, ali uvažujmo obenem, da se vse one neugodne razmere vendar polagoma boljšajo, ne obupajmo nikoli in nikjer in delajmo. Saj obral je že sedaj poznaten. Sokolska društ a se zopet rnnože. Komaj leto dni je tega, kar je v Breznici, kar v Berovnu, kar v Podebradih, kar je ,v Novem mestu nad Metuji in drugod iznova zaplapolala sokolska zastava, in značilno je to za značaj naših društev in z n a m e 11 i t dokaz za naš pomen, da se Sokolstvo m noži, ko valovi narodnega življenja stopajo zopet više, dočim so se mnoga drugačna društva prirodno razmnožila baš o b upa d ku splošnega češkega narodnega gibanja. Tako torej v boljšem času tem odločneje naprej z neprestanim delom, z vsakdanjim in jedrovitim činom, brez dolgih gluhih fraz, ki tako često zastrupljajo naše narodno življenje. Zoper nestano.vitnost, zoper ničemurnost, te dve povsod se javljajoči kardinalni napaki, se je vendar mogoče boriti. Izponašajmo ji povsod, pa naj se prikazujeta pod kakršnokoli obleko; človek se .vendarle sramuje, ko ju na sebi spozna in vidi, da ju drugi svet na njem opaža in očitno ogleduje. Vodimo ničemurnost proti ničemur-nosti v boj, ostrašujmo, smešimo jo, tepimo jo povsod, pa naj se že kaže v tej ali oni obliki. Toliko, kar se tiče splošnih razmer. Sedaj k bolj podrobnim stvarem. Kjer društva ni in kjer je morda razpadlo, tam glejmo, da se zbere zopet mala četa, ki bi pravi namen društva, telovadbo, pojmila in gojila. Ako bo vztrajno delavna, privabi k sebi polagoma druge. Vsako društvo naj si v tem pogledu postavi smoter, kolikor mogoče vplivati tudi na sosedne kraje, poiskati tam sposobne osebe, izpod-buditi jih, podpirati jih s svetom in kolikor možno tudi z dejanjem. Vse je na premišljenem in dobrem začetku. Ne glejte torej na to, da bi bilo društvo takoj kar mogoče številno, ne izključujmo nobenega stanu, ali nabirajmo iz vsakega le redo.vite življe, ki pri stvari vztrajajo ter čuvajo in zagotavljajo dober glas društva, ki je na njem že spočetka jako mnogo. Glejmo, da so deležniki društva vsi razredi in torej tudi vsi oni, ki po inteligenci in značaju po vsej pravici uživajo vpliv in .veljavo v mestu. Povabimo jih, če treba, k temu in ravnajmo vedno tako, da nikomur ni dan bistven vzrok za izstop. V enem prejšnjih letnikov je opozarjal glas z dežele, da v sokolskih društvih običajno tikanje v manjših mestih ovira splošno pristopanje k društvu. V Pragi nimamo takih skušenj, ali ne predpisujemo drugje seve tudi nikomur. Ne ustanavljajmo samih paradnih društev, ampak glejmo, da je telovadba takoj spočetka glavna stvar. Nje se držimo in ne delajmo nobenih kratkovidnih koncesij drugim ali postranskim namenom, ki prej ali slej društvo pogube ali vsaj oslabe. Bodimo si svesti visoke važnosti sestavno vodenih telesnih vaj v življenju omikanih in naprednih narodov. Delajmo stvari, ki jo zastopamo, čast z možatim, vljudnim in vzornim vedenjem, in izobčimo brez odloga vsakogar iz svojega kroga, kdor bi ga na kakršenkoli način osramotil v očeh javnosti. Naš končni cilj mora biti, da bi se v primernih letih vsi red o viti sinovi naroda zbrali in krepili pod sokolsko zastavo, tako torej pazimo vedno na to, da nikogar izmed njih že v naprej ne naredimo nezaupljivega. Smisel za svobodo, seveda tako, ki nas zakone, katere si je naložilo društvo s & m o, uči možato izpolnjevati, za enakost, ki pa ne izključuje, da izkažemo čast onemu, ki si jo je z vsem svojim delovanjem zaslužil, se na telovadišču sam po sebi lahko razvije. Politično strankarstvo, ki društva trga in niči, pa pustimo na str a n. Vsakdo imej kot posameznik svoje lastno prepričanje in ga oh pripravni priliki priznaj odkrito in možato, toda drog in bradlja nista niti republikanska niti monarhična, vadba ni in ne more biti niti «mlada» niti «stara>, poznamo sploh samo en hvale ,vreden način vadbe, vadbo, ki se metodično vodi od lahkega k nelahkemu in ki izdatno in neprestano napreduje. Naša stvar je preveč p o v z n e -s e 11 a, je ustanovljena in potrebna za vse čase, nego da bi smela 1 rpeti po sporu dneva, ona je skupna zadeva vsem u narodu, telesna in nravstvena vrlost vseh