PRIMERJAVA NOVE KARTE POTRESNE NEVARNOSTI 
SLOVENIJE Z EVROPSKO KARTO IN  
SOSEDNJIMI DRŽAVAMI
Polona Zupančič 1, Barbara Šket Motnikar2, Mladen Živčić2, Martina Čarman2, Andrej Gosar2
Povzetek
Leta 2021 je Agencija RS za okolje (ARSO) končala večletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti 
Slovenije. Potresno nevarnost smo izračunali s postopkom verjetnostnega ocenjevanja. Najpomembnejši rezultat 
je karta vršnega oziroma projektnega pospeška tal (PGA), ki je postala priloga Nacionalnega dodatka standarda 
za potresno odporno projektiranje Evrokod 8 (EC8). Potresna nevarnost je največja zahodno od Bovca na meji z 
Italijo, kjer je vrednost PGA na novi karti 0,325 g (težni pospešek). Velika potresna nevarnost (0,300 g) je ocenjena 
tudi v okolici Idrije v zahodni Sloveniji. Enaka vrednost pospeška je tudi na območju Brežic. Med potresno nevarna 
območja (0,275 g) spada tudi Ljubljana z okolico, ki je še posebej ogrožena zaradi velike gostote naseljenosti. Ra-
zvoj slovenskega modela potresne nevarnosti je potekal hkrati s projektom posodobitve evropske karte potresne 
nevarnosti (ESHM20). Skupaj s strokovnjaki evropskega projekta smo usklajevali metodologijo in vhodne podatke 
za ozemlje Slovenije. Primerjava kart pokaže, da je razpon vrednosti na obeh kartah podoben, v zahodnem delu 
pa se vrednosti zaradi različnih postopkov nekoliko razlikujejo. Primerjava z uradnimi kartami sosednjih držav 
pokaže, da so prostorske porazdelitve potresne nevarnosti podobne, absolutne vrednosti pa se razlikujejo.
COMPARISON OF THE NEW SEISMIC HAZARD MAP OF SLOVENIA 
(2021) WITH THE EUROPEAN AND NEIGHBOURING  
COUNTRIES‘ MAPS
Abstract
In 2021, the Slovenian Environment Agency (ARSO) completed a seven-year project on the development of a new 
seismic hazard model in Slovenia. The most important result is the design ground acceleration map, a supplement 
to the National Annex of the earthquake-resistant design standard Eurocode 8. The earthquake hazard is greatest 
west of Bovec, where the PGA value on the new map is 0.325 g (gravitational acceleration). A high seismic hazard 
(0.300 g) is also estimated in the Idrija (west Slovenia) and Brežice/Gorjanci (east Slovenia) areas. The higher se-
ismic hazard zone (0.275 g) also includes Ljubljana and its surrounding areas. The development of the Slovenian 
seismic hazard model was carried out in parallel with the project of updating the European seismic hazard model 
(ESHM20). We collaborated with the experts of the ESHM20 project. A comparison of the maps shows that the 
range of values on both maps is similar, but in the western part of Slovenia, they differ slightly due to different 
procedures. A comparison of maps of neighbouring countries shows that the spatial distribution of the estimated 
seismic hazard is similar, but the absolute values differ due to the differing approaches to seismic modelling and 
different ground-motion models used.
1 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, polona.zupancic@gov.si
2 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
UVOD
Potresna nevarnost opiše naravno danost za na-
stanek potresa. Predstavimo jo lahko s kartami, kri-
vuljami ali spektri. Poznavanje potresne nevarnosti 
je nujno za potresno odporno gradnjo, načrtovanje 
ukrepov zaščite in reševanja ter za ozaveščanje jav-
nosti. Od zadnje študije potresne nevarnosti Slove-
nije (Lapajne in sod., 1995a, 2001, 2003) je minilo 
že 20 let in v tem času smo pridobili številne nove 
podatke, modele in relacije, posodobljene so metode 
ocenjevanja vhodnih parametrov in razvita nova pro-
gramska orodja. Ocenjevanje potresne nevarnosti 
je v preteklosti temeljilo skoraj izključno na potresni 
zgodovini (katalogu potresov), novejši izračuni pa 
upoštevajo možnost nastanka močnejših potresov 
na aktivnih prelomih. Pomemben vpliv na oceno 
potresne nevarnosti ima model pojemanja pospe-
ška tal z oddaljenostjo od (nad)žarišča potresa (Šket 
Motnikar in sod., 2022a). Številne nove potresne 
247številka 36 · 2022 · U J M A
opazovalnice in meritve pospeškov ob močnih pot-
resih v zadnjih petindvajsetih letih so omogočili ra-
zvoj natančnejših modelov pojemanja pospeška tal. 
Sodoben postopek ocenjevanja potresne nevarnosti 
zahteva modeliranje negotovosti vplivnih parametrov 
z logičnim drevesom, v preteklosti pa smo obravna-
vo negotovosti omejili le na različice kataloga potre-
sov. Vse našteto nas je spodbudilo k razvoju novega 
modela potresne nevarnosti Slovenije in izračunu 
nove karte, ki je bila 1. maja 2022 uradno sprejeta 
kot karta projektnega pospeška tal. V prehodnem 
obdobju dveh let lahko uporabljamo ali novo ali do 
zdaj veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta 
edina uradno veljavna za potresno odporno projekti-
ranje. Projektni pospešek tal je po EC8 enak navzgor 
zaokroženemu vršnemu (ali največjemu) pospešku 
tal. To je največja absolutna vrednost zapisa pospe-
ška na prostem površju. Vršni in projektni pospešek 
tal izrazimo s težnim pospeškom g (1 g = 9,81 m/s2).
Podrobnosti priprave vhodnih podatkov, modeliranja 
in izračuna potresne nevarnosti so opisane v izvirnih 
znanstvenih člankih (Šket Motnikar in sod., 2022a, 
Atanackov in sod., 2021a,b) ter predstavljene na po-
svetovanju (Šket Motnikar in sod., 2022b). Poglavja 
Uvod, Vhodni podatki, modeli in metode ter Nova 
karta potresne nevarnosti Slovenije so povzeti po teh 
člankih.
