Križev pot koroških Slovencev. Pred desetimi leti . . . V naslednjem podajamo zgodbo, ki jo je svoj čas napisala priprosta slovenska žena, kako se ji je godilo za časa bojev za Koroško pred desetimi leti. Žena je bila trdno uverjena, da jo ženejo v smrt in le hiter beg pred prodirajočimi Jugoslovani je bil vzrok, da Nernci svoje namere niso izvršili. Znana so iz tedanjih bojev pred 10 leti nemška divjaštva nad ujetimi jugoslovanskimi vojaki. Znano je, kako so Nemci poklali v Šmarjeti v Rožu ujete jugoslovanske oficirje. Kako so v Kotmarivasi ranjenega slovenskega vojaka, ki je prosil vode, ustrelili v glavo, ga otvezli za noge in ga vlekli po zemlji pol urc daleč, da je imel ves razpraskan obraz. Kako je v Apačah nemški divjak ranjenega slovenskega ofirirja Zdvavko Kranjca zabodel z bajonetom, da jc obležal na mestu mrtov. Kako je drug nemSki divjak v Vobrah v hiši pri Mentlnu štajerskcga Slovenca Srečko Puncerfa, potem ko so ga pobiii na tla, skozi prsi prebbdel z baionetom, tako, da se jebajonet zasadil v desko in je bila uboga žrtev nemškega divjaštva naravnost pripeta ob hišna tla. Kako je v Labudu Nemec ujetega Slovenca najprej pobil s puškinim kopitom, mu zvezal nogi in ga zavlekel v Dravo. Vse to je znano. Naslednja zgodba pa nam kaže, da je bilo tudi slovensko civilno prebivalstvo izpostavljeno prav divjaškim surovostim s strani nemškega vojaštva. Pa pustimo ženo samo pripovedovati. Nemci rekvirirajo voz in konja. Bilo je junija leta 1919. Petek. Moj mož in sin, star 16 let, gresta s konjem v mlin na Rudo. Bilo je že v mraku, zavoljo tega, ker so po dnevi streljali sem čez Dravo (južno stran od Drave so bili Jugoslovani, severno Nemci) in smo misiili, da je ponoči bolj brez skrbi. Za glavno cesto blizu Rude so bili skriti nemški vojaki, in ko pripeljeta mož in sin po cesti, ju Nemci ustavijo, vekvivirajo konja in voz in pvidržijo tndi sina. Mož sam pvide drugo jutro ob šestih s pra?;no vrečo domov. Pravi: »Veš, kaj takega si pa nisem mislii. C.e ho?e?, pa ti pojdi rrosit. da daio naxai sina. konia in voz.« Res se odpravim na pot, bilo je v soboto zjutraj. Po zraku je švigalo sem in tja, vendar Brečno pridem na Rudo. Župnišče so Nemci spretnenili v vojašnico. Pa bolj je bilo podobno svinjskemu hlevu nego hiši, kjer prebivajo ljudje. fo vseh sobah je bilo polno zmešane slame, po veži se je vlekla kar za menoj. Pridem skozi vežo ven na dvorišče. Tam so se nekateri umivali in brili, vsi so bili bolj nagi kakor oblečeni. Eden je sedel pri mizi. Grem in ga pozdravim sloven6ki, pa ni nič odgovoril. Potem sem pa vendar morala spraviti skupaj vse svoje moči, da sem spravila iz ust nemško bcsedo, kajti nemščino lomim komaj za silo. Tedaj je poklical skupaj vse, kar jih je bilo, kakih trideset. Tedaj sem prav ponižno prosila, da bi mi dali nazaj otroka, konja in voz. Potem so se jeli pričkati in kregati, kolikor je kateri mogel. Nato je prišel še eden, tisti mi je dal prijazno besedo, da naj nič ne bomo v skrbeh, da bo fant že prišel domov, da pa ravno tega konja rabijo, ker je navajen strmine in sin. vozi ž njim menažo za vojake po najstrmcjših stezah. Nazaj sem šla po stranskih potih, po lesu, kjer je bilo bolj varno zaradi strcljanja. Bil je |e večer. ko sem prišla domov. Nemška oglednha. Drugi dan je bila nedelja. Nismo šli od doma. Opoldne, ko smo južinali, pa prideta dva vojaka, močna korenjaka in začneta kričati: »Kje imate Nemce (to je nemške vojake) skrite? Mi vemo, da jih imate.