njegovih članov je naš cilj in vsakdo bodi v našem krogu bratovsko pozdravljen, spoštovan in cenjen, kdor je Čeh iz polne duše in kdor se priglasi k nam s celim srcem in z odločno in iskreno mislijo. Sokolska društva so narodna in rodoljubna društva, ne pa v ožjem smislu politična društva, ona in ona edino so izmed vseh društev tista, ki morajo v sebi obsegati ves narod. To je njih poklic, nenavaden in visok. Tem bolj gini iz njih vse nedostojno, otročje, često smešno osebno strankarstvo. Glejmo takoj izprva na to, da se vsak posameznik nauči podrediti celoti, da v tem možatem zatajevanju samega sebe išče najvišjo vrednost dovršenega človeka. Vzdržujmo takoj spočetka red in disciplino, ne da bi seve upadali v nespametno malenkostno pedanterijo. Na nastajajoče prepire ne glejmo s prekrižanimi rokami, prizadevajmo si jih že spočetka poravnati in zatreti, preden vzrastejo in se ,vse članstvo morda zavoljo dveh posameznikov razstopi v dva tabora. Pogostoma b a š boljši del članov greši s tem, da se molče umika v stran, ne da bi motilce miru takoj krepko zavrnil v prave meje. Ako v naših vrstah telovadijo tudi starejši in razsodni možje, to ne le priporoča našo stvar širšemu občinstvu, ampak je prirodno sredstvo za to, da se preprečijo sodobni razkoli; v njihovi družbi se tudi marsikak vročekrvni ničemurnež ohladi in v pra,ve spodobne meje utesni. Seveda presoja še ni razkol in prepir. Vršimo kritiko o vsem, kar se važnega godi v društvu, toda vršimo jo oprezno in s t ,v a r n o, izogibajoč se nevažnih stvari in vedno gledoč le na korist celote. Pametno kritiko pa prenašajmo tudi pametno; da, tudi ostreje izrečeno besedo, če le ne izhaja iz hudobnosti, prezrimo molče. V ognju in vrvenju telovadbe zlasti ni mogoče vsak zlog odmeriti na milimetre in stehtati na centigrame. Imejmo naposled — to bodi neprenehoma ponavljano — prepričanje, trdno neovržno prepričanje, da samo delavnost, vsakdanja in pravilna delavnost, pametna in izdatna delavnost, ima resnično vrednost, da je vse golo in prazno delanje hrupa neplodno in popolnoma brez vrednosti. Naši prazniki, naše slavnosti naj nam bodo resnični p r a z n i k i, taki dnevi, pred katerimi je bila dolga vrsta dni, delavnikov, dni resnično trdega in trudapolnega dela. Potem, ali samo potem imajo tudi oni s,vojo upravičenost pa resnično povzdignejo našega duha, pa so nam tudi oni v čast v očeh naših, v očeh naroda. Društvo, ki se ustanovi in dosledno vodi po zgoraj navedenih načelih, ne mine in pojde s krepkim korakom dalje in naprej. Ono s početjem, predahnjenim s tem duhom, samo po sebi razreši vprašanje: Kako ohraniti in ra z množiti število čl a no y in zlasti telovadcev? Ona bodo, da to dosežejo, predvsem gledala tudi na sokolsko zavest. Ako člani vedo — in žal, da del njih o tem ničesar ne ve — kako važno nalogo ima telovadba v vsem narodnem ustroju, bodo tudi imeli spoštovanje do sebe samih in do s k u p n e g a namena in ne bodo iz malenkostnih vzrokov uhajali drugam. Zvišanje zdravja, delavne moči, brambnosti in nravstvene vrlo-s t i naroda, to je naša naloga, je naš cilj, vloga tudi v tem listu svoj čas podrobno razložena in t o č n. o dokazana. Kje je društvo, ki bi imelo važnejšo nalogo za vse naše narodno življenje, ki ga je le z neumornim trudom mogoče ohraniti in zavarovati? Kdor se zaveda te ,važnosti, ta ima splošno sokolsko zavest, ta nikdar ne bo povpraševal po pravem pomenu Sokolstva in upravičenost telovadnih društev iskal, Bog ve, pri kateri drugi instanci. Drugi del te zavesti obsega podrobnejši premislek, s č i ni edino morejo uspevati naša društva, zavest sredstev za njih ohranitev in razcvit. Tudi v tej smeri smo se v «Sokolu» prizadevali, kolikor je bilo v naših majhnih močeh, buditi pravo spoznanje, in tudi ta-le vrsta raz-motrivanj je odmenjena podobnemu namenu. Ali pa se je naš list povsod b r a 1, in če je bilo treba, bral drugim, da, bodi samo javno razložil in to na tak način, da bi se ohranil cel mesec nepokvarjen, o tem glede dela društev resnično dvomimo, in dopis, ki ga priobčimo prihodnjič, nas je, žal, le potrdil v domnevi, da se pač