VHODNI PODATKI, MODELI IN METODE
Ocenjevanje potresne nevarnosti se začne s pripra-
vo geološko-tektonskih in seizmoloških podatkov 
ter modelov, s pomočjo katerih oblikujemo potresne 
izvore. Geološko-tektonske podatke so strokovnjaki 
GeoZS zbrali v podatkovni zbirki aktivnih prelomov 
(Atanackov in sod., 2021a), ki je nastala z obširnim 
pregledom in obdelavo vseh objavljenih ali drugače 
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!( !(
!(
!(
!(
!(
!(
(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
!(
17°30'E17°0'E16°30'E16°0'E15°30'E15°0'E14°30'E14°0'E13°30'E13°0'E12°30'E12°0'E
47°30'N
47°0'N
46°30'N
46°0'N
45°30'N
45°0'N
44°30'N
 Mw
!( 2.5 - 3.7
!( 3.8 - 4.9
!( 5.0 - 5.9
!( 6.0 - 6.5
0 20 40 60 80 100 km
Avstrija
Italija
Madžarska
Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Slika 1: Katalog potresov za območje Slovenije in okolice brez pred- in popotresov (obdobje 456–2018). Največji potres v katalogu 
z navorno magnitudo 6,5 se je zgodil leta 1976 v Furlaniji.
Figure 1: Harmonized and declustered earthquake catalogue from the period 456-2018. The size and colour of the circles denote 
moment magnitude (Mw). The strongest event in the catalogue is the 1976 earthquake in Friuli, Italy (Mw 6.5). 
248 U J M A  · številka 36 · 2022
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
dostopnih podatkov. Slovenija je na območju aktiv-
nega stika Jadranske in Evropske tektonske plošče, 
zato je tu aktivnih več prelomnih sistemov, na katerih 
lahko nastanejo močni potresi (Poljak in sod., 2000). 
Temeljni vir seizmoloških podatkov je poenoten ka-
talog potresov Slovenije in sosednjih dežel, ki zajema 
obdobje od leta 456 do leta 2018 in površino okoli 
170.000 km2. Katalog potresov smo posodobili z no-
vimi spoznanji zgodovinske seizmičnosti in razširili 
s podatki o potresih, ki so se zgodili zadnjih 20 let 
(Živčić in sod., 2018) (slika 1). 
Potresni izvor je geografsko območje, v katerem pred-
postavljamo enake strukturno-geološke in kinemat-
ske značilnosti ter homogeno seizmičnost. V novem 
modelu potresne nevarnosti Slovenije smo razvili tri 
modele potresnih izvorov: točkovnega, ploskovnega 
in prelomnega z ozadjem (slika 2). Za vsak potresni 
izvor je poleg prostorske opredelitve treba oceniti 
številne parametre, kot so povprečna letna aktivnost, 
največja mogoča magnituda, seizmogena in žarišč-
na globina ter prevladujoči tipi prelomov. Geometrija 
ploskovnih in prelomnih potresnih izvorov ter vred-
nosti njihovih parametrov so dosegljive v spletni po-
datkovni zbirki Pangaea (Atanackov in sod., 2022).
V izračunu potresne nevarnosti nastopajo številni 
parametri, ki jih ocenimo na podlagi vseh razpolo-
žljivih podatkov in interpretacij. Ker so ocene nego-
tove, smo za najvplivnejše parametre predvideli več 
vrednosti. Negotovost parametra (ki ima nepozna-
no, a samo eno mogočo vrednost) modeliramo v 
logičnem drevesu. Struktura logičnega drevesa za 
)
)))
)))))
)))))))
)))))))))
))))))))))
))))))))))
))))))))))
))))))))
))
))
)))))
))))))))))
)))))))))))
))))))))))
))))))))
))))))
)
))))))))))
)))))))))
)))))))))
))))))))))))
)))))
))))))
)))))
) ))))
))))))))
)))))))))
))))))))))
))))))))))
)))))))))))
)))))))))))
)))))))))))
))))))))))
))))))))
))))))
))
))))))))))))))
)))))))))))))))
)))))))))))))))
))))))))))))))
))))))))))))))
)))))))))))))))
))))))))))))))
)))))))))))))
))))))))))))))
))))))))))))))
))))))))))))))
))))))) ))
)))))))
))))))))
)))))))
)))))))
)))))
))
))))))))))))))))
))))))))))))))))
))))))))))))))))
)))))))))))))))))
)))))))))))))))))
)))))))))))))))))
))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))
))))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))))
))))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))
)))))))))))))))))
))))))))))))))
)))))))))))
))))))))
)))))
)))
))
)))
)))))
))))))))
)))))))))
))))))))
))))))))
)))))))
))))))))))
))))))))))))))
)))))))))))))))
))))))))))))))
)))))))))))))
))))))))))))
)))))))))))
)))))))))
))))))))
))))))
)))))
))))
)))
))
)
))
))
))
)))
))
)))
))
)))
))
))
)))
))
)
)))
))))
)))
))))
))))
)))))
))))))
)))))))))))))))))
))))))))))))))))
))))))))))))))))
))))))))))))))))
))))))))))))))))
)))))))))))))))
)))))))))))))))
)))))))))))))))
))))))))))))))
)))))))))))))
))))))))))))
)))))))))))
))))))))))
)))))))
))))
)
))
))))))))
)))))))))
))))
)))
)))
))))
)))))
)))))))))
))))))))))))))
)))))))))))))))))) )))
))))))))))))))))))))))))
))))))))))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))))))))))))
))))
)))))))
)))))))))
))))))))))))
))))))))))))))
))))))))))))))))
))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))
)))))))))))))))))))
))))))))))))))))))
)))))))))))))))))
)))))))))))))))
))))))))))))
)
))
))))
)))))
))))))
)))))))
))))))
)))))
)))
))
)
))
))))
)))))))
))))))))))
)))))))
)))))))
)))))))
)))))))
))))))))
))))))))
)))))))))
)))))))))
))))
17°30'E17°0'E16°30'E16°0'E15°30'E15°0'E14°30'E14°0'E13°30'E13°0'E12°30'E12°0'E
47°30'N
47°0'N
46°30'N
46°0'N
45°30'N
45°0'N
44°30'N
0 20 40 60 80 100 km
Avstrija
Italija
Madžarska
Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Slika 2: Modeli potresnih izvorov (Atanackov in sod., 2021b, Atanackov in sod., 2022), ki so bili uporabljeni v novem izračunu 
potresne nevarnosti: model glajene pretekle seizmičnosti v točkovnih izvorih – središčih celic mreže 10 x 10 km (siva barva), model 
ploskovnih potresnih izvorov (modra barva) in model prelomnih potresnih izvorov – seizmogeni prelomi in projekcije prelomnih 
ploskev na površino (rdeča barva). 