« Hitro jima najprej pravimo, da nimamo nikogar skritega. Onadva pa se delata, kakor da sta slovenska vojaka, še le pozneje smo spoznali, da sta le nemška špijona, ogleduha. Pa pravita: »Prišla sva sem čez Dravo, tri dni sva že na tej strani, pa še nisva dobila kaj jesti. Kakšni čudni ljudje so tu. Ali pri vas imate kaj jesti?« Imela sem še malo naše južine, to sem dala enemu, za enega sem pa skubala mleka. Ko je eden jedel, je dragi stal zunaj na straži. Zadnji, ko je mleko jedel, sva bila sama v hiši, me je vprašal: »Kako pa kaj Nemci tukaj s farjami delajo?« »Oh,« mu odgovorim, »grdo. Na Rudi so gnali takega starega gospoda in jim pobrali vse, kar so imeli. To ni prav. Pa še po več krajih se sliši tako. Veste, duhovniki morajo biti. Kako bi pa bilo na svetu, ko bi jih ne bilo? Kako pa pri vas ravnatc ž njimi? Ali tudi tako?« »Da,« mi odgovori, »kateri ni z nami, ravno tako.« V tem pride moj mož v hišo. »No oče, ali imate kaj mošta? Žeja naju, žeja.« Mož je prineeel mošta in šli smo vun pred hišo na trato sedet. Eden izmed vojakov, o katerih pa ves čas nismo slutili, da sta nemška špijona in da je vse zlagano, kar sta nam prav-la, da sta prišla z druge strani Drave, pravi: »Tukaj se lepo vidi onstran Drave, ali kaj greste tja?« Odgovorim mu: »Nimamo po kaj tja hoditi. V cerkev hodimo k domači fari.« Pa zopet vpraša eden: »Ali nič ne veste, kako vas in nas Nemci sovražijo?« »Dosihdob ne vemo kaj,« mu odgovorim. »Nihče nam še ni kaj hudega rekel in storil.« Potem sta se začela odpravljati. »Pa veste kaj,« nam pravita, »vi morate molčati, ne povedati, da sva midva tu. Ali nama obljubite? Povem vam, da ste mrtvi, ako naju izdate! Če bi kak Nemec prišel, da ne poveste, da sva midva od Jugoslovanov tu!« Zatrdili smo jima, da naj zaradi nas bosta brez skrbi, da ju mi ne bomo izdali. »Zdaj pa morava dalje. Ah kaj, več nama ne morejo storiti, nego naju ustreliti. Gotovo veste, kako imajo tu gori kaj narejeno? Ali jih je kaj precej, teh pobačev?« Misnl je Ncmce in delala sta se, kakor da si hočeta ogledati ncm.ško fronto. Odgovorila sem njima: »Ivli niC no vcmo. Ne hodimo gori. Tudi v Št. Pavel že dolgo ni žel kdo od nas. No, pa srečno, pa lahko noč!« Res nismo ničesar vedeli. Ogleduha sta odšla, ne da bi ju bili spoznali. ^r Nepričakovan »obisk«. Eno uro potem, ko sta nemška ogleduha odšla, pride nenadno deset nemških vojakov. Prva reč, ki mi je prišla na misel, je bila ta, da ne smemo izdati domnevanih »jugoslovanskih« vojakov, ki sta bila pred eno uro tu. Kajti grozila sta nam s smrtjo, če bi ju izdali. Zato sem hitro sklenila, kolikor mogoče malo govoriti. Nemška četa se razdeli, pet vojakov stopi k očetu, pet jih pride v kuhinjo. Jaz pa smuknem pri vratih ven in grem zelje zalivat, ki sem ga imela že nekaj nasajenega. To sem storila, da bi se jim izognila, da bi ne bilo treba odgovarjati zaradi vojakov, ki sta bila pred eno uro tu. Pa je preteklo komaj par minut, že mi je stal za hrbtom eden izmcd vojakov in mo je gnal domov. Ko se vrnem v hišo, vidim, da imajo moža pripravljenega, da ga odvedejo s seboj in vidim, da se bficrka ioče. Vprašam jo, kaj je, pa pravi. da so ji oropali donar. Hitro hočem vzeti svojo denarnico iz omare, pa je že ni več bilo. Nevoljna rečem vojakom: »Ali imate tako lepo maniro, da kradete? Mislito li, da imamo mi svoj denar za vas pripravljen?« Pa je skočil edcn k meni in me zavrnil: »Deutsch reden! Nicht schimpfen( govorite nemško, ne kregajte se)!