ni povsod tako delalo. Toda če članstvo niti ne ve, čemu je prav za prav sokolsko društvo in po kakih načelih ga je treba upravljati, potem je društvo seve samo igrača naključja, ki ga dvigne nad valovje sedanjosti pa zopet potopi pod gladino. Nočemo tu ponavljati, kar smo v teku te razprave že povedali o onih načelih in sredstvih. Kar k temu tu pristavljamo, naj se torej smatra zgolj za dopolnilo, ki kot tako nujno pogreša sestavno popolnost. Opozarjamo torej le hitroma na to, kako mnogo je tudi v tem pogledu pri vsakem društvu na vodilnem delovanju posameznikov. Skrbimo v soglasju s tem za dobre in zanesljive učne moči in vzdržujmo jih pri veselju z marljivostjo in rednim obiskom telovadbe! (Konec prihodnjič.) S. V rdoljak: Jedna slaba strana borbenih vežbi. Revan posetioc loptačkih utakmica mogao je često puta da zapazi, kako se igra izrodila u tučnjavu. Jedamput igrač ošamari ili ozledi drugog igrača, drugiput tvorno napada na suca, a kada je igra napeta i oštra, videćeš, kako se znaju međusobno potuči i kibici s jedne i s druge strane. Meni je nedavno pričao jedan inteligentan kibic, da svakiput, kada njegov klub igra, on zapada u takvo uzrujano i nervozno duševno stanje, koje se svakiput ispoljuje i u vanjskim nekim znakovima i kretnjama, a da ih on ni malo nije bio svestan ni zapažao ih, dok ga drugi nisu na to upozorili. Tako on u napetim momentima igre besvesno udara oko sebe nogama, kao da se lopta pred njim nalazi a on sudeluje u igri. Ili prema toku igre ispušta povike negodovanja ili podstrekavanja i neke nerazumljive glasove, što se svega ni najmanje ne seča. Jedino se seča, da je cigaretu za cigaretom pušio, ali koliko ih je popušio, toga se neseča. Njegova supruga nije više htela, da s njime ide na utakmice, jer ju je svakiput uzadarao tim nesvestnim udarcima. Sreča, da njegovi susedi, kibici, nisu u takovoj meri osečali udarce, jer su i sami bili zanešeni igrom, a bila im je i poznata njegova mana. — Drugi kibic, koji nešto trpi na srcu, kada igra njegov klub, od uzrujanosti i od silne živčane zamorenoštf, mora nakon utakmice svakiput leči i uzimati umirujuča sredstva, da mu se srce umiri i da se odmori. — Jednu damu, kada je u borbi njezin klub, hvataju u takovim napetim momentima histerični grčevi i počimlje vikati, a da nimalo nije svestna što radi. Pa iz iskustva znamo, da u igri svade i eventualne tu&njave nastaju, kada jedna stranka ili igrač drži, da im je nanešena nepravda. A zapazili smo kod naših natecanja, kako je kakav sangviničan vežbač zapao u ostro rečkanje sa sueem, kada je mislio, da mu je prestrogo ili nepravedno sudio. Iz ovih primera vidimo, a mogli bi silu drugih navesti, da sve borbene vežbe i igre kriju u sebi, recimo, jednu surovu i pogibeljnu stranu, koja je plod onog životinjskog, primitivnog instinkta u čoveku, koga je kultura kanalizovala i prekrila, ali nije još uspela, da ga trajno iskoreni, pa se o,vaj instinkt u časovima borbe u višoj ili manjoj meri pojavljuje, izlazi na površinu. Mi ćemo sada da pobliže promotrimo peihološku stranu ovih pojava, a onda da istražimo, mogu li borbene ,vežbe ili igre poslužiti kao odgojno sredstvo, te na koncu, ako smo prisiljeni, da ovakove vežbe izvadamo, radi njihovih drugih dobrih i pozitivnih strana, kako ćemo njinu surovu, neodgojnu stranu barem 11 toliko eliminirati, da nam ne bude više prestavljala ozbiljnu pogibelj kod vaspitanja dece i članova. Već gornji primer o kibicu, koji usled unutarnjih, duševnih emocija izvada nesvestno vanjske kretnje, koje odgovaraju tim unutarnjim emocijama, potvrduje jasno Darvinovu teoriju, da izmedu jednog osečaja i njegovog vanjskog izražaja postoji tesan i trajan odnošaj. Za ispravnost daljneg nastavka ove teorije, koja kaže, da vanjski znakovi ili kretnje osećaj povećavaju, odnosno da kočenje tih vanj-skih kretnja osećaj ublažuju, umanjuju, nalazimo za to silu dokaza u svakdanjem životu, kao n. pr. kad u opčoj tuzi pogled na suze bol uvećaje, a muško držanje bol umanjuje i svada na pravu meru. Pa brojni slučajevi sugestije isto potvrduju. Talijanski pedagog Colozza i drugi uspeli su i