Figure 2: Seismogenic sources (Atanackov et al., 2021b, Atanackov et al., 2022) used in the 2021 seismic hazard model for Slovenia: 
the smoothed seismicity model – the point sources are the centres of 10x10 km grid cells (grey); the area source model (blue); and 
the seismogenic fault source model: fault traces and fault plane surface projections (red). 
249številka 36 · 2022 · U J M A
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
slovenski model potresne nevarnosti ima 1377 vej 
(slika 3), ki predstavljajo alternativne vrednosti najv-
plivnejših parametrov v modelu potresnih izvorov in 
modelu pojemanja pospeška.
NOVA KARTA POTRESNE 
NEVARNOSTI SLOVENIJE
Nove izračune potresne nevarnosti Slovenije smo 
predstavili s karto projektnega pospeška tal (PGA) 
(slika 4) in z desetimi kartami spektralnih pospeškov 
za trdna tla (tla vrste A po EC8) in za povratno dobo 
475 let (SIST EN 1998-1:2005). Karto projektnega 
pospeška tal smo naredili tako, da smo izračunane 
vrednosti vršnega pospeška razdelili na deset razre-
dov širine 0,025 g (od 0,100 g do 0,325 g) in jih zaokro-
žili na zgornjo mejo razreda. Vršne pospeške, manjše 
od 0,100 g, v severovzhodni in jugozahodni Sloveniji 
smo uvrstili v razred 0,100 g. Razredi na karti so prika-
zani z barvno lestvico, ki jo lahko reproduciramo tudi 
v črno-beli tehniki in je zato primerna za ljudi, ki ne 
morejo zaznavati razlik med barvami (Crameri, 2021). 
Karta (ARSO, 2021) je priloga Nacionalnega dodatka 
EC8 (SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005), v katerem 
se bo v prehodnem obdobju dveh let uporabljala kot 
projektni pospešek tal skupaj z do zdaj veljavno karto 
potresne nevarnosti (Lapajne in sod., 2001). 
Za izbrane lokacije smo izračunali tudi krivulje potres-
ne nevarnosti in spektre enotne potresne nevarnosti. 
V okviru tega prispevka prikazujemo le karto projek-
tnega pospeška tal, vsi izdelki pa so dostopni v sple-
tnem pregledovalniku na spletni strani ARSO (ARSO, 
2022). V pregledovalniku so prikazani nova uradna 
karta projektnega pospeška tal, pa tudi informativne 
karte pospeška tal za povratno dobo 475 let in različ-
ne spektralne čase ter percentilne vrednosti in karte 
za različne povratne dobe (Lapajne in sod., 1995b). 
Dostopni so tudi spektri in krivulje potresne nevar-
nosti za večje kraje v Sloveniji.
Večja potresna nevarnost je v zahodni Sloveniji in v 
pasu, ki poteka čez celotno Slovenijo od severoza-
hoda do jugovzhoda. Projektni pospešek tal doseže 
največjo vrednost (0,325 g) zahodno od Bovca na 
meji z Italijo, kar je posledica velike pretekle potres-
ne aktivnosti v Furlaniji in aktivnih prelomov na tem 
območju. Pospešek 0,300 g zajema območje okrog 
Idrije, ki sovpada z nekaterimi pomembnimi aktivni-
mi prelomi in obsega tudi najbolj verjetno lokacijo 
najmočnejšega potresa v Sloveniji, ki se je zgodil leta 
1511 z navorno magnitudo 6,4 (Košir in Cecić, 2011). 
Drugo območje je okolica Brežic in Gorjancev, kjer so 
zelo pogosti zmerni potresi. 
Slika 3: Logično drevo za slovenski model potresne nevarnosti ima 1377 vej; njihove uteži so podane z rdečimi vrednostmi. 
Figure 3: Logic tree of the Slovenian PSHA model with 1377 branches
250 U J M A  · številka 36 · 2022
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
EVROPSKA KARTA POTRESNE 
NEVARNOSTI
Prva prizadevanja za oceno potresne nevarnosti 
na območju celotne Evrope so se začela leta 1992 
v okviru svetovnega projekta GSHAP (projekt Glo-
balna ocena potresne nevarnosti, angl. Global Se-
ismic Hazard Assessment Program) (Giardini, 1999; 
Grünthal in sod., 1999). Nacionalni modeli potresne 
nevarnosti temeljijo na sicer podobnih postopkih, 
uporabljajo pa različne vhodne podatke in modele, 
kar lahko povzroči precejšnje razlike na mejah držav. 
Za odpravljanje takih razlik je bil leta 2007 zasnovan 
projekt Usklajevanje potresne nevarnosti v Evropi 
(angl. Seismic Hazard Harmonization in Europe – 
SHARE), ki je zajel širše območje Evrope, pri tem 
pa upošteval najnovejše podatke, nove pristope pri 
modeliranju potresnih izvorov in nove modele poje-
manja. SHARE je združil vodilne znanstvenike iz 18 
evropskih raziskovalnih ustanov v 12 državah. Jedro 
ekipe je oblikovalo več kot 50 raziskovalcev – seiz-
mologov, geologov, geodetov, zgodovinarjev, potres-
nih inženirjev, informatikov, statistikov in komunikolo-
gov. Na številnih srečanjih je sodelovalo več kot 250 
pomembnih evropskih in svetovnih strokovnjakov. 
