Št. 12. V Gorici, dne 11. februvarja 1898. Teč^j XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v štirih tedanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob i. uri popoldne, in stane ¦/. gospodarskim Listom" in s kako drug« uredniško izredno prilogo vred po pošti »rejemana ali v Ooriui na dom poSiljana: Vse leto.......gld. «•- pol leta........» :¦{•-- Četrt leta.......••> ICiO Posamične- Številko stanejo (j k v. Naročnino sprejema upfavništvo v (losposki ulici* štv. <1 v ("Srnici v '.(Soriški Tiskarni-. A. (Jahršček vsak dan od S. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa "d 9. do J'J. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od -Soče* trikrat mesečno in stan.- vse leto gld. 1-20. ¦ Soča- in Primoro.- s.- |,ro«laj:ita r>"H-riei •v_t.>-Imkarni SHnvaf/. v Šolski ulie...... trgu dolla Ca.- , Pipan v mi Lavreučič i Ponte doila 1-al.h: SOČA (Izdaja za deželo). Uredništvo In odpravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemljo stranke vsak dau od U. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljnjo lo urodniSlvn. Naročnina, reklamacije in droge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiliaio le uprnvništvii. Neplačanih pisem no spvejemljo no uredništvo no npravništvo. ______ Oglasi in poslanice se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-kvat 8 kv.. 2-krat 7 kr., 3-krat O kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — \ečje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «S.«ee» m .Primorca* Še »Slovansko knjižnico'«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol ter stane vseletno 1 gld. 8() kr. — Oglust v «81ov. kiurancis so racunijo po 20 kr. peUt-vrstica, Odgovorni urednik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. •»» Bog in narod! <$M* ."tjc). Mladenič, ponosen radi zaslug svojega deda in radi njegove prijaznosti s cesarjem, je nosil giavo visoko. Njegov tovariš je bil šibkejše rasti ter imel na sebi belo obleko, narejeno po židovskem kroju. Predstavljala sta dva različna tipa. Čelo Bimljana je bilo visoko, nos tenak, orlov, usta ozka in stisnena: oči so mu zrle mrzlo izpod košatih obrvij. Čelo Izraelca je bilo nasprotno nizko in široko, nos dolg z razširjenimi nosnicami; gorenja ustnica, nekoliko daljša od spodnje, mu je štrlela nakvišku ; okroglo lice z zalo rudečico se je odlikovalo s posebno milino. »Ti torej praviš, da novi prokuralor dospe že jutri ?" vpraša izraelski mladenič. Prijatelja sta se razgovarjala v grškem jeziku, ki jo bil tačas obeevalni jezik privi-legovnnih stanov v Judeji; iz palač se je pre- na (soriškem, bodisi ženska ali možka, ne bomo pogrešali med letniki «Šolskega doma«, ki plačujejo vsaj "* gld. na leto. Tiste podružnice, ki :-;o krepkejše, naj si slavijo nalogo, da hočejo postali sčasom usta n o v n i t: e, ter naj zbirajo in vplačujejo doneske, dokler ne izpolnijo prvega slo-taka, Kar se jim morda ne posreči v enem letu, posreči se jim gotovo v dveh, treh letih pri pridnem in vztrajnem delu. Narodno ženslvo je poklicano pred drugimi, da goji ljubezen do narodne svrhe, posebno, ko te zadevajo pouk in vzgojo mladine, naše prihodnosti. Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda naj bi služile v izgled drugim zavodom, ki na prvi pogled nimajo idejaluih smotrov, marveč se bavijo z ..»anionom tega sveta, z deiiarom, dolžnimi pismi in številkami, menimo posojilnice in hranilnice. V resnici rešujejo laki zavodi, ako so prav uravnani in se pravilno upravljajo, veliko vzgojno nalogo med narodom, ker ga učijo in vzpodbujajo k varčnosti ter so mu v pomoč v gmotni potieoj. Zato ne bi delali laki zavodi prnli svojemu namenu, ako bi od svojega čistega dobička vsako leto odločili neki znesek za podpor« , posebno letos, ko se slavi petdesetletnica cesarjevega vladanja. Donesek za zidanje šolskega poslopja zanemarjenim in zapuščenim slovenskim otrokom v Gorici bi bil javna priča one udanosli iu ljubezni d*) presvitlega vladarja, ki služi našemu narodu v čast, ter vreden spomenik petdesetletnemu vladanju Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja. Goriška ženska podružnica družbo sv. Cirila in Metoda bodi drugim možkiui in ženskim podružnicam tega društva, kakor tudi našim hraniiuieaui in posojilnicam ter slavnim županstvom in rodoljubnim posameznikom v nabiranju doneskov za 'Šolski doni* lep izgled, ki je vreden, da ga posnemajo. seli! v tabor in kolegij in od ondot celo v svetišče. »Da, jutri dospe", odvrne Messala. »Kdo ti je povedal?* »Slišal se:n, ko se je Izmael, novi re-zident palače (vi ga imenujete višjega duhovna) pogovarjal o tem z mojim očetom. Ne bi mu bil verjel, ker'je Egipčan, in znano je, da Egipčani in Idumejci ne znajo razločiti, kaj je resnica in kaj laž. Toda danes mi je pravil cenlurin, da se v trdnjavi delajo priprave na sprejem novega "p-oknratorja; vojščaki brusijo orožje, čistijo tarče, orle in čelade; v palači prirejajo sobe zanj in za številni njegov dvor". Prijatelja umolkneta. Lice mladega zida, začuvšega Messalo rogati se Egipčanom in Iduinejcem. se je pokrilo s še živejšo rudečico. Sedel je ter nemo zrl pred se. »Davno je že temu, kar sva se poslovila na tem mestu", je pretrgal molčanje Messala. »Zadnje tvoje besede so bile: ,Mir Jehovov bodi s teboj'. A |«z sem ti odvrn'1: .Naj te čuvajo bogovi'. Ali še pomniš?.... Dokaj let je že preteklo od tega časa". »Pet let... " odvrne Izraelec, zroč zamišljeno pred se. »Torej imaš bili za kaj hvaležen.... Odbor društva «Šolski dom» so do vseli | imenovanih zaupljivo obrača ter je prepričan, tla v svoji nadi ne bo osramočen. ilovenci in mednarodni promet (Izviren doni« iz Alelismi.lrije), X Trgovina /, I oho m. (Dalje). Glavna tožkoea bi bil začetek. Zadruga bi vsekakor potrebovala kakih 15.000 2r».00il gld. (nakup zemljišča v Trstu in Aleksandrih', ograja, eventualno velika lesena baraka, prodajalni prostor, pisarniea, plače zaupnih mož). Trgovina z lesom v Aleksandriji je tuli ogromna, da bi celo kakih tla do :io samostojnih slovenskih zadrug: eeno lesa le neznatno znižalo. Ce hoče zadruga les hitro razprodati, trehalo bi le navadno ceno nekoliko /.nižati. Kmet zadrugar bi pa dobival na vsak način namesto, recimo 10 gld, zdaj), vsekakor vedno najmanj Ki) gld. Druga težkoču je nevednost in sironiašnost našega kmečkega slana. Kmet, ki danes les proda, hoče imeti jutri že svoj denar, in dostikrat prodaja les le v največji potrebi. Zadruga bi potrebovala tedaj še več kapitala, nmrdu ne-k«k poseben zalog, iz kjorega se kmetu neka n vola takoj izplača, ostalo vendar še le po •! (i mesecih, kcdiir je les v Egiptu prodan. 