obratno da dokazu, naime, da su vanjske kretnje u stanju da proizvedu u duši odgovara-juće raspoloženje. Rez da navadam druge primere, ističem sledeče iz našeg sokolskog života, kojeg mi je pričao prijatelj Soko. Jedan prednjak, več po naravi oštar i pedantan prema sebi i drugima, vodio je kroz neko doba kategoriju ženske dece. O11 je bio mišljenja, da za uzdržanje reda i discipline kod dece važi ista metoda, koju je pro-vadao s članstvom. Istina bio je red i mir za njegova sata, ali deca su izgledala kao preplašena i ukočena. Jedna mala sitna devojčica imala je silan strah pred strogim i ozbiljnim licem prednjaka. Da to ozbiljno lice razvedri i nasmeje dete dolazi na ideju, da svaki put kada je bio sat telovežbe, sakuplja vani cveča i nosi ga prednjaku. Dosta je bio jedan posmeh i zahvala prednjaka, da je u duši deteta nastao preokret, veselje i neizmerno zadovoljstvo zamenilo je prvaš-nji strah. Vedrina neba, bujna vegetacija i blaga klima doprinesli su, da su južnjaci življeg, veselijeg temperamenta, nego severniji narodi, gde su narav i nebo kod večine godišnje dobe sumorniji i pustiji. Aplicirajuči pre spomenute dve teorije na jedan praktičan primer, onaj jedne loptačke utakmice, vidimo, da osečaj kavalirštine, kojeg nastoje športaški forumi provesti, da bi vladao tokom čitave igre, faktično postoji tek na početku igre, dok nije dao povoda jedan vanjski znak, da se ovaj plemeniti osečaj pretvori u drugi antisocijalni, u osečaj nenavisti, mržnje ili surovosti, a ovi se opet često ispoljuju 11 tvorne napadaje. Čim je lopta ušla kroz protivnička vrata, ,več ovaj vanjski znak počima da u duši protivne stranke budi surove i ne-prijateljske osečaje. A više manje karakteristika je svili borbenih vežbi, da svojom vanjskom izvedbom bude u duši antisocijalne osečaje. I radi toga nije se čuditi, ako mnogi pedagozi ne smatraju ovakovu vrst vežbi odgojnim sredstvom, a drugi opet da drže, da se hoče dobrog psihološkog poznavanja i izbora, kako če jedan spreman prednjak, obzirom na druge dobre strane ovakove vežbe, ukloniti nastajanje antisocijalnih osečaja ili svesti ih na najmanju i što ne-dužniju ineru. Naš sustav je prozreo takoder slabu stranu borbenih vežbi, te vi vidite, kako sokolska metodika naglašuje, da sokolska natecanja imaju biti zadojena duhom plemenitosti, velikodušja i samozataje. Poznavajuči ovu slabu stranu borbenih vežbi, a znajuči i to, da se i takove vežbe imaju izvadati, obzirom na njihove dobre strane, nameče se pitanje, kako ih izvadati, a da se što uspešnije izbegne štetni upliv njihove slabe strane? Jedno od uspešnih sredstava je to, da je u prvom redu prednjak svestan svih slabih posledica, koje sobom može da donese takova vrst vežbe ili igre. A onda pre nego započme izvadanjem takovih vežbi, morače prednjak vežbačima, osobito pa deci, da više puta jasno prikaže i upozori na sve slabosti i pogibelji, koje takova vrst vežbi sobom nosi, a onda kada opazi, da se ipak pojavljuju tekom izvedbe, nastojače, da ih odmah u zametku uguši sa srestvima, kako ga uči sokolska metodika. . Tek na taj način močičemo, da ovakovu vrst vežbi upotrebimo kao uspešno fiziološko-higijensko srestvo za razvoj i jačanje tela- i ne-kojih drugih duševnih osebina i ako če nam retko i teško moči poslužiti kao uspešno odgojno srestvo duše i duha. A več i to je uspeh, ako znamo u največoj meri ukloniti sve slabe osečaje, koje takova ,vrst vežbe sobom nosi i u sebi krije. Dr. A. Košir: (Nadaljevanje.) Anatomija in fiziologija človeka s posebnim ozirom na telovadbo. Vdihani, običajno pa izdihani zrak uporabljamo pri govorjenju, petju itd. za proizvajanje glasu, ki nastane vsled tresljanja pravih dveh glasotvornic v jabolku. Z oblikovanjem golta, ustne in nosne dupline modificiramo pri govoru nastale zvoke in šume (samoglasniki in soglasniki). Sečila. Ledvice. Parne ledvice ali obisti imajo fižolasto obliko; njih tkanina se deli že po barvi .v skorjo in sredico, le-ta sega kot piramide v ledvično ponvo, kjer se zbira seč. Sestavine seča se izcejajo iz arterijelnih klopčičev naravnost v sečne kanalčke, od katerih se otvarja