Širok nabor rezultatov v obliki kart, krivulj in spektrov 
 ZAGREB
Beljak Celovec
Varaždin
Brežice
Črnomelj
Bovec
Murska Sobota
Slovenj Gradec
Ptuj
Postojna Novo mesto
Nova Gorica
Celje
Ilirska Bistrica
Jesenice
Koper
Kočevje
Kranj
Krško
Tolmin
MARIBOR
LJUBLJANA
16°30'16°15°30'15°14°30'14°13°30'
46°40'
46°20'
46°
45°40'
0 20 4010 30 km
Povratna doba:  475 let
EC8 tip tal:  A
0,150
0,200
0,100
0,125
0,175
0,225
0,300
0,275
0,225
0,275
0,250
0,275
0,200
0,250
0,250
0,175
0,150
0,125
0,100
0,225
0,225
0,250
0,2250,200
0,200
0,225
0,250
S a v a
0,175
0,200
Leto izdelave: 2021
PGA (g)
0,325
0,300
0,275
0,250
0,225
0,200
0,175
0,150
0,125
0,100
Slika 4: Nova karta potresne nevarnosti Slovenije (2021): projektni pospešek tal na trdnih tleh (vs,30 = 800 m/s) za povratno 
dobo 475 let
Figure 4: New seismic hazard map of Slovenia (2021): design ground acceleration on rock (vs,30 = 800 m/s) for a 475-year return period
Slika 5: Shema izmenjave 
podatkov in znanja med 
ekipama, ki sta pripravljali 
slovensko in evropsko karto 
(ESHM20) potresne nevarnosti
Figure 5: Knowledge, data, and 
model flow between the teams 
that prepared the Slovenian and 
European (ESHM20) seismic 
hazard maps
251številka 36 · 2022 · U J M A
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
(ESHM13) je bil leta 2014 prvič dosegljiv prek spleta 
širši javnosti za znanstveno uporabo, pri načrtovanju 
odziva na naravne nesreče in v zavarovalništvu (Giar-
dini in sod., 2014; Woessner in sod., 2015). Zaradi 
hitrega napredka znanosti in številnih novih zapisov 
močnih potresov je posodabljanje ocene potresne 
nevarnosti priporočljivo vsakih deset let. Zato so se 
nekatere raziskovalne skupine v evropskih organiza-
cijah (INGV Rim, GFZ Potsdam, ETH Zürich) pove-
zale z GEM (Global Earthquake Model Foundation), 
EPOS (European Plate Observing System) in EFEHR 
(European Facilities for Earthquake Hazard and Risk) 
in nadaljevale delo. Tako je nastal nov evropski mo-
del potresne nevarnosti (ESHM20) (Danciu in sod., 
2019, 2021). 
V proces posodabljanja evropskega modela potresne 
nevarnosti so bili vključeni številni evropski in svetovni 
strokovnjaki, dejavno pa smo sodelovali tudi sloven-
ski seizmologi. Izmenjave mnenj, usklajevanje vhod-
nih podatkov in razprave o podrobnostih postopka so 
potekale na več regionalnih delavnicah, na katerih je 
bil tako za izračun nove evropske karte razvit in uskla-
jen model pojemanja pospeška tal (Weatherill in sod., 
2020; Kotha in sod., 2020), ki je eden najvplivnejših 
dejavnikov v izračunu potresne nevarnosti in opisuje 
pojemanje pospeška tal z oddaljenostjo od (nad)ža-
rišča potresa. Na območjih zunaj meja Slovenije smo 
privzeli prelomne potresne izvore, uporabljene v evro-
pski karti (Basili in sod., 2013, DISS delovna skupina, 
2018). V nabor vhodnih podatkov za izračun evropske 
karte smo prispevali katalog potresov (Živčić in sod., 
2018) in ploskovne ter prelomne potresne izvore za 
območje Slovenije (Atanackov in sod., 2022). Za izra-
čun potresne nevarnosti smo uporabili računalniški 
program OpenQuake (Pagani in sod., 2014), ki je bil 
uporabljen tudi za izračun ESHM20. Shema izmenja-
ve podatkov in znanja med ekipama, ki sta pripravljali 
slovensko in evropsko karto potresne nevarnosti, je 
na sliki 5. Vsi rezultati, vhodni podatki in dokumenta-
cija za ESHM13 in ESHM20 so dosegljivi na spletnih 
straneh (EFEHR, 2022).
 ZAGREB
Beljak Celovec
Varaždin
Murska Sobota
Slovenj Gradec
Ptuj
Postojna Novo mesto
Nova Gorica
Celje
Ilirska Bistrica
Jesenice
Koper
Kočevje
Kranj
Krško
Tolmin
MARIBOR
LJUBLJANA
16°30'16°15°30'15°14°30'14°13°30'
46°40'
46°20'
46°
45°40'
0 20 4010 30 km
Verzija: marec 2022
EVROPSKA KARTA POTRESNE NEVARNOSTI (ESHM20)
VRŠNI POSPEŠEK TAL
povratna doba: 475 let 
trdna tla (tip A po EC8)
0,150
Pospešek tal
PGA (g)
? 0,325
? 0,300
? 0,275
? 0,250
? 0,225
? 0,200
? 0,175
? 0,150
? 0,125
? 0,100
0,200
0,100
0,125
0,175
0,200
0,300
0,200
0,225
0,275
0,200
0,250
0,250
0,175
0,150
0,125
0,225
0,200
0,250
0,200
0,225
0,175
S a v a
0,175
0,1000,100
0,150
0,175
0,150
0,300
0,275
0,175
0,275
0,175
0,175
0,225
Slika 6: Evropska karta potresne nevarnosti ESHM20: vršni pospešek tal na trdnih tleh za povratno dobo 475 let (Danciu in 
sod. 2021). Karta je narejena na podlagi podatkov (ESHM20 delovna skupina, 2022). Za lažjo primerjavo so razredi prikazani z 
isto barvno lestvico kot slovenska karta (slika 4), prikazane so vrednosti znotraj Slovenije. Točke za izračun rezultatov ESHM20 
so razporejene v pravilni mreži, velikosti 0,1 stopinje. Vrednosti PGA so razvrščene v razrede, na karti pa so prikazane na mejah 
razredov (Šket Motnikar in sod., 2022a). 