1. sadje. Egipet in sploh Jutrovo nima sadja. .Jablane, hruške, orehi, erešnje itd. sicer bujno rastejo, rast se vendar hitro vstavi, drevje ostaja pritlikavo. Naše sadno drevje cvete tu januvarja iu februvarja, cvet vendar odpade popolnoma, sadu tedaj ne prinaša. Proti severu je Grško in Mala Azija, kjer raste m-ka vrsta jabolk in hrušk, ki niso priljubljene, trde so. skoro lesene, okus in sok ni prijeten. Trgovina s sadjem v Egipet seveda ne more imeti one važnosti, katero sem pripisal trgovini z lesom. Egipet je sicer jako bogata dežela, ima pa le 10 milijonov stunovnikov. Pri vsem tem bi bilo torej lahko ra/.peeati vseslovensko sadje v Egipet, in še premalo bi g:i bilo. Od kod pride sadje v Egipet 'i Iz Amerike i severne), Mnrseille, Trsta, Hamburga itd. Slovenski Štajerci imajo prav lepo in okusno sadje. Prodajajo ga na Nemško. Veliko tega sadja pride po kupeib v Hamburg in od tod po nemških purobrodih v Egipet. (Misejeva pot! Zadruga za razprodajo sadja bi se lahko osnovala slieno kot zadruga za les (morda se dasti sadna in lesna zadruga istih kraje- /jcduiith. Našo t.vjovino s sadjem tlači cela jT^ts' .<<>p; ev, preknpeev in špekulantov. Kmet m.uo d I ', — skoro jodna in ista stvar kot pri le. a. Na V:..sU način bi se dala samostojna zadruga za razprodajo sadja s prav malim kapitalom osnovati (1000--2000 gold.) in kmet bi po največkrat za svoje sadje še enkrat toliko dobil kot zdaj, celo pri najhujši konkurenci vsekakor več kot zdaj dobi. Pri- svojemu Bogu, ali našim bogovom -- lo je vsejedno. Zrasel si v zalega mladeniča. Ako Jupitru vslreza njegov Ganimed, tudi cesar ne bi mogel dobili bolj zalega točaja nego je moj Juda. Toda, kakor vidim, li se močno zanimaš za prokuralorjev prihod". Juda nemara ni slišal poslednjih prijateljevih besed, kajti rekel je kakor sam sobi: »Da, pet let! Spominjam se še najine ločitve. Ti si odšel v Rim in jaz sem jokal za teboj, ker sem le iskreno ljubil. Pet let je kmalu minilo in vrnil si se znovič — učen in olikan, a vendar bi si rajše želel nekdanjega Messalo*. Mladi Rimljan je komaj posiloma pri-držal smeh. »Ne, ne!* zakliče, »nisi Ganimed marveč orakelj, o Juda moj. Nekoliko lekcij od mojega učitelja govorništva — ako hočeS, dam li nanj priporočilno pismo — nekoliko izurjenosti v lajnostnetn rokodelstvu, in Delfe le pozdravijo kot Apolona. Na odmev tvojega resnega glasu stopi Pylia raz svoj trinožnik ter položi na tvoje čelo lovorjev venec. Toda šalo na stran. V čem neki vidiš, da sem se spremenil? Iz predavanj govorništva mi je ostalo v spominu pravilo: ,Razumi nasprotnika, prodno mu odgovoriš*. Govori jasneje, prijatelj". pomniti moram vendar, da ceno sadju niso tako stalne kot pri lesu. Dostikrat prid« po več parobrodov, ki imajo le sadje nnloženo; ceno Hoveda padejo, vendar lo toliko, da bi zadruga še vedno velik dobiček odnesla. Če našo sadje pretrpi po pet kupcev, ki vsnk svoj dobiček v žep vtakne, če pretrpi dolgo pot v Nemčijo (s oarmnrino vred) in od tod iz Hamburga v Egipet, če redi tukaj voletrgovoa in malega prodajalcu, bi bil direktni izvoz naših zadrug vsekukor jako lukraviten zu našo sadjerejco. Posebno gredo tu: jabolka, } hruške, ] (<>-™bito plemenite vrste). orehi, lešniki, erešnje j slive in vse drugo vrsto, posebno tako zvinoga južnega mulja niste v veliki obilici v deželi. PreSuje. Posebno priljubljeno so tu zgodnje črošnjo, ki prihajajo jodino iz Trstu, Cona j m je gorostasuo visoka. i\o pride avstrijski onrobrod v nedeljo v Egipot, so do poite-.leljka navadno že vso razprodane, vso so piplje po njih. Drugo dnovo v tednu jih po »livadi tudi za zluto ni dobiti. Pitrohrod proplnjo iz Trsta v .'l1/, dnevih, črošnjo jo tedaj prav lahko .spravili sveže v Egipi t. Zadruga za razprodajo črešenj, ki hi eo ipso lo 1 itd. Trgovina z vinom ima vedno dva obraza. Vino n. pr., ki se prodaja tukaj jako drago za tokajee, ni nikdar Ogerskega videlo, pride s Francoskega itd. Trgovina z vinom je tu toli zamotana-, da bi se ne upal svetovati našim vinovejcem, naj izvažajo. Nevarnost, da ne najdejo dobička, vsekakor ni majhna. G. Živina. Pride iz Sirijo in Male Azije v Egipet. Tudi Mezopotanija nam ga uvaža. Živina je tu dosti cenejša nego pri nas, — in sicer toliko, da je lahko mogoče, da se bo enkrat celo v Evropo izvaževala. 7. ltazuo. Jako dobro se prodajajo tu sledeči izdelki: vrvi, konopci, izdelana obleka in obuvala itd., ki prihajajo jedino iz Evropo. Razni drugi izdelki evropsko obrtnosti nimajo za nas zemljedeiee nikakega pomena. (Dalje pride). Dr. Kiifol Pcčnlk. Pod ciničnim pogledom tovariša je poslal izraelski mladenič popolnoma!;r'/.began. Toda streznil se je ter odvrnil: „ Oči vidno je, dassi se okoristi! z nauki rimskih učiteljev; —* vrnil si se dokaj razumnejši, toda v vsaki tvoji besedi je skrito želo. Moj Messala, ko je odhajal, ni imel v svoji naravi sirupa, — za nič na svetu ne bi bil ranil prijatelja". Rimljan se je zadovoljno nasmehnil in, kakor bi bile te besede zanj največja.pohvala, še ponosnejše dvignil svojo glavo, v „0, zagonetni Juda, saj nisva v Pyli niti v Dodoni. Prepusti orakeljem njihovo zagonetno govorico ter-povej mi naravnost, s čem sem te razžalii ?" „V teku petih let sem se tudi jaz naučil marsikaj", odvrne Juda. »Hitel se nemara ne more kosati z rimskim učiteljem, kakor tudi ne Simeon in Shammai, toda njih učenje le ne zavede s prave poii. Oni, ki sede pri njihovih nogah, čujejo samo nauk o Bogu, o postavah, o zgodovini hraela ter se uči ljubiti in spoštovati vse, kar se tiče te vede. Veliki kolegij nas tudi uči razlike med prosMm ter samostalnim kraljestvom in podložno pokrajino, kakoršna je postala Judeja. Bil bi še večji podlež od Samaritana, ko bi no čutil ponižanja svoje domovino. DOPISI. Z Dunaja. — Nemška nestrpnost in sovraštvo do Slovanov sta dospela zadnje dni do vrhunca; ta žalostni pojav nemškega na-cijcnalnega fanatizma občutijo vsi dunajski Slovani, najbolj pa slovanski visokošolci. Ta izbruh nemšfeeera fanatizma, pred kojim se sedaj celo vlada trese, je zakrivila v obilj meri ona sama in za njo nemški vseučiliščni profesorji, kateri o vsaki priliki hvalijo ukrepe, nastope nemških buršev, posebno ee so naperjeni proti Slovanom. Tako je bilo, da so za zasedanja državnega zbora napravili ovacijo zloglasnemu Wolfu, s katero se je razburjenost zanesla na ulico. Nemšk"m buršem so se tedaj pridružili še socijalni demokratje — in posledica je bila odstop Badenijev. Vlada tedaj proti buršem ni storila nobenega energičnega ko- --------------raka r profesorji pa ser rTijimf naravnost simpatizovali in jih hvalili, mesto da bi varovali državno avtoriteto in buršem pokazali, moč. akademične oblasti. Ko so nemški visokošolci videli, da se jih vlada boji, in da so akademične oblasti tia njih strani, hodili so nadalje po poti, katero jira je kazal in jim še kaže .velikan" Wq|f. Druga ugodna prilika je bila nemškim buršem prepoved pražkega namestništva, v kateri se je vse m akademieuim društvom prepovedovalo, nositi društvene znake: čepice in trakove. Duši je ista prepoved zadela isto tako Nemce kakor Čehe, so porabili burši to priliko in trdili, da se s to prepovedjo krati svoboda nemškim akademikom. Nemški burši in z njimi vsi nemški nacijonalci so razglasili to prepoved kot zatiranje nemšlva, katero so provzročili Čehi. Nemški visokošolci so za tem vprizorili strastne agitacije in gonje po vseh nemških visokih šolah, v prvi vrsti proti Čehom in drugim Slovanom. Ta agitacija in gonje niso ostale brez vspeha. Nemški visokošolci na Češkem so sklicali v Litomfefice dijaški shod in sklenili, da vstavijo in zabranijo predavanja po vseh nemških visokih šolah, če vlada ne dovoli hitro zopet nositi društvenih znakov. Vlada tega ni storila, in nemški burši so pričeli štrajk. Pražkim nemškim akademikom so se pridružili vsi drugi nemški visokošolci. Dunajski nemški bursi so precej dobili dovoljenje od rektorja, da zborujejo in sklepajo resolucije na vseučiliščnem prostoru. Prisostoval jim je rektor sam in z njim več profesorjev, kateri so vsi buršem izrazili pohvalno priznanje. Sklenili so resolucijo, vstaviti predavanje. Isto so prosili rektorja tudi slovanski dijaki, da bi jim prepustil dvorana za zborovanje; rektor jim je to prvič obljubil, potem pa zopet prepovedal. Slovanski visokošolci so na to priredili shod v dvorani »Katoliške resurse«. 1. svečana ob dveh popoldan zbralo.se jih je okolo 500, predsedoval je cand. jur. Konrad Vo-dušek, Slovenec. Na tem shodu so se zbrali visokošolci vseh slovanskih plemen; govorilo se je v vseh slovanskih jezikih za solidarnost . vseh slovanskih visokošolcev, potem so se j sklenile soglasno resolucije, da se slovanski visokošolci ne udeleže štrajka, temveč, da mora akademična oblast in vlada skrbeti za nadaljevanje predavanj in varnost slovanskih dijakov proti besnosti nemških burgev. Resolucije so se odposlale po deputaciji na | akademični senat vseučilišča v latinskem jeziku, na naučno ministerstvo v češkem in na rektorat politehnike v francoskem jeziku. Vseučiliščni rektor resolucije v latinskem jeziku ni hotel sprejeti, zahteval je nemško. Po shodu seje napotila večina slovanskih visokošolcev domov, le mala peščica jih je šla v aulo ali vežo dunajskega vseučilišča, kjer so zapeli »Hej Slovani", kar je nemške burše grozno Nimamo več niti višjega duhovnika, kajti dokler živi Anas, Izmael ne more biti višji duhovnik. Toda Izmael je levit, mladika debla, j ki je toliko let zvesto služil Gospodu ter čuval Njegovo postavo. Izmael..." -. ' Messala mu z glasnim smehom seže v besedo: „Oh, razumem te. Hočeš reči, da Izmael ! ni pravi višji duhovnik, toda kot Izraelec je boljši nego na primer IdumejOc. Za pijanega I sina Semele, kaj je to biti žid! ? Vse na svetu se spreminja, celo nebo in zemlja — vse razun zida. On je vedno isti, kakoršni so bili njegovi predniki od začetka sveta. Poglej, ' tukaj v petek zarišem kolo. Glej — to je zvesta slika vašega plemena. Naokrog so Abraham, Izak in Jakob in Jehova v sredi. Ne, za boga Jupitra, to kolo je za vas še preveliko ! Narišem drugo — manjše. Poglej, ta točka — to je svetišče, obvod — to je Judeja. Ali je še nečesa zunaj tega kolesca, kar bi imelo za vas kako ceno? Nemara umetnost". Herod je bil stavbar, a spomin njegov je proklet v Izraelu. Nemara slikarstvo, Viparstvo? — Posvetiti se jim,.bilo bi greh. Poezija ? Poezijo ste navezali na žrtve-nike. Govorništvo? Kdo neki ga goji zunaj vaših sinagog? To je vaša veda, vaš vidno-krog. In kako čudo, da se temu rogam? Kar si pridobite na vojni v šestih dnevih, izgu- jezilo, ker so Slovani s tem, kakor pravijo, oskrunili nemško universro. (Gotovo jo bo treba sedaj na novo »požegnati!" opomba stav.). Seveda Nemcem so ,die Wacht aiu Rheim" in druge veleizdajske pesmi tudi v auli dovoljene. Že isti dan v torek, ko se je vršil shod slovanskih dijakov, se je govorilo, da mislijo nemški burši, slovanskim dijakom zabraniti, v prostorih dunajskega vseučelišča govoriti v slovanskih jezikih. V četrtek zjutraj po Svečnici je bila že pred osmo uro vsaj aula polna besnečih nemških nacijonalih buršev, hodili so iz dvorane v dvorano ter s kričanjem in ropotom zabranili vsa predavanja. Rektor je na to hitro ustregel svojim ljubljencem in vstavil predavanja do 10. svečana; ob devetih je bil že pribit na črni deski ukaz, da so predavanja ustavljena. Seveda Slovani povsod v manjšini niso mogli nikjer zmagati. Okolo 10. ure isti dan se je zbralo vse dijaštvo v auli, seveda Nemci zopet v ogromni večini, oni namreč so bili že dobro organiziram in na vse pripravljeni. Proti enajsti uri so se začeli nemški burši vedno bolj i:i bolj približevat; slovanski manjšini. Nakr.il sir dvigne neki hrust in zahteva od Slovanov, da govore uomški. Sedaj se začno prepiri iu pričkanje. Nemci v ogromni večini so začeli Slovane pehali in porivati iz vseučelišča, dviga i. so in vihteli n.ii! njimi palico ti-r kri.ali in zasramovali slovanske višokošolre kakor pravcati pesjaiii. Nazadnje so bili torej vrženi Slovani po premoči nemško krutosti i/, vseučelišča, katero vzdržuje d.žava in stroške velik.- v -čine slovanskih državljanov, vrženi so bili iz vseučelišča, katero se vzdržuje večinoma od slovanskih žuljev. Le malo jo manjkalo, da pri tem nasilstvu ni prišlo do prelivanja krvi. Res občudovanja vredna je hladnokrvnost slovanskih visokošolcev, (Tudi mi jo občudujemo! Ur.) kajli oni -niso le v nevarnosti zgubiti radi Nemcev joden tečaj, varni niso niso niti življenju prod besnimi bursi. Rudi tega nezaslišanega nasilslva proti Slovanom se je šia Se isti dan priložiti de-putacija slovanskih visokošolcev najprej k rektorju, kateremu je popisala natančno nasilslva buršev, ter so priložila tudi o njegovem lastnem sovraštvu napram Slovanom. Rektor je seveda zagovarjal in opravičeval razburjenost buršev, ter zahteval od Slovanov, naj bodo tihi in mirni, '-ukor, da bi ne imeli istih pravic obiskovati vseučili ča enako Nemcem. Od rektorja jo šla depuhn-Ija naravnost v naučno ministerstvo; spremljalo jo ječe/. sto slovanskih dijakov, isto pritožbo jo povedala v iniuistcrsivu, da naj se v prvi vrsti nadaljuje predavanje in naj vlada skrbi za njih telesno varnost, sicer bodo prisiljeni braniti se sami orožjem. Napetost med slavanskimi in nemškimi visokošolci po vseli nemških visokih šolah jo dospela do vrhunca, Slovani niso več varni življenja. V obrambo slovanskih visokošolcev jo treba, da povzdignejo glas vsi slovanski državni in deželni poslanci. Posebno je prilika sedaj za Slovence, da zahtevajo s!ov»nsko vseučilišče v Ljubljani. Mestni občinski zbor ljubljanski in deželni zbor kranjski sla prva pokazala pot, vse druge shvonske občino sledite jima v korist in obrambo slovensko mladine! Domače in razne novice. Deželni poslanci goriški in naši visokošolci. — Župan ljubljanski g. Ivan Hribar je pisal predsedniku kluba slov. deželnih poslancev to-Io pismo: Pr. velespoštovani gospod d r. A n t o n G r e g o r č i č sem. prof., drž. in deželni poslanec v Gori c i. bile v sedmem. Kaj jo vaš Bog v primeri z našim Jupiterjem, ki nam posojuje svoje orle k premagi sveta ? Ililel, Simeon, Shammai, Abtalion, kaj so oni v primeri z učitelji, od katerih se učimo vsestranske, ne samo izključno duhovne vede?" „Ti se mi rogaš!" zakliče Juda s plam-tečim licem. „Ne srdi se. Hvaležen seru ti, da si prišel me pozdravit in pogledat, če se i\ mar ne posreči zavezati znovič vozel najine detinske prijaznosti. Toda vidiš, najini smotri so različni. Vsevladni gospod sveta je za Rimljana Mars. Hočem biti vojščak. A ti, revni moj Juda, kaj more bili iz tebe? Po-milujem te prisrčno. Iz kolegija v sinagogo, iz sinagoge v svetišče, naposled — o najvišja čast! — zasedeš v Sanhedrim. Kako medel pogled v prihodnost! Mod tem ko jaz ... Ni še podjarniljen ves svet. Na morjih so še otoki; na severu so še doslej nepoznani ljudje in kraji. Aleksander ni končal svojega pohoda na vshod — nemara pojde kdo še dalje... Vidiš, moj Juda, kaj je to, biti Rimljan... Pohod v Afriko, potem na j Skite" — potem legijon... Marsikdo se s tem uzadovolji, toda jaz ne. Ne — za Jupitra I jaz... jaz dam leg«'on za prefekturo, ha! nemara za prefekturo Sirijo! Čemu ne? I Judeja je bogau.. intijohija — to je pre- Slovenski akademiki graški poslali so mi priloženi*} soglasno sprejeti resoluciji, proseč me. naj o njih obvestim radi skupnega postopanja vse deželne poslance izven Kranjske. Ustrezajoč njihovi želji obračam se do Vas velespoštovani gospod z uljudno prošnjo, da to naznanite svojim ondotnim kolegam in da ukrenete ž njimi, kar je v tej zadevi umestno. V ta namsn se Vam priporočam z izrazom najodličnejšega spoštovanja in s kr legijalahii pozdravom • najudanejši Ivan II r i bar. V Ljubljani, dne 7. svečana 189S. Na to pismo sklenil je klub slovenskih deželnih poslancev v Gorici v seji dne 8. t. m. odposlati na visoko c. kr. ministerstvo-predsedništvo sledečo resolucijo, prepis mestnemu županu g. Iv*. Hribarju, in obj; viti isto v listih »Soča", ,Primor.-ki list" in ,Ivlinošf. Velosp ištovanomii gospodu Ivan Uri ba r župan, deželni poslanec itd. v L j ii b t j a n i. Odgovarjaj;'' o njenemu listu od 7. t. m. podpisan:; za klub slovenskih deželnih poslal.cev v prilogi pošiljata na znanji.' prepis izjave, k.ib-ro je klub onodiišnn .sklon.I oii-po.-Jah ministorskeiiiii predsedniku kot samostojen korak. Klub izreka so polog b-ga .io!i~ daruim s slovenskimi deželnimi poslanci v središču Slovenije pri Ji;.du!,jnem nastopanju v i-li zadevi. V Gorici !S. februarja lS'.l«>. iij;išlv:i: k.r in>m;h» ilijašlvo povsoili i« vselej bnitaltto i:i t/i\.j;«..'- n:i|.;iii.» slovanske .lijake, in >p Se .-fLi s-t..v.i:isk.i {.-..voi i.-.j Mimlra pr.iv.ikari.ia Ii.:ni5!v.i; ker v Uulliklili ni..I .siovim-kim in nt>niškiin .iij.iš^votii, kteii .s', pri ošin:.>-ji:."ih o.liioSiijili nciz^il.ni. vetoma tmli'.ijsk:i(n> j;uno itiiiciijf vso krivilo mi .sloviitisk!..!.¦ -i .N.a^i ].i..shin,-i kolikor mo^-i.:,' l.iiro \>e p.ol.vbne k.»rak.-. .lil .los(.?...Jo ii.UI.iilo iirl!ili..vi'cv Ii»;m. Jm.s.I.:... v I. ii. kriti.-t.em .-asu za kultarsii tt.tjit-t-tlok. Si.iv.ui.iv j.r.-polrebuepa zav.nla. 'J. Slovanski .lijaki v Ci.nle; apelasi-io t..r;!'> na vse slovanske .l./.avise po-lae.ee. v.~e;;,"eIiM ,i tu.!! ::¦>. lostraiisko polovico. V (irii.lcii, L fe'..mva!-?a 1-Viš. stolnica vredna bogov. Denar, vino. ženske — vso to bo mojo. Poslanem naslednik \ moj Juda". Mossalovo rog.injo. vzvišen gl.is njogovih besed, a nad vso to ponosno pomilovanje, je globoko ranilo mladega Izraelca. „C.ul sem že večkrat" — je dejal, ,da j so na svetu ljudje, Li smatrajo življenje kot za veselo šalo: tise oči vidno prištevaš k njim. Jaz ne morem tako misliti, niti tako živeli*. »Čemu bi no snu! povedati n-snico v obliki Salo?' ,Torej tvojo besedo niso bilo šala?" ,Vidim, moj Juda. da ti nisem ponudil dovolj... Guj! Jaz poslan- prefekt in Judeja napolni moje skrinjo z novci, pa postavim tebe, resnoben in pomaziljen tovariš, •za višjega duhovna". V očeh Jude so prikažejo solzo žalosti in jeze. On vstane, ter obruivši se k vratom j palače, reče: I »Obžalujem, da sem prišel semkaj. Iskal sem prijatelja, našel pa ..." J »Rimljana", konča Messala ter ga objame. Bilo je videti, da hoče biti resen in dober proti svojemu davnemu prijatelju; toda j težavno mu je bilo, otresti se privajenega, satiričnega občevanja. „Ti si malone Še otrok, I Jaz sem že možak. Vem, kaj je življenje. poudarjajoč nujno potrebo slovenskega vseučilišča v srcu Slovenije v Ljubljani za kulturni napredek slovenskega naroda, ter prepričan, da zdivjanost protiavstrijskega gibanja in terdrizovanje nemških naeijonalcih chauvinistov merodajnim krogom odpre oči na žalostni položaj slovenskega prebivalstva, obrača se klub slovenskih deželnih poslancev v Gorici na visoko osrednjo vlado, da ukrene potrebne mere, da ščiti slovensko dijaštvo in mu omogoči nadaljevanje pričetih študij, ter pozivlje državna poslanca slovenskega deJa kronovine, da pri vladi uporabita sredstva, da izposlujota veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču za tostransko državno polovico in napravo slovenskega vseučilišča v najkrajšem času v središču slovenskega naroda v Ljubljani. V Gorici, H. februarja 18'.)S. Za klub slovenskih poslancev : L)r. II. T u m a, Dr. A. Ure gorčic, <]<•/.. posi. in opornik. il-ž-lu: j...-l,i!i.-.-. Pust pa „liu'lita iiiullaria". - l'u»lue šah- in burko poueh ivujo tudi v Gorici. Kaj čelno: in denurja! „Li'.tvi" na d«'Že|i bodisi ga (udi nimajo piv več. d,i bi ga nosili \ (Juri.'o, ali pa m; ne dajo več tako >lrici. kakor io kdaj, zato tudi v mestu ut preveč denarja, Aa bi -e bnii pustni :n.:< i t.iko, kakor nekdaj. Toda in-kaj suma imamo včasih vendarle! To pa delijo ml.-cuo/.obi mladici ali pa - litru <• i! Ta ,miiil.i luiiilari.i* se vaii po uIkmIi. nadleguj..' tudi po linah i:i javnih pro-toiili, iU je neverjetno, kaki) j>-limgo/e, (\ti m> dodajajo take re,.i v de/-!" glavnem me.slu. Tak«- .smikovo- i,i pi,v.si;d drugo I pognali spal - hlavtr) iclir-lvu naj bi ukrenilo potrebno, da p iglavci iu mie-ko/obci ue uadlogiiit.-jo u.i ulicah [ireb:vai-tva v pomičnih urah .... To Minuto celo /aliti vali, čemu pa ;o rc.larstvo prav za prav lMVo da .4.11.1 Z.i redrl Velika (iiiinhania v n-liiinj.ijo šp (>. t^j obravnavi, o kab-ri smo govorili pred kratkim, da je Kne/. zabodel mestnega tajnika Dante Vecchija. ..... To dni je više .sod-s.-.e odbilo Ku.v.ii, kateri jo bi! oii--sojon na It mo.socov ječo -- ti mesecev. tO je namesto ! I-mt-evčev bo ,e.ie[ h> S mesecev v joči. - Višjt. sodtM-e ;o spoznalo, da Ivto.-z ni i»il tako eru kakor so ga na4ikah ,bobnači". Ali j«; g. Dante Veclii zadovoljen z izidom : ! l'rva oiiravnava po novem pravduoin redu se je vršila na tukajšnjimi okro/.nem sodišču dne '.). t. ni. Sodniki \so biti: pred-sodnik okrožnega sodišča g. vitez De f a c i s, de/.elnosodui svetovalec O k r o t i č in trgovec Pavleti «¦ vl*.m!. ttigj. Lepo ¦«. biLo videti sodnike v U'«vi opravi sodnikov. Gayprav!;a|o so je o tt. ki moiijiski zadevi. To/.-uca sla natmeč ugovar.il.i zoper menuski pktčiini nalog. Ko je prodM-diak ,.tvoru r.i.:pr.ivo v laškem jeziku. y- po.iv.r. /.isli,pntNa to/.one-v, t;a razloži ,vn e ugovore. Odvetnik gn>p. dr. K r a n k o jo govoril na to slovenski. 7, i- ii:ul bi ti v njem poiua.'al, /.di Ganino-d, i-. >rca rad bi ti pomagal. Ljubim te po >vo;e. . Postani, kakor ;az, vojša-ak. Stopi i,-; tesnega S okvira, iiaCrtanega s piosodki va*o vero. Škoda i o, uporabiti živUno s..i preiskovanje j piihodrrih r> či -- ^n niti ga s spornim M.i-i.ulosii to te ne privede nikamor. Pamebu je samo on. ki >o zit.i vikoristiti s Md.injo>t;o. Pre.-topi k Iliri,!jai.om , om te radi .sprejmejo, tako, kakor s!) spivjeii ldume„ca. Antipalra*. Miadi l/.raeltc se jo kar tros.-l od ;e/.e. Po.speši! je korake, že!eč čim prej zbežali od teh sramotnih nasvetov, še gnusnojših. nego jo bilo Mossalovo roganje. ,0h! Hitu! Kiinl* je š^uda! besen skozi stisueno zobe. Str.la sta pri vratih. ,Danes si mi zadat globoko rano naravnost v srce", jo dejal. „()tkjk Zadruga ima tudi že 11 pooblaščencev Ha** deželi, ki imajo 322 udov%»tkj že več); najmočnejša „podružnica" je v Opatjeiusulu s 173 udi in 122 deleži. (Gast Opatjtoelcem!) Toliko ob kratkem ! Ni je bilo doslej podobne zadruge, ki bi mogla izkazati v j rvih dveh mesecih toliko delovanje in že — ~č i s-t i d o b i č e k. . Navadno je prvo leto vodno zguba vsled velikih usta n o v n i h stroškov! Naša zadruga je takoj na v e 1 i k o začela, uredila yl.'.-li gostilne. Smdiik otvori razpravo ob ¦ je pišimo v ,veiikem stilu', vzidala za bla- '.i1, in tla besedo zastopniku tu/emvv go-.p. : gajno podimo varnostno sobo proti ognju in .inf. Franku-tu. l'o zagovoru lo/"ucev je i Ulovom itd., a sedaj ima že po dveh me- rideuil sodnik vpogledali neke sodu*- ,-pi-i. ; -i-* ili ž«- 170M kron čistega dobička. po kalen- > takoj poslal. Ko h- -»• na kratko ! Kateremu Slovencu na i veselja ne za- .¦.!•..*..! .stranko,po r.»/.l.i-niii nkolitti.-tiii, izfa i | triplje sne, ko čum« tolik uspeli Y ! Kvo, kaj ... da m- /.i-!.'! n:| ložii.-l.iu- pn dSagauih j premoremo, ,iko le hočemo! — Kako veli- pnč. n.i kar ,;e »akni proglasi ra/Midho, da > kaiNke važnosti pa bo ta zavori za *lov*. na-... I../SM ndli.t.1 in iiiiir.i to/il. !>*.» plarali rod v |,.j de/eli, to M. pokaže v prvih petih | pravdne stn,-k.<. . J - -1 -1 * ! -¦ Zalo ni čuda. ako je zhor i-diHev ', vnava, ki se : :i laku V .-lli-.i-ll-kell! "i/fkl Po m l a r i |M>>i.i\i bi 1: pravd;, tek i.i brez d v o to a n.i> 1:1,10,'' <• it o i o t ( . Tako im.mio ilp.m.e. .'..» - • bode po novi pojavi '¦tralikam boi e godilo, k-ir •• i<- i" i* ti, k-r dolge p»a*id- -o /• n,!io/i ki« rega go.-podai^i unaV.e. V UiH'h'1 nesimjo Slovnud rnnorlM slovenski l M-" ia p-* u/.oni pol -K.' i.l-ke t.ikiri.:/. s katera U" di.u»'.;.Uje j-loven-ko-hr-v.e'.k:m pii-l.::Jf eni govoidt v zbornici v •»vo-j-m iii,t»'-ii!i"iii iviku, iiu-f.o nekateri s!r-\i it-ko-in :«<-ki udpidusKi v Goiii-i /apieče- V .ti hiuU'1,1 e;w, da lie i>; Močil gnvunfl >',n- v"i',-»rt» na »'a i. /,ii ni -»• n-Mtt i.ič meir, n.-gu •Sin -Iti.-a/, ko Mi i.sls v t.-iu !'no zahvali! g. «|«\ T u m o za toliko uspemo n! urad-. -!.! b.l.: i, n.i; upi. F.. Halje ;e prečitui g. dr. T u m a meravane pt-meinbe, >pregovoril se o v;i/.-no-li tega i-.noiia ^a prihodnost in - /aklimil zborovanje. lViliodnji občni /bor ^kicne te premeiub.' ili takrat bomo kaj u>e govo- iiii o i.;ih. „Ti*i.'o vsko-oln*! no p o s p e s e v u 1 n n društvo" o imeli) vferaj predpoldne ustanovni obeni zbor. IMele/nikov je bilo :ii'i udov in \eč gostov. - (io-p. dr. Tu mu je razložil namen in pomen novega druMva. Naloga, katero si je poplavilo, ji' prekrasna in izvršljiva, ako bo količkai zani-liiar.ja od >lr.,ni lUtili, /a katerih koristi bo delovalo. (1 tem prinesemo potreben tialiek. z.do o tem do-li. rduina znaša le od ki*. in lidu. V odbor so hiti i/.vol;eui na pndi.ig g. A. rjab.MVka / vzkliknili g-r. dr. • Eva b-z^k.i >':<>- \ 11. Tuiua, tir. Alt Irei Lisjak, Jernej K i in i-rt/',(i-p!-no j p .!•'¦, Anton D eht k iu Anion .h-rkič, .'V i v a*. Na,lep': ; v liai/.or-lui pa ;-g. ilr. A lekcij Mojie, Iv.lli to na k.iukieti-tif-e-j v;;iri j,,, ... j,,,,-,. /... 1 Inkleva in Anton Pou. Za neih-lj.) po- dn-'>ti \ k .'u. Tlika; -.- gie. da <> p.ipa.la, j poldsie e -l.lii ,;lo diirlvo že zhorovillije v i,.'«! pni lita odpadek po no«'i /, i e v u 1- ( Snikaini. l.e čvr-lo na delo, Katero |!og \ .¦ r , e tn V rokt woW ;;-ki ,'i.»i;i'< «'e Slo- : bl.ig.i-lovi ! \.!i» e |ktga kunc-aija it! t,-,'le -tiri >io- j s'hil t!|j(.., ;', ;;., pro.laialniea umetnih cvetlic vir-f. l^iuttela :U ih.i r..lT,i, katiT.m -«» j uia-pni!i nrkve). :,t«,t':;i r-vnlve.. in v-i ,\y.r -., marali iu | VI|uiv*Ka (•ItsiiiiliMi priredi dm> 19. t. «; Ml-.-., vl!t. ^ ,.,,.,! :.l!; v ,,,,,.„ .t uda i .„ Ill;!^;il,,(]u. ,,ri k.,,,.,.i |„, igral oddelek /e d nisi dan »b 1". prod p. j«' Ml I/- ] Ul;(,:(, ^ !ijs, ^ (;,„•;,.,. jminvti; 11 :il.a To t>i ti-io >' rovo-ti ;l,|.! ¦ ,,N,li! Ki bi bil. ..» suj.^.'. 1 l.d..- t.:i;"ICn, da t.p.;vit>- n- J.e .':.. b: .-,• U Os.a« p-illa/il. — Ali i»o:i;o na s-trai":! Zopet nova trgovina. <>po/ar;\;e m ogla-trgovin- g. Vri.ceni-a Pod gornika r,.: zadnj stranici, hagla-amo. da iiiiajo >e-.»v':n-i v ..-;;.!; k;,; ji. iiala-.'. da :: .- rait: \t"p':i: v .-l.t : vede. Sve/; k .-vi^im! Društvo „Mos;»" „' 1'if'oUera v.,/:io » 'loiiovn >» e. M' d ir.gi:.; <'. i U.\x ;zvn > :; s «' a - U i k .; r .- k i od-ek ir< o :.;f k za m-< i-. Iii«! vprai;ii;a. l'u-i .-t,s >.n.o. »?.i bo-f.i ta < i-eka v u liko kori-l t:.i-l iMio-tni orgar.;-. ci;i. 'If-ba i'o s-veria \e!:ke 'i'-l.:\no-!s in i i /ttvov.;r.:,o-t', p i tudi pn v:d;,o-t: i:» .-kr.;'!!>i :. f.-ne !..kl.;i-:i na v-'' >!'--..».:. M.sr.-:k.!t.T.. •-.-pr«.' t m t;/.;d.;o ,.:» irt.-d-i I«. !..¦¦!. >pn-:.'A.;[;;.( tn (»st-i»tiem ziv;ža:./,i 1 Zalo a: Z '-•-'Ijem pt)?.-hMV;._atsio ta ku:v,k tSlngtrieg.t-« li.-.r.i. ,TrsTOVf>ki>*oUrtiio pospeševal n o društvu" v (ioritrl vabi na prvi j a v t« i '¦li.^vtMii shod v nedelo p.',, t. m. 1 ¦ -. pop. v Solkanu v pr'i-tor;h župau-'-'vi ? >iL'dei'iii! dnevni!:! ivduui: l. Orgaui-'-¦' j: nbrluikov po zadrug, h in drnstvih. -• Trgovska-id.i tna zadruga in trgovsko-<-i-rltio pospeševalno dru-tvo v ("oriri. It. Mumska proizvodna in mizarska izvozna zadruga v Sotkami. .Trtfovsko-obrtiin zadnisra'1 je »kli-eaia na včerajšnji dan občni /bor. Ker je pa bi.a in dnevnemu redu tudi točka „;>pre-MiemiM pravi!"1 in bi moralo biti za veljavno sklepanju navzočih nad 400 č 1 a n o v, kolikor jih naravnost ni mogoče spraviti k zboru, — se bo vršil za 14 dnij občni zbor z istim dnevnim rodom pa brez ozira na število rtošlih članov. — Vendar je g. predsednik poročal o dosedanjem d e 1 o v a n j n d r u št v a v p r i h dveh meseci h. Iz poročila posnemamo: V decembru in januvarju se je vpisalo v društvo že 644 članov s 1137 deleži, ki dajo glavnice 341.000 kron: uplačanih je bilo že 12.268-50 kron. — Posojila je prosilo 120 strank v znesku 75.347*38 fcrou; dovoljenih pa je bilo 99 strankam 02.307*38 i Spomlad je tu! Iz l!rd smo pre- ' j"i: popolnom i razvile iv-tove breskve iu '; ?ab!ai!" ... v /namen;e kra--mh dnij. Zadnje j .ho je sii-r bol! iinv.to, v omika. Z"ti. da bi se t:idi lam u-bjiiovila m 1 e k a r n i c a po *../"!i u tlrugih krajev. Toži proti b mu, da e cukev še vedno taka. kakor bi jo bili podedovali po starih Uitui auih ukijob teitui, da >•• je dobiio mhi gid. z.i popravljanje, V va-i -o imeli moža, kateri je že 5(1 let na znar neka oseba, a seda; -o začeli ropotali doriiafini tudi proti nji. Dopisnik Je tega mnenja, da Id bil vendar <:^, d^ bi se zganili tudi Staroselci in se poprijeli splošne narodne in gospodarske organizacije. Iz Ladrfj pri Kobaridu smo prejeli iz trde kančke roke dopis, ki govori: 1. O zaspanosti tamomjiga prebival-dva, ki ne napreduje v nikakem oziru. Potn bno lii bilo bn.lno druMvo iu mlekarnica, pa ni nikogar, ki bi š;udi združi! in poučil. --- 2. O šoli. Dopisnik !¦; proti razdelitvi ljubušenjske šole v vrs,-ii:''ko in s mask o, češ. da zdaj otroci preveč pohajajo in s< premalo naučo (ker ni v»ak dan šok:). — 3. U uravnavi Soče. ki dela veliko škodo. Ako bomo mogli iz doposlanega pisanja napraviti kaj prida dopis, ga priobčimo v * Primorcu'. THiiman Itcn-Hur". — Opozarjamo čitatelje na drugo knjigo tega romana, pričelo v zadnji številki. Tu se nam še-le pokaže glavni junak 13 e n-H u r, ki je igral pozneje važno vlogo v dobi Kristusovi. Roman bo odslej zelo zanimiv! »Slovenska Pesmarica", katero je izdala Družba sv, Mohora pred d verni leti, leži v marsikateri hiši brez koristi. „Goriški Sokol" je potrebuje 25 testisov, za svoj pevski zbor. Kdor je torej ne rabi, naj jo daruje »Sokolu*. Sprejemamo jo v naši tiskarni. Kdor je zgubil črnega psa, naj ga iščo pri Leopoldu Slrosarju. v Kronbergu. »Gospodarski list" št. 2. za februvar je danes priložen naročnikom v deželi. Opozarjamo posebno na članek „Kako napreduje posesi.dk svoje dohodke za odmero osebne dohodnine ?*• — Tudi spis o črešnjah v deželi je prav zanimiv. 