večje število potom skupnega izvodila "na konici piramide. Ledvice imajo svojo posebno ovojnico. Parni sečevod odvaja seč do sečnega mehurja. Spodnja velika telesna dovod-nica z dvema jetrnima do-vodnicama Požiralnik Prepona Nadledvice Ledvice Ozko črevo Trebušna aorta Crevnični greben Lascija Danka Sečni mehur Slika 80. TrebuSni organi so po večini odstranjeni. Desne ledvice (v sliki na levi strani) leže malo nižje od levih, iz njih izhaja debela ledvična privodnica k veliki spodnji telesni dovodnici (v. cava in S.) Prepona propufiča aorto in njeno spremljevalko - dovodnico ter požiralnik, ki je prerezan ravno ob želodčevem ustju. Sečni mehur je precej napolnjen, ker se je razteknil par prstov nad vzrastjo. Iz ledvic izhajata sečevoda, ki se pogrezata v malo medenico in izgineta za mehurjem. Na levi strani je v večjem obsegu ohranjena vezivna pola (Lascija), ki pokriva organe trebušne stene, ta pola se nadaljuje pod di-meljsko vezjo celd na stegno. 5., 7. in 9. rebro je označeno z dotlčno rimsko Številko. Sečni mehur zbira seč, kadar se polni, se poveča ob prednji trebušni steni preko zrasti. Pri skrčenju njegovega gladkega mišičja se izprazni seč. Sečnik, pri moškem daljša, pri ženski krajša cev, spada pri moškem tudi k spolovilom. Seč ali urin je rumenkasta tekočina, nje barva zavisi od koncentracijo. V seči se nahajajo razkroj ine sestavin naše hrane, v prvi vrsti sečnina in sečna kislina. Kroženje vode v človeškem organizmu. Iz izkušnje vemo, da se iznebimo že po kratkem času prekomerne količine vode, ki smo jo izpili kot tako ali kot pivo ali vino. Ta tekočina pride vsa y prebavila, odtod v krvotok, skozi srce v odvodnice, končno v ledvične odvodnice, in šele v ledvicah se preceja voda iz krvi v ledvične sečne kanalčke. Voda mora torej skozi srce, preden se izloči v sečna odvodila; če izpijemo večjo količino tekočine, prisodimo s tem srcu nepotrebno veliko delo. M o š k a spolovila. semenovod modo Slika 81. Modo in modi! sta izluš’ena iz njenih ovojnic. Iz številnih cevčic modeea se odvajajo spermiji v modič in končno v semenovod, ki zavije preko dimeljeke vezi v malo medenico. Modo je paren organ, ki proiz,vaja v posebnih kanalčkih moške spolne slanice, s p e r m a t o c o j e ali spermije, ostali organi so sefcni mehur semenovod breklovina uda prostata C.)Wperjeva žlezica breklovina sečnika Slika 82. Na sliki vidimo konec semenovoda, za njim semenjak, 'semenovod prodira prostato in se združi s sečnikom. ali semenska izvodila, kakor modi č, se m e n o v o d, del sečnika, ali pa žleze, ki primešajo svoje izločke spermijem, prostata in semenja k. Začetni del sečnika tiči v prostati, skoraj ves ostali pa v trdni tkanini s širokimi krvnimi prostori, ki se napolnijo s krvjo pod živčnim vplivom, Sečnikova b r e k 1 o v i n a; tej se pridruži parno telo ra,vno take breklovine. Breklovina omogoča nabreklemu moškemu udu spolno združitev. Ženska spolovila. Ženske spolne stanice, jajčeca, proizvajata jajčni k a, paren organ v mali medenici. Iz njegovega okoliša jih vodi ja j če vod k maternici, ne da bi bil kjerkoli pripet na jajčnik. Maternica je hruškast organ, ponajveč iz gladkega mišičja, ima ozko trioglato duplino, katere svetloba vodi navzdol v nožnice. Njihovo zunanje ustje oklepajo male in ,velike sramne ust n e. Od žlez omenjam zgolj male cevkaste v sluznici maternice in večjo parno ob nožnici. široka vez med maternico in steno male me- vrh > jajCevod denlce maternice .a-: trebušni konec jaCevoda jajčnik ustje maternice Slika 88. Notranja ženska spolovila. Od parnih spolovil so ohranjena lo ona leve etrani, pogled nanje od zadaj. Dočim oddaja moški pri vsaki spolni združitvi izredno veliko semenskih stanic ali spermijev, dozoreva v jajčniku v vsakem lunarnem mesecu zgolj po eno jajčece, ki ga odvaja struja v jajče,vodu v maternico in ki zapusti telo ženske, kadar se ne oplodi. Z dozorevanjem jajčkov pa se vršijo tudi izpremembe v maternični sluznici, ki postane bolj sočnata in nabrekla vsled dotoka krvi v njene krvne žile. Ob tej priliki pride do krvavitve iz maternice (mesečno perilo ali menstruacija). Ako