Figure 6: Mean PGA map for rock ground type and 475 year return period from ESHM20 (Danciu et al. 2021). The PGA values within 
Slovenia’s borders are not spatially interpolated, but are grouped into the same classes as on the national map (Figure 4) and shown 
at the class boundaries. Computational grid points for seismic hazard calculation of ESHM20 are equally spaced at 0.1 degree 
intervals. The map is based on data (ESHM20 delovna skupina, 2022) (Šket Motnikar et al., 2022a). 
252 U J M A  · številka 36 · 2022
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
Primerjali smo novo slovensko (slika 4) in novo evro-
psko karto (ESHM20) (slika 6) vršnega pospeška 
tal za povratno dobo 475 let in trdna tla. Evropsko 
karto smo narisali na podlagi podatkov (ESHM20 
delovna skupina, 2022), ki niso prostorsko inter-
polirani, ker smo želeli prikazati izvirne vrednosti. 
Za lažjo primerjavo so vrednosti razvrščene v iste 
razrede in prikazane z isto barvno lestvico kot slo-
venska karta. Največje vrednosti (0,325 g) so enake 
kot na slovenski karti, prav tako pas največjih vred-
nosti potresne nevarnosti poteka od severozahoda 
proti jugovzhodu države. Vendar ima evropska karta 
največje vrednosti na območju Brežic in Gorjancev 
(0,325 g), slovenska karta pa ima največje vrednos-
ti v okolici Bovca (0,325 g) ter dve enako visoki ob-
močji potresne nevarnosti (0,300 g): poleg Brežic na 
vzhodu je še območje okoli Idrije v zahodni Sloveniji. 
Sedanja seizmičnost v tem delu zahodne Slovenije 
je razmeroma nizka, vendar tu potekajo nekateri po-
membni aktivni prelomi, ki prispevajo k večji potresni 
nevarnosti. Na tem območju je tudi nadžarišče naj-
močnejšega (Mw 6,4) znanega slovenskega potresa 
iz leta 1511 (Košir in Cecić, 2011). Predvsem ta in še 
nekateri močnejši potresi v zahodni Sloveniji so glav-
ni razlog za večje vrednosti na nacionalni karti kot na 
ESHM20, saj smo v slovenskem izračunu, ne pa tudi 
v evropskem, uporabili tudi energijski model glajenja 
(Lapajne in sod., 2003), s katerim nevarnost izraču-
namo na podlagi kataloga preteklih močnih potresov. 
Glavno vodilo pri razvoju ESHM20 je bila harmoniza-
cija vhodnih podatkov in njihova čezmejna usklaje-
nost na območju Evrope. Evropski model je upora-
ben kot referenčni model v širšem regionalnem ali 
Slika 7: Karte potresne nevarnosti Slovenije (v sredini) in sosednjih držav: a) Avstrija (Lenhardt, 2010), b) Italija (Stucchi in sod., 
2004), c) Hrvaška (Herak in sod., 2011), d) Madžarska (Toth in sod., 2006). Vse karte prikazujejo projektni pospešek tal za povratno 
dobo 475 let in trdna tla. Enote na kartah Slovenije, Italije in Hrvaške so v (g), na kartah Avstrije in Madžarske pa v (m/s2).
Figure 7: Earthquake hazard maps of Slovenia (centre) and neighbouring countries: a) Austria (Lenhardt, 2010); b) Italy (Stucchi et 
al., 2004); c) Croatia (Herak et al., 2011); d) Hungary (Toth et al., 2006). All maps show the design (peak) ground acceleration (PGA) 
for a return period of 475 years for the rock site. The units on the maps of Slovenia, Italy and Croatia are in gravitational acceleration 
(g: 1 g = 9.81 m/s2), and on the maps of Austria and Hungary in (m/s2).
253številka 36 · 2022 · U J M A
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
evropskem merilu, kot vhod za ocenjevanje potres-
ne ogroženosti in pri načrtovanju strategij za njeno 
zmanjševanje. Pomembno lahko prispeva tudi k po-
sodobitvi evropskih predpisov o potresno odpornem 
projektiranju stavb (EC8). Model ESHM20 ne nado-
mešča nacionalnih modelov potresne nevarnosti 
(tudi slovenskega), ki so sestavni del gradbene zako-
nodaje za potresno odporno projektiranje objektov 
zaradi majhnega merila, v katerem je narejen. 
KARTE POTRESNE NEVARNOSTI 
SOSEDNJIH DRŽAV
Vse sosednje države imajo kot del zakonodaje o 
potresno odporni gradnji tudi karte projektnega 
pospeška tal za povratno dobo 475 let in trdna tla 
(slika 7). Nobena izmed sosednjih držav svoje ura-
dne karte še ni posodobila. Najstarejšo uradno karto 
imajo v Avstriji (Lenhardt, 2010, 2019), saj je ista kar-
ta priloga standardu že od leta 1997. Uradna karta 
Italije je nastala leta 2004, uzakonili so jo leta 2006 
(Stucchi in sod., 2004; Protezione Civile, 2017). Ma-
džarska karta potresne nevarnosti je nastala leta 
2006 (Toth in sod., 2006, 2013), karta Hrvaške pa 
leta 2011 (Herak in sod., 2011). Leta 2019 so avstrij-
ski seizmologi (Weginger in sod., 2019) predstavili 
novo karto potresne nevarnosti Avstrije, vendar še ni 
postala priloga zakonodaji o potresno odporni grad-
nji. Leta 2021 so italijanski strokovnjaki predstavili 
nov model potresne nevarnosti za Italijo (Meletti in 
sod., 2021). Primerjava slovenske karte z uradnimi 
kartami sosednjih držav pokaže, da so prostorske 
porazdelitve potresne nevarnosti podobne, absolut-
ne vrednosti pa se razlikujejo. Vrednosti na mejnem 
območju na karti Avstrije (1 m/s2 ali približno 0,1 g) 
so izrazito nižje od nove slovenske karte. Vrednos-
ti na kartah Italije (0,275 g) in Hrvaške (0,24 g) na 
mejah s Slovenijo so nekoliko nižje, na uradni karti 
Madžarske (1,5 m/s2 ali približno 0,15 g) pa nekoliko 
višje od vrednosti na novi slovenski karti za obmejno 
območje. Primerjava z ESHM20 pokaže, da so vred-
nosti pospeška na uradni karti Avstrije in Italije na 
celotnem ozemlju teh držav nižje od evropske karte. 