« Potem je popisal, koliko je bilo dcnarja. Nato so odgnali moža in sina s seboj v zapor v Št. Pavel. Pet jih je gnalo očeta, pet pa sina. Vendar pa nista ostala dolgo v zaporu. Že drugi dan popoldne ro namreč prodrli Jugoslovani v Labudsko dolino, so zasedli Št. Pavel in so politične jetnike izpustili. Tako sta bila mož in sin že drugi dan zopet na svortodi. Minula je tretja noč brez spanja. Kako bi človek mogel spati po tolikem razburjonju in ves v skrbeh? Pa imelo jc priti šo »i"i"«. »Izdajalka, marš v zapor?« Nastopil je pondeljek, 8. junija. Zjutraj pridc naš sosod k nam, in ko mu tožim, kaj sa )e 7.vodilo, pravi: »Vcslo ni t.al.o. T'oi;u.ncTa'ni '-iaba, a lumpi so zr.ive'-.. idito in pro-jit". v^e Iioste nazaj dobili. Tudi pri nas so nekaj pokradli, pa so prinesli nazaj. Kar pa so pojedli, so pošteno plačali.« Svoj den.ar, ki so mi ga ukradli, bi še požalovala, a vcč mi je bilo za lepo srebrno uro, v kateri je  bilo vrezar o ime mojega moža. Ura je visela na steni, pa so jo lahko hitro zapazili in Sli ž njo. Smilila se mi je tudi hčerka, ki je žalovala in jokala za svojim prihranjenim denarjem. Dolgo se nisem mogla oclločiti, kaj mi je storiti. Ura je bila že polenajstih dopoldne. Todaj se ojunačim in sklenem, da grem prosit, da nam vrnejo oropane stvari. Pridem do soseda* tam so stali trije vojaki. Hitro pristopita dva k meni in me vprašata, kam grem. Povem, da grem na poveljstvo zaradi pokradenih stvari. Pa pravita: »Gehma mir zvva a mit!« (Greva rnidva tudi zraven.) Gremo po stezi navzgor kakih tristo korakov, pa reče eden drugemu, naj gre naprej na komando, da pride kdo nasproti. Res je prišel eden nasproti, mi je potegnil robec z glavo in mi zavczal oči. Ostalo pot do komando. nacl pet.vto ko:akov, moram napraviti z zavczanimi cvm!. "\'ojak mc je vlekel za roko d;tl.io. Prideva do poveljstva. Vojak rai odvc?o ofti, p>-i mizi jr- -3edel komandant in pisal. (Dalje prihodnjlč.) Stran 16.SLOVENSKI GOSPODAR 83. oktobra 1929. Jaz Vam rad potrdiin, da uporabijam dolga leta Thttrpil in lem s tem kot preprečovalno sredstvo pri driski telet dosegel zelo dobre UBpebe. Gutspachter v. H. in T. Zahtevajte pristen Thflrpil in odklonite nadomestilo. Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fabrik Aachen. Z»log*: ,,LYKOS", Mr. K. VOUK, ZAOREB. Juijevska uL 8. $94-1 M POZABIIE SI 06LEDATI veliko zalogo vsakovrstneeggaa  zimskega blaga od najcenee]]SSee  do najboljše vrste v manufakfurni trgovini 111222777555   ANTON MACUN -,iiiiii  MMAARRIIBBOORR,,  OOoossppoosskkaa  Paziie na vhod ki ima ob straneh ogledalal Prvovrstna glazbila direklno iz T OV AR N E oziroma tovarniSkega skladlšča CENIK Velikl ilustrovanl H JJJJJJJJJ l^ JJJJJJJJJ H dobito zastonj! Naročite ga od največje odpremne tvrdke glazbil v Jugoslaviji: tovarna glazbil, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR, br. 106-B 11Violine Tamburice Mandoline Trube Gramofoni RoJ. harmonike od od od od od od Din Din Din Din Din Din 95.— 98.— 136.— 505.— 345.— 85.— napr. napr. napr. napr. napr. napr. Po dolgi, težki bolezni je zapustil v petek 11. i. m. ob '/, 8. uri zjutraj dolino solz ter ae preselil v lepša življenje naš iskrenoljubljati oče, soprog, sin, tast, brat svak gosp. Josipp Robek posestnlk v Kladnju, bivil dolgoletnl župau obflne Blanca, nniclnllc kr»j. Sot. odbora Blance, gerent kraj. gol. odbor« Sr. Anton 1. t. d. Blagega pokojnika smo spremili iz hiše žalosti v nedeljo, dne 13. t. m. na pokopališče k sv. Kancijanu. Iskreno se zahvaljajemo tom potom za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in vsem, ki ste nas tolažili v teh britkih urah; za vso ljubeznivost in požrtvovalnost zlasti našim dragim sosedom ter vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da na zadnji poti izkažete čast našemu dragemu blagopokojniku! Posebna zahvala fast. gosp. župniku Tratniku iz Rajlienburga, ki je vodil sprevod ter za v srce segajoče besede, ki jib je izprogovoril. Enako g. županu in bivšemu narodnemu poslancu Skobernetu za krasen poslovilni govor ob krsti pokojnika. Dalje g. upraTitelju blanške šole Breganta za udeležbo s šolsko mladino pri pogrebn. Vsem darovalcem krasnega cvetja, Bog plačajl Oloboko žalu]oči ostali. ca A. » i» S eg OQ ^ Q s|& .