75.000 kron je glavni dobitek srečk za spomenik princa Euge na. Opozarjamo čitatelje, daje žrebanje že 11 februvarja. Radodarni doneski. Za iSiogine" zavode: Upravnišlvo je sprejelo: Gospiea Olga Konjedic v Plavali nabrala po volitvi župana gld. 11*70V«. — V Kanalu zložili sorodniki pokojne Marije Kofol gld. 9 namesto venca. — Županstvo Šmarje 10 gld. — Radovaje se Budiuove zmage zbrali pošiljatelji brzojavke Sokolu iz Kobarida gld. 6*83. — V Zalogah iiri Dornbergu v Ant. Saksidovi gostilni zbrali »valje gld. 3-00. ¦- J. R. iz Istre 1 gld. — Verč Alojzij nabral v Fojani gld. -2-20 pri ženilovanju gospice Ivanke Kron z gosp. And. Zamarjem. —- Andrej Pi-čuliu nabral v veseli družbi pri Ivanu Se-pičn v Dači gld. 2. V rodoljubni krčmi Štefana Kofola pri iKrj .Domino* nabrala gospa Kalarina Kololova ^M, Pil,- -Vesela drn/ba v ožjem krogu zbrala v Opatjemselu gld. I. Dekleva Kovačič i/, Kurlanije 4 gld. Skupaj gld. '.rl:Wja. Prišlo je p o p o 1 o ž n i c a h : Avgust Dolenc iz Ajdovščine r>0 kr. za u.dnh.o iu .*» gld., ker um obiskuje sinček „Sloginelt zavodi. ¦- Mralnu društvo v Useku i gld. KlanJMVk A fou i/. Cirkovee na štajerskem :! glil. - Neimenovana e. kr. finančna slraža gld. 1-JD. ¦ . i\. kr. lin. straže komisar I'Y,iii Kr/en v l,ošiiiju oO kr. j D r u š t v e n i d e n a r u i č a r je prejel : Nabralo se je pri poroki Antona Mu-žiiiii, učitelja na llrjah, /. g.čno Josipino Šlunder dne Ji'». jan. pri našeui diču"in pc.-iiiku Simonu Gregorčiču gld, 7. ¦ Ivan-čič .losip, c. kr. prof. ."i gld. — S.uitol Ani., c. kr. prof. 1 gld. - Nabralo se je na že-uitnini Josipa l.ebana in .losipine Saksida v Prvačini It 1. jan. gld. 12-1 o. ¦ I Vi „Sokolo vem" koncertu „hotel Suda" dne 2. I. m. nabrala gospiea Ilr. iu njena lovarišiea K> (j;ld. — Pradnik Plažou' Prane 2 gld. — Velepos. Polko Leopold 2 gld. -* Trgovec. Anion Koren l gld. C, kr. notar Kavčič Josip 1 gld, «1, L\ prof. lie/.ek Viktor I gld. ~ V pušicah: pri Ivanu I te ju gld. .'{'(iO; pri M. Šn-ter-iču 20 kr.; pri Likarju 10: v Josip ponovi gostilni 70 kr. Neimenovanem!! dopošiljatelju dopisnice iz Ajdovci'iue na ime g. A. Ž. naznanjamo, da je pri Jamšekovi odhodniei zbrani znesek bil izročen uprauiištvu že prve dni mesec;! decembra. /m „SoIgkt dnin''; Slaroselski fant je daroval (i gld. za srečno vrnitev v doaoviuo. -— Malijojovie iz (ioriee a saldo uslaiiovniiie L'5 gld. Za vdovo J a v o r š e k (oziroma za stroj): <1. g. Pilipie Jane/, dekan b. Kočnika, | gld. .V'!0. Pog povrni! Društvo ,.S(»lskt dom". (XI. izkaz od iS. jan. do ."i. febr.) - Oglasili so se kot uslauovniki z doneskom 100 gld. še sledeči gospodje: Pečenko Anton, trgovec v Gorici; Masko Vale.s, kura t v I (ranici in ,,Ncki Podim lčan'k. Vplačali so: gld. Pennaslia .kmev. kiijiian v Solkanu, za odkupnino novoletnih voščil . . . 2'— ..(Jiiriska lisk.iru;!" A. (Jabršček v Golici na račun Ustanov nine Se . . . !S8*i!0 Ženska gor. podružnica sv. Cirila in M.-tnda o.l II. konc.Mla še . . . . 100*- ,.K. S." v ) Dunajska borza JO. februvarja 1898. Skupni državni dolg v notab ... 102 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 102 , < Avstrijska zlata renta ....... 122 , 4 Avstrijska kronska renla 4% ... 103 , i Ogerska zlata renta 4%......121 » Ogerska kronska renta 4%.....«p » Avstro-ogmske bančne delnice . . . J'35 » Kreditne delnice .*........"04 » London vista ,..........J20 » Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 , 20 mark.............U » '20 frankov............ ? » l Italijanske lire..........45 , i C. kr. cekini........... 5 , < Na prodaj ja 58 rabljen biljard Več pove Čuvaj Slovenske Čitalnice v Gorici Št. 277 O. 9. sv. Razpis ucileliskilt sluzlj. V tem šolskem okraju razpisujejo se sledeče službe: 1. Učitelja-vodilelja jednorazrednic na Vatovljah in v Velike mdolu. 2. Učiteljice na dvorazrcdnicah v Gor-janskem in v Zgoniku. Navedene službe so H F. plaCne vrste, dohodki leh so doloCeni v deželnih poslovali 10. marca 1870. in 15. oktobra 180«. Prošnje s postavnimi svedočbami, in sicor glede prosilcev iz drugih okrajev polom e. kr. okrajnih šolskih oblaslnij, je vlagali v dobi G tednov pri podpisanem. C. kr. okrajni šolski svel. Sežana. 8. fclinivnrja 1898. Predsednik: Dr. L a h a r n a r. Štev. 102. Pri tolminskem županstvu je popol-niti tajniško mesto z letno plačo 400 gld. v zvezi z mestom tajnika pri ceslnem odboru z letno piačo 360 gld.. torej skupno 760 gld. Prošnje je pošiljati do 20. t. m. podpisanemu. Nastop s 1.' marcem. Županstvo v Tolminu Oskar Gabrščik, 52 3—3 župan. Kedti se naroči na »Brivca"! Šaljivi »Brivec" brije vsaki deseti dan po vsem slovenskem svetu. Kosmatinci se ga zelo boje, posebno nent-eurji in lahoni. »Brivec" prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. In sicer vse leto za samih pet kron. Slovenci, podpirajte «Brivca» Z naroČili. Naslov: Upravnišlvo »Brivca" v Trstu. ANTONA VODOPIVCA pri Trstu v ulici 6hega št. 7. se toplo priporoča Slovenk v Trst« in z dežele. # Otvorjenje trgovine! Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele, da je otvoril pri Sv, Roku, na ulici proti Š€. Petru, v lastni hiši št. 30 irpvii z jedilnim Magom v kateri prodaja vsakovrstno jedilno blago po pošteni trgovski ceni. Priporočaje se p. n. občinstvu za obila naročila se beleži z vsem spoštovanjem udani S. 59 8—1 Vineene Podgornik. P. 37 8—1 trgovec. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil IV. čelrtleta, t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1808. začne v ponedeljek, dne «. marca 1S9S. ter se bo nadaljevala naslednje ponedeljke. 0 prodaja tudi na i« e t o r in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo 3e naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po naj-14—7 novejši modi. SAIIG & DEKLETA V Gurici — Nunska ulica 14-1« — V Gorici Prodajalnica edina mehanična li:»|ii*ailj:tluicu šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja iii.il 100 šivalnih slrojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. V»i stroji za Šivilje se vdobe od gld. 3:2 naprej. V zalogi imata [tuli dvokolesa, pu&ke it« samokrese. Jlaznanilo. ' Naznanjam s lom uljudno, da sc-ni, svojo | izdelovalnieo eerkvenih stvarij j preselil v Mico Morelli št. 12. Zahvaljuje se za doslej mi izkazano zaupanje, i priporočam za ilolvolna naročila z vnem spoštovanjem Teodor Sltilitiiijai. . H5 '.> S sreluar v Uoriri, ulica Mon-Ili 1:2. Henrik Stibiel, pekar in sladčičarničar, Piazzetta 8. Giacomo, Štev. IS, Trst, razprodaja na drobno in dabalo, za dom in zi razpoSiljalev na deželo, in sicer le proti povzetju: vsakovrsine in šaroSarne sladčice za poroke (svalovSčino), birme. krste iu druge rodbinske svotkoviu >. lilijo je po kakovosti izborno, trpežno, nepofcvarljivo in ukusno. O.jobito jm biikoti za likoven iz lastne tovarne; ima na razprodajo vsakovrstna vina: kakor Maršala, lisper. Nalaga, Vermauth in drujre likerje « buteljkah in v *od.'-ekili, in to vse po Jako nizkih cenab. da se um ni hali tekmovanja. 1'riporoi'a se prav toplo tovarnarjem, gostilničarjem, iganjarjem, kakor tudi roiii>iuam na de/.rli. da {,'u blagovolijo počistili z obluimi naro.'ili. N;ij-manjSe naročilo um dobro pride in je izvrši livaležu';! Pri njem se nahaja po zmernih eenah velika zaloga moke vsake baze, kateia se odpošlje na zahtevo: hitro tožno in solidno. Postrežba je točna in poštena. Zunaptvj se zahvaljuje vsem častilirn naročnikom, beleži udaui cur, i Henrik SUMel. PRISTEN V »vfljo l«rtflo hdfM n»J MhUviJo 'n Jtmljajo kupovB)«! le tik* livlm« lavoj«. Prinz Eugen Denkmal-Lose. J Žrebanje -"©CU Vse stroje za poljedelstvo. Vnov Trijerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice z peronospori, pob.dj^Mii •ic zni/iino c.cmio! adje in zelenjavo. Škropilnice proti Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnico (preše) za vino in sadje različnih sestav. (Te sli.-kal-nii-e. imajo skoro ono Uačilno moč kakor hidravlične vodovodno pleše). Slamoreznice jako lahko *a goniti in po zelo zmernih cenab. Stiskalnice, za seno in slamo, ter vsepo!ivbiie.v..,akovistiie poIjedel.-ke stroje prodaja v najboljši izvršitvi lL. Hcllor na Dunaju 11/... Praterstrasse 4g. IVed ponarejanjem se je pos bno r> Za>!..,u.iki ,o is«eM Pserliofer'8 Apotiicke „Zuiu golileiicn KeicIisaplVl^ Wien, I., SingrcrMtrasMC Xr. 13. J. Pserhoterjeve odvajajoče kpogljiee je staroznano, lahko odvajajoče domače sredstvo. — Te kro"Ijice -o i-te ki -o znan.' o1 že več desetletij pod imenom J. PSERHOFERJEVE KRIČISTILNE KROCLJICE i-i -i lujejo pristne samo v lekarni „pri zlatem državnem jabolku", Dunaj. I. SimrerMia---Te krogljiee stanejo: 1 Sk. z 15 kroglj. 21 nč., jeden zavitek 6 šk. 1 gld. 5 nč. se denar naprej pošlje, ni treba plačati pori«, iti stane: 1 zavitek kroaljic 1 l-M <. vitka 2 gld. 30 nč.. 3 zavitki 3 jrld. 35 nč., 4- zavitki 4 prhi 40 nč., 5 zavitki« vitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne pošilja). Prosimo, da se izrecno zahteva 3. Pserhoferjeve odvajajoče kregljiee in paziti je, da ima pokrov vsake škatijiee isti podpis J. Pserhofer v rudečin pismenih, katei j g!d. -20 nč .tu z.i- je videti t navodilu za porabo, n"., novaim Zivljcnsk.i Balzam za ozebline ^S&^Jff01 m nB- TrpSfČeV S0kt l steklenica 50 kr. Balzam za golo, Ls'nfIcniCil i0 nS- v"'lnine vt0ito Stolloif .Kola-preparat*. StLt^l5t tetna steklenica Kola-vina ali eliksim gl.l. :!, uol litra cld. i "BO, »ctrl litra 85 nč. J. PserhoferjBva grenka tinktura za želodec, &$ i;i . B*"*Ra.z?;en imenovanih izdelkov dobivajo seže druge tu- in inozemske fannaeeutične specija-litete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ter se na zabtevanje točno in cene pre-skrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. «„ „ Kazi,o5l'J«MJft 1»» !>»§« vr§e se totiio, a treba Je denar naprej poslati j veeja naroeila Pri poSHjatvi denarja po postni niikiiziiiel stane porto dosti manj kakor po povzetju, J. Pserhoferjev balzam za' rane i ^um.-,o,u Tannoohininska pomatfa hs^t0^"; i7ff*""e ra Ratiocelni obliž l^sio^rt^AH"1 s Univerzalna čistilna sel ^ ™$*!L^? 3?i Scnzacijoiiclno sladilo!!! UKERIN ^b^P 350krat slajši od sladkorja kos za 21/4 kr. ^^ 200 „ „ , , , , 1«/, ¦ 180 , , , . . , 1 , razpošilja najmanj sto kosov povzetjem JINDitICH VOJTfiOH, Nuslo-Praha. Prekupcem in stalnim odjemnikom veliki popust S. te 8—5 P. 34 0 -2 Zeta 1881. y Gorid ustanovljena tvrdka E. Riessner, v MnsH ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pree. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetli; za vsakovrstne eerkveuo potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih venojv. za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.) tiskarno črk na perilo. {!' .cl.) K4«!|«4#>##«««««»#«##«4#*#1»###*«*.« Prave in edine želodčne kapljice, Zdravi lun moč t oh kapljic jo nopro- kosljiva. Tokii- pijico vredijo redno probavljonje, .l S Zil prist,,,,^ jamči. ,.|..j.. iTaii t.pu,č,.v s.,k j.. j...li......ni. kat-ri -e pripravlja v lekarni k Zvnij-sk-ni.i. II. »r...|jovin, Zan-r-b. Zrinj-ki ti:: -t.'\. -Jll. Ti-|...tf.-v .sok ii,.,.r..> te,- je nail.ulj;,. srnUtv-, z.t prsni katar, kapelj. pi-...l,.,l, liri|.av..st ,n vrat.il>..!. Tud> /..starani kapelj >.. s tem zdravilni,: v ,,ajkraj;..iii času da odpraviti; bolniki d..bij.. tek za j.-i... lahko spijo i„ „ a ta,,ari.. !.i.r....U..iaj... - 1/,.,...| :,„,..-1.-.1, zahval >;...u,„j.„„ tukaj .a..,., eno: V.-|.'.-..,,j..„i ^„,„„1 |(.karnik: !'.-sijite ,„i ;,. rri Steklenive V a-;.-::a i.:rs„(o «1. -11, J - - *--,-^-i t rpo.če vj-a sr.ka: potrebuj..,,, jih za n...j.. ,.../na,,.-.'. Ja/ -.Mil od dveh stoki,.,,",,, od I,,v.!.--s. ii.':;al.a;!ja|w.,...|.....11:l o;vlrave|. Hvala Vas,,. !',ip,.ročil bo,le„. ta zdravilni sok vsi,„ prsMlmlni,,,. S .spoštovanje,,, Rudolf Aiisj,,. Nsl I)i,.,;lju. l'm. i,iar,-.i Ih'.i7. I-a/i naj se t^vaj. da je ,,a vsaki ^tekleniei ur,n.Miii znamka, t. j. slika bana XiUI- Zrinjsk.^a. kajti sam- .»ni \ars?M-no znamko. . Oi-na >t.-kIt>ui«-i j-> ::. kr. Razpošilja aki P" .-.<•• r rr-ti |.redplačilu ipriračunavši ->.» kr. za zaiiieteks ali pa p., postnem p-.v-'•-'•tjn. Ceniki raznovrstnih domačih preskušanji, zdravil razpožiljajo se na .¦.-.¦.1<.t..v,. zastonj in poštnine prosto. I..-karna k Zri ujske-n t!. II. Hrodjovin. Zagreb. Zrinj-ki trK Mev. i!t>. 1 Ki ¦ 11 ^Zaitli-ai-imka.-SIOIIO. LMIIMENT. CAPSIGI COMPOS. iz Riohterjeve lekarne v Pragi pripozruiio kot izvrstno bol ublazujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva lo splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v ortg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidromff namreč,iz R1CHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni* izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno i 28—12 znamko. raj^., Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" LT)| v PRAGI. PH^-I