Na karti potresne nevarnosti Hrvaške so vrednosti 
pospeška primerljive z evropsko, nekoliko različna 
pa je prostorska porazdelitev območij večje potresne 
nevarnosti. Vrednosti na madžarski karti so na vsem 
območju večje od ESHM20, več je tudi območij po-
večane potresne nevarnosti.
Razlike so posledica različnih pristopov k mo-
deliranju seizmičnosti, drugačne opredelitve in 
parametrizacije potresnih izvorov ter različnih vrst in 
kakovosti vhodnih podatkov, pa tudi različnih mode-
lov pojemanja pospeška z oddaljenostjo od žarišča 
potresa. Modeli pojemanja so se v zadnjih dveh de-
setletjih zelo spremenili, zato vemo, da so v preteklo-
sti podcenjevali potresno nevarnost. 
SKLEPNE MISLI
Z novim modelom potresne nevarnosti Sloveni-
je smo omogočili izračun nove karte projektnega 
pospeška tal, ki je v skladu z zahtevami evropskega 
standarda EC8 za potresno odporno gradnjo. Karta 
je priloga Nacionalnega dodatka EC8 (SIST EN 1998-
1 : 2005/oA101:2005), v katerem se bo v prehodnem 
obdobju dveh let uporabljala kot projektni pospešek 
tal skupaj z dosedanjo uradno karto potresne nevar-
nosti (Lapajne in sod., 2001).
Potresno nevarnost smo predstavili s kartami, krivu-
ljami in spektri potresne nevarnosti. Rezultati so jav-
nosti na voljo v spletnem pregledovalniku na spletnih 
straneh ARSO (ARSO, 2022).
Razvoj slovenske karte potresne nevarnosti je pote-
kal hkrati s projektom posodobitve evropske karte 
(Danciu in sod., 2019, 2021). Skupaj s strokovnjaki 
evropskega projekta smo usklajevali metodologijo in 
vhodne podatke za ozemlje Slovenije. 
Evropski model je uporaben kot referenčni model v 
širšem regionalnem ali evropskem merilu, kot vhod 
pri ocenjevanju potresne ogroženosti in pri načrto-
vanju strategij za njeno zmanjševanje. Pomembno 
lahko prispeva tudi k posodobitvi evropskih predpi-
sov o potresno odpornem projektiranju stavb (EC8). 
Slovenska in evropska karta potresne nevarnosti sta 
narejeni na podlagi sodobnih metod modeliranja se-
izmičnosti, najnovejših vhodnih podatkov in modelov 
pojemanja pospeška z oddaljenostjo od nadžarišča. 
Zato sta primerljivi glede ocen pospeška tal, sloven-
ska karta pa je izračunana v bolj podrobnem merilu.
Vse sosednje države imajo kot del zakonodaje o 
potresno odporni gradnji tudi karte projektnega 
pospeška tal za povratno dobo 475 let in trdna tla. 
Vrednosti na kartah so ocene, izračunane s postop-
kom verjetnostnega ocenjevanja. Primerjava z novo 
slovensko karto pokaže precejšnje razlike v vrednos-
tih na mejnih območjih. Karte so nastale v različnih 
obdobjih, med najstarejšo (avstrijsko) in najnovejšo 
(slovensko) karto je minilo več kot 20 let. Razlike 
254 U J M A  · številka 36 · 2022
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
med kartami so zato posledica različnih pristopov k 
modeliranju seizmičnosti oziroma potresnih izvorov, 
različnih vrst in kakovosti vhodnih podatkov in upo-
rabe različnih modelov pojemanja. Zaradi hitrega 
napredka znanosti in številnih novih zapisov močnih 
potresov je posodabljanje ocene potresne nevarnos-
ti priporočljivo vsaj vsakih deset let. 
ZAHVALA
Pri pripravi vhodnih podatkov za nov model potres-
ne nevarnosti smo tesno sodelovali s strokovnjaki 
Geološkega zavoda Slovenije. Modela prelomnih in 
ploskovnih potresnih izvorov, ki so ju pripravili Jure 
Atanackov, Petra Jamšek Rupnik in sodelavci, sta po-
membna sestavina nove karte. Razvoj slovenskega 
modela potresne nevarnosti in izračun novih kart sta 
potekala hkrati s projektom nadgradnje evropskega 
modela potresne nevarnosti, kar je omogočilo izme-
njavo in usklajevanje vhodnih podatkov ter razpravo 
o podrobnostih postopka z evropskimi strokovnjaki. 
Najlepše se zahvaljujemo Laurentiu Danciu za dol-
goletno podporo pri razvoju slovenskega modela in 
uporabi računalniškega programa OpenQuake. Va-
nja Kastelic je s svojim obširnim znanjem pomagala 
pri parametrizaciji prelomnih potresnih virov, Michele 
Carafa nam je svetoval o določitvi seizmičnega de-
leža premikov ob prelomih, Graeme Weatherill pa je 
prijazno posredoval podrobnosti o modelu pojema-
nja. Hvala tudi Gregorju Rajhu za izdelavo uporabnih 
programov python, ki so olajšali pretvorbo podatkov 
v standardizirano obliko.
Viri in literatura
1. ARSO, 2021. Potresna nevarnost Slovenije – Projektni pospešek 
tal. Karta za tisk. http://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/Karta_
potresne_nevarnosti_2021.jpg.
2. ARSO, 2022. Potresna nevarnost Slovenije – Spletni 
pregledovalnik. Agencija Republike Slovenije za okolje. 
https://gis.arso.gov.si/portal/apps/opsdashboard/index.
html#/48ad6a51977c4ee886722a3c09c4f470?locale=sl.
3. Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Jež, J., Celarc, B., Novak, M., 
Milanič, B., Markelj, A., Bavec, M., Kastelic, V., 2021a. Database of 
Active Faults in Slovenia: Compiling a New Active Fault Database 
at the Junction Between the Alps, the Dinarides and the Pannonian 
Basin Tectonic Domains. Front. Earth Sci. 9.  
https://doi.org/10.3389/feart.2021.604388.
4. Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Celarc, B., Jež, J., Novak, M., 
Milanič, B., Markelj, A., 2021b. Tolmač potresnih virov in ocenjevanje 
geološko določenih parametrov za karto potresne nevarnosti 
Slovenije. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 139 str.
5. Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Zupančič, P., Šket Motnikar, B., 
Živčić, M., Čarman, M., Milanič, B., Kastelic, V., Rajh, G., Gosar, A., 
2022. Seismogenic fault and area sources for probabilistic seismic 
hazard model in Slovenia. PANGAEA,  
https://doi.org/10.1594/PANGAEA.940100.
6. Basili, R., Kastelic, V., Demircioglu, M. B., Garcia Moreno, D., 
Nemser, E. S., Petricca, P., Sboras, S. P., Besana-Ostman, G. M., 
Cabral, J., Camelbeeck, T., Caputo, R., Danciu, L., Domac, H., 
Fonseca, J., García-Mayordomo, J., Giardini, D., Glavatovic, B., 
Gulen, L., Ince, Y., Pavlides, S., Sesetyan, K., Tarabusi, G., Tiberti, M. 
M., Utkucu, M., Valensise, G., Vanneste, K., Vilanova, S., Wössner, 
J., 2013. The European Database of Seismogenic Faults (EDSF) 
compiled in the framework of the Project SHARE. http://diss.
rm.ingv.it/share-edsf/. https://doi.org/10.6092/INGV.IT-SHARE-EDSF.
7. Cornell, C. A., 1968. Engineering seismic risk analysis, Bull. Seism. 
Soc. Am. 58, 1583–1606.
8. Crameri, F., 2021. Scientific colour maps (7.0.1). Zenodo.  
https://doi.org/10.5281/zenodo.5501399, 16. 3. 2022.
9. Danciu, L., Hiemer, S.; Nandan, S., Weatherill, G., Lammers, S., 
Rovida, A., Antonucci, A., Basili, R., Carafa, M. M. C., Kastelic, V., 
Maesano, F., Tiberti, M., Sesetyan, K., Vilanova, S., Beauval, C., Bard 
P-Y., Cotton, F., Wiemer, S., Giardini, D., 2019. Status, Milestones 
and Next Activities on the Development of the 2020 European 
Seismic Hazard Model (ESHM20), (2019), Geophys Res Abstr, 
Vol. 21, p1-1. 1p.
10. Danciu, L., Nandan, S., Reyes, C., Basili, R., Weatherill, G., Beauval, 
C., Rovida, A., Vilanova, S., Sesetyan, K., Bard, P-Y., Cotton, F., 
Wiemer, S., Giardini, D., 2021. The 2020 update of the European 
Seismic Hazard Model: Model Overview. EFEHR Technical Report 
001, v1.0.0. https://doi.org/10.12686/a15.
11. DISS delovna skupina, 2018. Database of Individual Seismogenic 
Sources (DISS), Version 3.2.1: A compilation of potential sources 
for earthquakes larger than M 5.5 in Italy and surrounding 
areas. Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia, http://diss.
rm.ingv.it/diss/, 30. 11. 2021.  
https://doi.org/10.6092/INGV.IT-DISS3.2.1.
12. EFEHR, 2022. The European Facilities for Earthquake Hazard and 
Risk - Earthquake hazard across Europe. http://hazard.efehr.org/
en/home/.
13. ESHM20 delovna skupina, 2022.  
http://hazard.efehr.org/en/hazard-data-access/hazard-maps/.
14. Giardini, D., 1999. The Global Seismic Hazard Assessment Program 
(GSHAP)—1992/1999. Ann di Geofis 42: 957–974. https://doi.
org/10.1111/j.1365-3121.1992.tb00609.x.
15. Grünthal, G., GSHAP Region 3 delovna skupina, 1999. Seismic 
hazard assessment for Central, North and Northwest Europe: 
GSHAP Region 3. Ann. Geophys. https://www.annalsofgeophysics.
eu/index.php/annals/article/view/3783. https://doi.org/10.4401/
ag-3783.
16. Herak, M., Allegretti, I., Herak, D., Ivančić, I., Kuk, V., Marić, K., 
Markušić, S., Sović, I, 2011. Republika Hrvatska – Karta potresnih 
područja. Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno-matematički 
fakultet, Geofizički odsjek.  
http://seizkarta.gfz.hr/hazmap/karta.php.
17. Kotha, S. R., Weatherill, G., Bindi, D., 2020. A regionally-adaptable 
ground-motion model for shallow crustal earthquakes in 
Europe. Bull Earthquake Eng.  
https://doi.org/10.1007/s10518-020-00869-1.
18. Košir, M., in Cecić, I., 2011. Potres 26. marca 1511 v luči novih 
raziskav (The Earthquake on 26 March 1511 – Interpretation of 
Some Unknown Historical Sources). Idrijski razgledi 56(1): 90–104. 
19. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 1995a. Priprava novih 
kart potresne nevarnosti Slovenije. Ujma 9, 178–181. 
20. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 1995b. Pogostost 
potresov v Sloveniji. Ujma 9, 156–159. 
21. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2001. Nova karta 
potresne nevarnosti – projektni pospešek tal namesto intenzitete. 
Gradbeni vestnik 50, 140–149. 
255številka 36 · 2022 · U J M A
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar
22. Lapajne, J. K., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2003. PSHA 
methodology for distributed seismicity, BSSA, Vol. 93, No. 6, 
2502–2515.
23. Lenhardt, W., 2010. Erdbebengefährdung Zoneneinteilung 
Österreichs. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, 
Dunaj. https://www.zamg.ac.at/cms/de/dokumente/geophysik/
erdbebengefaehrdungs-karte-in-hoher-aufloesung.
24. Lenhardt, W., 2019. Entwicklung der Erdbebennorm. Zentralanstalt 
für Meteorologie und Geodynamik, Dunaj. https://www.zamg.
ac.at/cms/de/geophysik/erdbeben/erdbeben-in-oesterreich/
entwicklung-der-erdbebennorm.