se pa združi ena ženska spolna stanica ali jajčece z enim spermijem, tedaj go,vorimo o oploditvi in tako nastalo novo slanico nazivljamo oplojeno jajčno s t a n i c o. Oplojenje je važno, ker se razvije stoprav iz oplojenega jajčeca nov človeški organizem. Oplojena jajčna stanica se zagrebe v maternično sluznico in se razvije po mnogokratnih delitvah v kepo stanic in končno v mlad plod, ki se naposled obda z dvema jajčnima mrenama (amnij in horij). Hranila črpa plod začetkoma iz snovi jajčnega mehurčka, pozneje pa iz širokih krvnih prostorov nabrekle maternične sluznice, v katero segajo izrastki ali kosmi zunanje jajčne mrene. Materina kri ne kroži kar naravnost po plodovih žilah, temveč sta oba krvotoka (materin in plodov) povsod sklenjena, četudi ju loči ,v posteljici ali placenti le tenak pas epitela horijalnih kosmov. Posteljica je nekaka pogača samih krvnih žil, v kolikor prispeva k njej plod, deloma pa prispeva tudi mati z maternično sluznico. Po placenti prejema plod tekočo in plinsko hrano iz materine krivi, raste v početku le počasi, proti koncu nosečnosti pa hitreje. Dolžina ploda znaša koncem prvega meseca 1 cm, koncem drugega 4 cm, na koncu tretjega 9 cm, po četrtem 16 cm, po petem 25 cm, po šestem do devetem mesecu po vrsti 30 cm, 35 cm, 40 cm, 45 cm in koncem nosečnosti, to je po desetem mesecu približno 50 cm. Vsa nosečnost ali graviditeta traja deset lunarnih mesecev (en lunarni mesec računamo po 28 dni). Zrel plod iztreblja maternica s krči svojega gladkega mišičja; te krče imenujemo popadka Nekoliko časa po porodu se iztrebijo tudi jajčne mrene s placento. Povečana maternica se vrača v teku par tednov skoraj do prejšnje velikosti. Za novorojenčka je že pripravljena hrana v materinih m 1 e č n i h ali prsnih žlezah,' ki se povečajo že pred koncem nosečnosti in ki dajejo dojenčku v prvih šestih mesecih izključno hrano. Mleko vsebuje vse sestavine hrane, ki so potrebne za življenje in rastenje mladega organizma. N A U K O ŽIVCEV J U. Že v uvodu smo se seznanili z elementi živčevja, z živčnimi ali g a n g 1 i j s k i m i in z njihovimi opornimi ali (nevro) g 1 i j o z -n i m i stanicami. Praktično razdelimo živčevje v 1.) cerebrospinalno in 2.) simpatično. Cerebrospinalno zopet delimo v centralno ali osrednje, ležeče ,v lobanjski duplini in hrbtenjaškem kanalu, invperife r n o, katerega živci izvirajo iz osrednjega, oziroma v katerega vstopajo. Osrednjo živčevje. A. Hrbtenjača ali h r b t n i 111 o z e g. To je nekaka cev, ki ima zelo debelo steno, a zelo malo svetlobo (njen osrednji kanal). Povprečno 45 cm dolg in 8 do lOcm debel se zdebeli hrbtni mozeg v vratnem in ledvenem odseku za par milimetrov ,v premerniku, kar je v zvezi z živci okončin. Spodnji konec je koničast ter prehaja naposled v tanko nitko. Hrbtni mozeg je (kakor možgani) obdan od treh kož, od zunanje ali trde možganske opne zunaj, znotraj od žil ni c e, med obema se nahaja pajčevina; prostor med opnami zavzema posebna c e r e b r o s p i n a 1 n a tekočina (likvor), ista kakor v možganskih prekatih. VI VII VIII XII XI pomozeg I - VIII vratni živec zgornji * •* - sprednji vozlič vratnega simpatika • spodnji - • prsni hrbtenjača ') povezek simpatike Љ A \ I — XII prsni živec periferne simpatikove veje nitje, ki spaja simpa-■ tikus s spinalnim živcem I — V ledveni živec I — V križni živec trtnlčni živec Slika 84. Hrbtni pomozeg s pomozgom in spinalnlml živci. Ilimske številke označijo cerebralne ali možganske živce. Spredaj in zadaj zapaziš v sredini špranjo, oziroma brazdo, ki razdelita že na zunaj hrbtni mozeg v dve polovici. V vsako polovico vstopajo, oziroma izstopajo iz nje hrbtenjaški živci (spinalni živci), vsakemu vretencu odgovarja po en par zadaj in en par spredaj. Prednji živci so gibni (motorni), zadnji pa čutni (senzibilni). Gibni in čutni živec iste strani se združita v vsakem segmentu v skupno živčno deblo, to je živec. Na prerezu hrbtenjače zagledamo sivo, metuljčasto živčno tkanino ali s e r o v in o, obdano od belega plašča mozgovine. Serovina in njej pripadajoča živčna vlakna razpredelijo vsako polovico v tri stebre: prednji, stranski in zadnji steber. V prednjem rožiču sero-vine ležijo zelo velike živčne stanice (poleg zrelega jajčka so to največje telesne stanice sploh) z mnogimi (4 do 10) protoplazmatskimi izrastki; stanice v zadnjem rožiču so znatno manjše. Mozgovina sestoji po večini iz samih vzdolž potekajočih živčnih vlaken (v vsakem vonjal- ni trikot \ Sylvijeva brazda vidni sveženj senčna loputa luknjičavo polj« IV A— Ujak siva izboklina - bradavica VI kotanja med roka- VII - možganekl rokav med-živček ‘ mostič VIII - ms 4‘v, kosmulja malih možganov ‘n žile k 4. prekatu kotanjica XI pol malih možganov XII s p 04 rr •s Slika 85. Veliki in mali možgani s gomozgom in začetno hrbtenjačo. Pogled na bazo. stebru po par sto tisoč!); obe polovici se spajata povrh tega po posebnih vlaknih. B. Možgani. Podobni so velikemu, a nepravilnemu elipsoidu, t. j. jajčastemu telesu, ki prehaja spodaj in zadaj s pomozgom v hrbtenjačo. Spodnja plat možgan odgovarja dnu lobanje, zgornja konveksna pa svodu. Poslednjo razpoloviči, a nepopolno, globoka špranja, ki sprejema ondi srpasto trdo možgansko opno, v levo in desno polovico (hemisfero). Na prerezanih možganih zagledamo 2 do 4 mm debelo sivo skorjo — v njej leže živčne stanice — in belo mozgovi no, ki jo sestavljajo izključno z živčnim mozgom (mielinom) ovita živčna vlakna. Tudi sredi mozgovine ležijo manjše in večje kepe sive živčne tkanine, tako zvana siva jedra. Površino možgan izoblikujejo po par milimetrov debele vijuge in h r a z d e. Obe polovici spaja na dnu sredinske brazde greda. P o m o z e g (podaljšani hrbtni mozeg) počiva na dnu lobanje pred veliko zatilno rupo. Osrednji kanal hrbtenjače se razširi v njeni v tako zvani četrti prekat. Stebri hrbtnega mozga se ohranijo tudi v pomozgu, med prednjim in stranskim se pojavi jajčasto telesce, oliva. V dnu četrtega prekata se nahaja večina jeder možganskih živcev (5 do 12), od katerih izstopa večji del ravno iz pomozga. Pred pomozgom leži na strmini osnovnice mostič, ki oddaja vsaki malomožganski polovici po en ročaj, mostič ji ročaj, iz katerih se prikaže deblo petega možganskega živca. Navpično pa prodira mostič obsežno živčno nitje raznih prog, ki ga imenujemo nad mostičem, kjer se pogreza v velike možgane, m o ž g a n s k e roka v e. Mali možgani. Njih polovici ležita v zadnjih dveh kotanjah lobanjskega dna. Trda možganska opna ju pokriva kot šotor. Mali možgani se vežejo s sosednjimi deli osrednjega živčevja po treh parih ročajev (z rokavi velikih možgan, z mostičem in s pomozgom). Obe hemisferi združi siedinski neparni črv. Površino zarezajo goste vzporedne brazde; vrhnja plast živčnine je siva (skorja, serovina), globoka tkanina pa bela (mozgovina); poslednja daje na sredinskem prerezu obliko drevesca, živi jensko drevesce. V notranjosti malih možgan je več sivih jeder. Možgansko deblo vsebuje pred mostičem podaljšek četrtega prekata kot vodovod, ki ga krije č e t v e r o g 1 a v i č j e, t. j. dva para nizkih bradavic, med sprednji par se vlaga č e š a r i k a. Spredaj se otvarja vodovod v tretji možganski prekat, katerega stransko steno vboči vidni pomol ek (mogočno jedro sive živčnine). Na vsako stran prehaja po mali odprtini tretji prekat v dotični stranski prekat (levi in desni), ki sta med vsemi štirimi najbolj prostorna, kajti segata iz čelne lopute v zatilno in celo v senčno. Na bazi možgan ovija možganske rokave žmulasto nitje, ki se v sredini križa in nato zopet razkolje v oba vidna živca, za katerima se odebel i lijakast odrastek možgan v m o ž g a n s k i privesek, ležeč v turškem sedlu; privesku se prislanjata obe bradavici. Splošno imenujemo take živčne svežnje, ki vežejo obe polovici centralnega živčevja, k o m i s u r e, kot najjačjo smatramo par milimetrov debelo gredo bele barve. V notranjosti velikih možgan — primerni pregled nam dado razni prerezi — naštejemo večja siva jedra, to so jedra možganskega debla, med njimi bele proge mozgo,vine. Na velikih možganih razlikujemo: prednjo ali čelno loputo v prednji kotanji lobanjskega dna, senčno v srednji in z a g 1 a v n o v kotanji nad križem zaglavnične luske, ob temenu končno temensko loputo. Vsaka loputa ima precej konstantne brazde in vijuge, v katere lokaliziramo gotova živčna središča (centra). Sicer pa so možgani individualno (pri poedincih) zelo različni, celo obe polovici si ne nalikujeta popolnoma. Površinska skorja možgan se naguba ,v vijuge, ker ji primanjkuje prostora v lobanjski duplini, s čimer se poveča obenem površina. Živčne proge. Različno debele svežnje živčnih vlaken sorodnega opravila imenujemo živčne proge. Splošno so.nam znane: 1.) p r o j e k c i j s k e ali o d s r e d n e (sredobežne, centrifugalne) proge, usmerjene iz centra (skorje) napram periferiji (mišicam), 2.) ko mi sur n e, spajajoče sicer simetrične, a ne docela isto-,vredne okraje obeh možganskih polovic, o.) a s o c i j a c i j s k e, ki vežejo razne okraje serovine iste polovice, 4.) dosredne (sredotežne, centripetalne), ki prihajajo iz oddaljenejših v skorji bližje okraje ali celo vanjo. Evo nekoliko primerov za te proge: a) čutna (senzibilna) proga hrbtenjače obsega: a) proge za tipalne, temperaturne in za občutke bolečine na trupu in okončinah; te proge se sestavljajo iz treh nevronov. Nevron imehujemo živčno stanico z njenimi izrastki vred, ki se eventualno raztezajo preko enega metra; prvi nevron: periferija (koža, sluznica, organ) vodi skozi spinalni ganglij do serovine hrbtenjače; drugi nevron: odtod v stranski steber druge strani in navzgor v vidni pomolek; tretji nevron: iz pomolka do možganske skorje; fi) proge za mišičji čut na trupu in okončinah; prvi nevron .vstopa kakor pod «) in sega navzgor do jeder pomozga; drugi nevron križa sredino in končuje v pomolku; tretji nevron iz pomolka v skorjo; b) motorne proge nas tu bolj zanimajo, ker le-te dovajajo dražljaje mišicam, zaposlenim pri telesnih vajah; proge pričnejo v gibnih (motornih) središčih skorje, tekajo skozi deblo možgan in končujejo v hrbtenjači ob velikih motornih stanicah na drugi strani (leve proge torej v desni polovici hrbtenjače); drugi nevron zapusti hrbtni mozeg ter poišče svojo mišico; k tem motornim progam prištevamo seveda tudi one ,v motornih možganskih živcih in proge k mišicam, udeleženim pri govoru. (Dalje prihodnjič.) _________________ KNJIŽEVNOST ______________________________________ ♦ «Sokol na Jadranu.» Ta list je začela izdajati sokolska župa Split, ki s tem bogati naš jugoslovenski' sokolski tisk. Izšle so do sedaj tri številke «Sokola na Jadranu*, ki je zdaj glasilo žup Split in Zadar — Šibenik. List, ki je dobro urejevan, naj idejno in tehnično podpira in širi sokolsko delo v naši lepi Dalmaciji. Urednik je znani marljivi sokolski delavec in pisec br. S. Vrdoljak, v redakcijskem odboru so pa še bratje: dr. Mirko Buič, dr. Krnnoslav Hego, Aleks. Maričać, Krešo Lovrič-Caparin. Naroča se list pri Sokolski /.upi v Splitu, poedina številka stane 2 Din. V tretji številki tega lista je nastopna vsebina: Neptunske konvencije. — Kako sudjeluju Bugari na praškom sletu. — I. slet makarsko-primorskog okružja. — VI. Lalič: Sokolstvo i naša javnost. — S. Vrdoljak: Smernice telesnom odgoju dece. — Iz uredništva. — Murat Zvonimir: Vježbe osmerice. — Vijesti iz župe Split. — Vijesti iz župe Zadar—Šibenik. — Jugoslavensko Sokolstvo. — Slavensko Sokolstvo. — Naši izvan granica. — Razno. — Iz administracije. — Bratje in sestre zgoraj omenjenih žup, podpirajte vsestransko svoje glasilo. «Zlatiborski Soko.» Ob priliki osvećenja zastave sokolskega društva v Užioah je izšla spomenica pod gornjim naslovom s sledečo vsebino: Vitomir Vidakovič: Sokolska zastava. — Dr. Blagoje Markovič: Najviše potrebe Sokolstva. — Sava V. Ristanovič: O lepoti tela i duše. — Josif Jehličlta: Po-beda Sokola na medunarodnim utakmicama. — Milan Janjuševič: Sokolima. — Zabavni del. Beležke. — Uredništvo javlja na koncu lista, da bo začel izhajati «Zlatiborski Soko» od septembra 1.1. dalje redno vsak mesec razen julija in avgusta, kar od srca pozdravljamo. Njegov program je obeležen v širjenju sokolske ideje, v telesni, umski in moralni vzgoji ter narodni prosveti. Letna naročnina za list znaša 30 Din. — Pozdravljen,