«&" —< A N 0) .^. s'^u Is" 15 ^ 9 S *¦? is: oa I~H ™ ui H a ¦ >m ¦ Si: a BB  >l¦ 1 « e Rabim veSjo množino hoslanjevih drv zo tanin 1263 ter plačam najboljše dnevne cene, ISčem nakupovalce proti provlzi]!. ERNEST MARINC, Celje, Zrinjskega ul. 4 Telefon Intcrurb. 136 Telefon interurb. 136 S^ohišivo » SFreproge xii, zasttorii, posttddjn MMaarrttaa  postddjniina, vlložžkkii, moddracii, zasttorii, posttddjn« oddeje, pohišivena tkanina i. t. d. //^^ffff  --gg  //!!ww%%  • najboljše in najceneje 1277pri Brezplačni ceniki/ JJLttriVor, Oospos7ca ul. 20 FRAN STRUUPPII,,  CCeelljjee  Vam priporoča svojo bogato zalogoo  sstteekklleennee  llnn  ppoorroooollaannaassttee  ppoossooddaa,,  svetlljk, ogledal, raznovrstnlh Slp,,  lleeppllhh  ookkvviittoovv  iittdd..  ——  PPiieevvzzeemmaa  vsakoršna steklarska dela. — Najssoolliiddmmeejjššaa  ccaannee  llnn  ttoottnnaa  ppoossttiieezzbbaa  Na diobno ia na debelo. NNaa  ddrroobbnnoo  IInn  nnaa  ddeebbeelloo,,  tm Na]varnc]še in najboljše ttaložite denar pri Ljudshi posojilnici v Celju registrovani zadrugi z neomejcno zavezo v lastni hiši, Cankarjcva ulica št. 4 poleg davkarijc Stanje hranilnih vlog zna|a nad Din 75,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroSlvo lcr zastavo pod na]ugodne]šimi pogo]l. Za hranllne vlogc jamčt polcg rezerv in hlš nad 3000 Clanov-posc8tnikov z vsctn svojlm premožen|em< Rentnl in invalidni davek plaCujc posojilnica iz svo- Jcga in ga ne odteguj« vlagalcljcm. lii!liliiiiiiiiiilllllliil Tiakar: Tlskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Golec, novinar y Maribom. IzrtajatelJ: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Golec y Mariboru.   dobito zastonj! Naročite ga od največje odpremne tvrdke glazbil v Jugoslaviji: MEINEL I HEROLD tovarna glazbil, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR, br. 106-B 1159 Violine Tamburice Mandoline Trube Gramofoni RoJ. harmonike od od od od od od Din Din Din Din Din Din 95.— 98.— 136.— 505.— 345.— 85.— napr. napr. napr. napr. napr. napr. Po dolgi, težki bolezni je zapustil v petek 11. i. m. ob '/, 8. uri zjutraj dolino solz ter ae preselil v lepša življenje naš iskrenoljubljati oče, soprog, sin, tast, brat svak gosp. Josip Robek posestnlk v Kladnju, bivil dolgoletnl župau obflne Blanca, nniclnllc kr»j. Sot. odbora Blance, gerent kraj. gol. odbor« Sr. Anton 1. t. d. Blagega pokojnika smo spremili iz hiše žalosti v nedeljo, dne 13. t. m. na pokopališče k sv. Kancijanu. Iskreno se zahvaljajemo tom potom za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in vsem, ki ste nas tolažili v teh britkih urah; za vso ljubeznivost in požrtvovalnost zlasti našim dragim sosedom ter vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da na zadnji poti izkažete čast našemu dragemu blagopokojniku! Posebna zahvala fast. gosp. župniku Tratniku iz Rajlienburga, ki je vodil sprevod ter za v srce segajoče besede, ki jib je izprogovoril. Enako g. županu in bivšemu narodnemu poslancu Skobernetu za krasen poslovilni govor ob krsti pokojnika. Dalje g. upraTitelju blanške šole Breganta za udeležbo s šolsko mladino pri pogrebn. Vsem darovalcem krasnega cvetja, Bog plačajl 1316 Oloboko žalu]oči ostali.