25. Meletti, C., Marzocchi, W., D‘Amico, V., Lanzano, G., Luzi, L., 
Martinelli, F., Pace, B., Rovida, A., Taroni, M., Visini, F., in MPS19 
delovna skupina: The new Italian Seismic Hazard Model (MPS19). 
Annals of Geophysics, 64 (1), 515 doi:10.4401/ag-8579, 2021.
26. Pagani, M., Monelli, D., Weatherill, G., Danciu, L., Crowley, H., Silva, 
V., Henshaw, P., Butler, L., Nastasi, M., Panzeri, L., Simionato, M., 
Vigano, D., 2014. OpenQuake Engine: An Open Hazard (and Risk) 
Software for the Global Earthquake Model. Seismol Res Lett 
85:692-702. https://doi.org/10.1785/0220130087. 
27. Poljak, M., Živčić, M., Zupančič, P., 2000. The Seismotectonic 
Characteristics of Slovenia. Pure and Applied Geophysics, 157(1), 
37–55. https://doi.org/10.1007/PL00001099.
28. Protezione Civile, 2017. Io non rischio – I don‘t take risks 
communication campaign: Seismic hazard. https://iononrischio.
protezionecivile.it/en/earthquake/interactive-maps/seismic-hazard/.
29. SIST EN 1998-1:2005 - Evrokod 8, 2005. Projektiranje 
potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni 
vplivi in pravila za stavbe, slovenski standard, Slovenski inštitut za 
standardizacijo, Ljubljana, 2005 - Eurocode 8: Design of structures 
for earthquake resistance - Part 1: General rules, seismic actions 
and rules for buildings, angl. standard, I.
30. SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005 - Evrokod 8, 2005. Projektiranje 
potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni 
vplivi in pravila za stavbe : nacionalni dodatek, Slovenski inštitut za 
standardizacijo, Ljubljana.
31. Stucchi, M., Meletti, C., Montaldo, V., Akinci, A., Faccioli E., 
Gasperini, P., Malagnini, L., Valensise, G., 2004. Pericolosità sismica 
di riferimento per il territorio nazionale MPS04 [Data set]. Istituto 
Nazionale di Geofisica e Vulcanologia (INGV).  
https://doi.org/10.13127/sh/mps04/ag.
32. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčić, M., Atanackov, J., Jamšek 
Rupnik, P., Čarman, M., Kastelic, V., Danciu, L., Gosar, A., Carafa, 
M. M. C., Weatherill, G., Rajh, G., Basili, R., 2021. Development of 
a new seismic hazard map of Slovenia (2021) and interaction with 
the European Seismic Hazard Model ESHM20. V: 37th General 
Assembly of the European Seismological Commission, 19-24 
September 2021, Book of abstracts. Athens, 262–263. 
33. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčić, M., Atanackov, J., Jamšek 
Rupnik, P., Čarman, M., Danciu, L., Gosar, A., 2022a. The 2021 
seismic hazard model for Slovenia (SHMS21): overview and results. 
Bull Earthquake Eng (2022).  
https://doi.org/10.1007/s10518-022-01399-8.
34. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčić, M., Atanackov, J., Jamšek 
Rupnik, P., Čarman, M., Kastelic, V., Gosar, A., 2022b. Nov model 
potresne nevarnosti Slovenije (2021). V Kuhar, M., Vreča, P., 
Zupančič, P., Čarman, M., Šraj, M., Triglav Čekada, M., Skok, G., 
Ličer, M., Stopar, B., Čop, R., (uredniki), Raziskave s področja 
geodezije in geofizike 2021 : zbornik del. 27. srečanje Slovenskega 
združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 27. januar 2022. 
Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko. http://fgg-web.fgg.
uni-lj.si/SUGG/referati/2022/SZGG_2022_Sket_in_dr.pdf.
35. Tóth, L., Győri, E., Mónus, P., Zsíros, T., 2006. SEISMIC HAZARD 
IN THE PANNONIAN REGION. V Pinter, N., Gyula, G., Weber, J., 
Stein, S., Medak, D. (uredniki) The Adria Microplate: GPS Geodesy, 
Tectonics and Hazards. Nato Science Series: IV: Earth and 
Environmental Sciences, vol 61. Springer, Dordrecht.  
https://doi.org/10.1007/1-4020-4235-3_25.
36. Tóth, L., Győri, E., Mónus, P., Zsíros, T., 2013. Seismic 
hazard in Hungary. Kövesligethy Radó Seismological 
Observatory, Institute of Earth Physics and Space Science, 
2013. http://www.seismology.hu/index.php/en/seismicity/
seismicity-and-seismic-hazard/24-seismic-hazard-in-hungary.
37. Weatherill, G., Kotha, S. R., Cotton, F., 2020. A regionally-adaptable 
“scaled backbone” ground motion logic tree for shallow seismicity 
in Europe: application to the 2020 European seismic hazard model. 
Bull Earthquake Eng 18, 5087–5117.  
https://doi.org/10.1007/s10518-020-00899-9.
38. Weginger, S., Jia, Y., Papi-Isaba, M.d.P., Lenhardt, W., Hausmann, 
H., 2019. Entwicklung einer regionalen Erdbebengefährdungskarte 
für Österreich. 16. D-A-CH Tagung Erdbebeningenieurwesen & 
Baudynamik (D-A-CH 2019) 26. in 27. september 2019, Universität 
Innsbruck, 27–34.
39. Woessner, J., Danciu, L., Giardini, D., in SHARE konzorcij, 2015. The 
2013 European Seismic Hazard Model: key components and results, 
Bull. Earthq. Eng., doi:10.1007/s10518-015-9795-1. 
40. Živčić, M., Cecić, I., Čarman, M., Jesenko, T., Ložar Stopar, M., 
Pahor, J., 2018. Earthquake catalogue KPN2018 of Slovenia 
and surrounding, rev. 3, Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za 
seizmologijo, Ljubljana.
256 U J M A  · številka 36 · 2022
P RIME R JAVA N OV E K A RT E P OT R E S NE NE VA R N O S T I  S LOV E NI JE Z  E V R OP S KO K A RTO IN S O S E DN JIMI  DR Ž AVA MI
Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar