Ilustrirani slovenec
Leto II
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 19. decembra 1926, štev. 289.
Štev. 51.
Zanimivosti naše slovenske zemlje: Izvir Soče v Trenti.
Edina, vsaj nekoliko pravična naša državna meja proti Italiji bi morala biti Soča, čeprav bi še v tem slučaju ostalo Italiji več desettisočev .Slovemcv.
(Fot. Fr. PavUn, Jesenice.)
422
K polomu dr. Niučičeve zunanje politike:
glavna mošeja v Tirani, glavnem mestu Albanije, ki je prišla sedaj v popolno odvisnost od Italije. S tem se je Italija zasidrala na vzhodni obali Adrije. Pred umšejo je videli grobišCa starih albanskih plemičev.
Nikola R. Pašie,
dolgoletni vodja srbskega naroda, ki je dne 1Ü. t. ta. unni.
Iz Anglije, domovine demokratičnega parlamentarizma in avtonomizma.
Kričanje centralističnih strank (SDS, radikalov itd.), da bi avtonomija slabila moč države, je le pleliko licemerstvo, kajti vsak otrok že danes ve, da «0 centralistične države najbolj nazadnjaške, najslabše in najbolj gnile na znotraj (u. pr. Italija, Runiunija, predvojna H usi ja itd.), dcčim so ravno one države, ki so zgrajene avlonomistično, najnaprednejše in Lajsilnejše. To nam lepo dokazuje mogočna Anglija. N'aäi sliki nam kažeta pogled v
notranjščino angl. parlamenta (na levi) in v notranjščino zbornice lordov (na desni).
Iz znanstvenega delovanja francoskega učenjaka grofa Bégouena (slika v elipsi), velikega prijatelja Slovencev. Slika na levi: slovita prazgodovinska stenska slika iz dupline „Treis Freres", v južni Franciji, ki jo je odkril grof Bégouen; sliko je nazval „Carovnik". Slika na desni: grof Bégouen v votlini Niais, kjer se nahajajo najlepše prazgodovinske risbe. (Glej članek v današnjem .Slovencu".)
423
Ivana Kobilca.
največja slovenska in sploh jugoslovanska slikarica, ki je umrla dne 4. t. m. v Ljubljani.
K popolnemu polomu Uzunovic-Radic-Pucljeve vlade:
pogled na našo narodno skupščino, v kateri so gospodarili skoro poldrugo leto radikal) in radičevci, a -vendar niso sprejeli niti enega, za ljudstvo pomembnega zakona, pač pa naprtili ljudstvu ogromna bremena v obliki 13 miljardnega proračuna.
Magistrat v Sarajevu,
ki je ena najlepših stavb mavriškega sloga v naši državi.
Kačanik v Makedoniji,
glavno gnezdo kačakov. (Fot. dr. Trauner.)
Slike k ^^Slovenskemu biografskemu lekslkonu'^.i
Dobrove Jožef,
(•1873), duhovnik in narodni delavec.
Dolenc Metod,
(¦1875), pravnik in pravni zgodovinar.
Einspieler Gregor, (•1853), politik.
424
425 
ZADRUŽNI ZEMLJEVID
SLOVENSKEGA OZEMLJA
Po stanju  dne 31.decembra 1925
LEGENDA
Naša zadružna organizacija.
(IV. del.)
Slovenske zadruge 80 organizirane na jugoslovanskem ozemlju v 4 zvezah (Zadružna zveza v Ljubljani. Zadružna zveza v Celju. Zie-za slovenskih zadrug v Ljubljani, Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani), izven Jugoslavije p« v 3 zvezah (Zadružne zveze v Gorici, Trstu in Celovcu. Število pri posameznih zvezah koncem 1. Ivt25. včlanjenih zadrug in njih porazdelitev po strokah je razvidna iz naslednje tabele:
(labcla nu zadnji sti Itili •)
Poleg tega je nekaj malega uradniških nabavljalnih iodrug in agrarnih zajeduic včlanjenih pri lastnih centralah. Vsega skupaj bi utegnilo bitikakihSO zadrug, ki niso včlanjene pri navf'denih zvezah. Vseh slovenskih zadrug koncem 1. Iyi5. je bilo potemtakem piibližno 126i. od lega v Jugoslaviji okoli yio, na Primorskem 2^7, na Koroškem 43.
Najstare ša je Zadružna zvez« v Celju ki je bila ustanovljena 1 18« . Kev neje so bile ustanovi jei e : 1. I8yy. Zadružna zveza v Ljubljani, L i9<>4. Zadružra zveza \ Gorici, L IS-ii?. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, L i92i Zadružni zvezi vTrsiu mCelovcu, 1.1925. Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani. Vse navedene zveze izvršujejo revizije pri svojih članicah in oskrbujejo obenem za nje denarno izravnavo, le Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani se bavi samo z izvrševanjem revizij. Slovenske zadružne zveze v Jugoslaviji so  imele  koncem \. 1925.:
(tabela na zadnji strani ")
Zadružna zveza v Ljubljani izdaja že odi. 1900. svoje glasilo „Narodni Gospodar". Dalje izhajajo v slovenskem jeziku še sledeči časopisi za zadružništvo': „Zadruga" (glasilo Zadružne zveze v Celju), »Gospodarski list" (glasilo Zadružne zveze v Gorici), „Konzu-ment" (glasilo Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani), „Zadrugar" (glasilo nabavi jalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani.
426
Iz organizacije Jugoslovanskega ženstva.
Leposava Petkovic,
protesorica v Belgradu, od 1. \92^. predsednica Nar. žen. zveze.
Zlata Kovačevie-Lopašie,
iz Zagreba, podpredsednica NZŽ od leta 1919. in ustanoviteljica društva za varstvo nar. vezenin.
Franja Tavčar,
iz Ljubljane, dvorna dama, podpredsednica N2Z od 1. 1919.
Mila Simic,
iz Belgrada, podpredsednica NŽZ od 1. 1914.. vnetfl delavka v ..Materinskem udruženju".       ,
Minka Govekarjeva,
iz Ljubljane, članica uprave NŽZ od 1. 1919. in znana slovenska pisateljica, ki je uredila knjigo ..Slovenska žena".
Danica Bedekovic, članica uprave NŽZ od 1. 1919., glavna tajnica „Hrv. kal. žen. zveze".
Lady Aberdeen et Temair, j
žena bivšega irskega podkralja, dolgoletna predsednica „Mednarodne i ženske zveze", ki je letos prisostvovala kongresu Nar. žen. zveze kra- ; Ijevine S. H. S. meseca oktobra na Bledu.
Milena Atanackovic, ministerijalna tajnica, glavna tajnica NŽZ in članica uprave „Med-nar. alianse za žen. vol. pravico".
Lojzka Štebijeva,
referentka za zaščito dece, odbor-nica NŽZ, preds. „Alijanse žen. pokretor" in bIot. delegatka na medn. žen. kongr. vWaschingtonu.'
Ivanka Lipoid,
članica uprave NŽZ od 1.1924.,! tajnica ..Mariborskega ženskega' društva". >
Narodna ženska zveza kraljevine S. H. S.
Izmed raznih mednarodnih ženskih organizacij je najmočnejša po številu Mednarodna ženska zveza (L C. W.), v kateri je včlanjenih 40 Narodnih ženskih zvez s 36 milijoni članic. V tej mednarodni ženski organizaciji je tudi naša „Narodna ženska zveza kraljevine S H S".
V predvojni Srbiji so Srbkinje osnovale (1.19C6) „Srpski Ženski Savez" na inicijativo Jele Lazarevič in s pomočjo Nemke Schirm-macher-jeve, ki je nalašč zato prišla v Belgrad. Ta zveza je imela 32 društev-članov ter poleg drugih sekcij tudi feministično, ki je zahtevala, da predloži Savez 1.1912. narodnemu predstavništvu memorandum, v katerem zahteva žensko volivno prnvico.
Srbkinje izven Srbije so bile največ organizirane v „Dobro-tvomih Zadrugah Srpkinja", ki obstoje še danes in so se na inicijativo Zorke Jankovič (glej njeno brošuro „Problem Saveza", Zemun 1926) združile 1. 1910. v „Savez Srpkinja" s sedežem v Zagrebu. Vodili so to zvezo moški.
Bosanske Srbkinje so osnovale 1.1912. „Srpski Bosanski Ženski Savez", ki je imel 20 članov-društev in je celo izdajal svoj mesečnik ..Srpska žena".
Hrvatice niso imele svoje zveze, Slovenke pa so bile včlanjene v „Avstrijski ženski zvezL" (Oesterreichischer Frauenbund) in so se njenth kongresov udeleževale tudi zastopnice Splošnega ženskega društva v Ljubljani, ge. Govekar in Tavčar.
(Nadaljevanje na zadnji strani.)
Cirila Štebi-Pleško,
članica nadzorstva NŽZ in slov. delegatka na mednar. žen. kongresu v Kristijaniji L 1920.    ,
427
Križem   Slovenije.
Novi društveni dom pri Sv. Barbari v Halozali,
postavljen na razvalinah cerkvice sv. Katarine iz 13. stol. Dom je zgradil v spomin svojega 20letnega župnikovanja g. J. Vogrin (X)-
V'rla delileta iz Latkove vasi,
ki jako navdušeno podpirajo tamošnje gasilno društvo.
Občinski odbor trga Ribnica na Dolenjskem
z županom g, Novakom v sredini. V odboru ima absolutno večino SLS.
Nova podružn. cerkev v Vel. Mraševeni
(župnija Cerklje ob Krki), ki so jo postavili vaščani s pomočjo sosedov. Dogotovljena bo prihodnje leto.
Tržič na Gorenjskem, ki je bil dne 1.1, m. povzdignjen v mesto.
428
Moz postave
po višjem nalogu.
(Balada.)
Ml ž postave trdne živce ima;
preutruien siedi ceste icima. Preutrujen le zato se briga, kar pač vilji nalog mu namiga.
Ce voznik za stavo z bičem peka,
mož postave nič ne stoka in ne joka. Če premogar fruii, ostro piska, mož postave si ušei ne stiska.
Če otroci s kolci pridrdrajo —
da le mir postave možu dajo. Če kolesar prevali otroka — kaj če revše malo se izjoka!
• Tabela k članku na strani 425.
Motocikljl iz pekla drdrajo,
da le številke zadaj imajo.
Ce iz okna prileti železna plošča, slabega namena ni — in to zadošča.
Ce v izložbo lemast konj zavozi,
globo plača kmet — in Bog pomozi. Iz gostilne trušči vnetega prepira . . . mož postave mirno zid podpira.
A naenkrat pendrek — glej! — v višini!
Cuj šepet: „Abasso Mussolini!" Žal, se zmota brž je izkazala voda je v kanal — tako curljala.
" Tabela k članku na strani 425.
Eezerv. Ueleiev   zakladov
Zadružna zveza v Ljubljani :   1,183.913  137.213
Zadružna zveza Celju: 163.857  380.601
Zveza slov. zadrug v Ljubljani:   96.450 378.881
Vlog Kreditov
Zadružna zveza v Ljubljani: 95,333.850 40.862.671 Zadružna zveza v Celju: 20,810.206 9,125.782 Zveva slov. zadr. v Ljubljani : 8,857.517    4,297.909
(Konec k članku na itrani 426.)
Po prevratu je dala tedanja srbska ženska zveza inicijativo za organizacijo skupne zveze in jt za tu uporabila najugodnejše prilike, t. j. miting, ki se je vršil za osvobojenje Koroške in Primorske marca meseca 1. 1919. v Belgradu. Že septembra istega leta je Narodna ženska zveza kraljevine SHS priredila svoj prvi kongres v Belgradu. Nato so se vršili kongresi zveze; 1.1920. v Zagrebu; 1.1921. v Novem Sadu; L 1922. v Ljubljani; 1.1924. v .Sarajevu; L 1925. v Skopi ju in letos oktokra na Bledu. Tega kongresa se je udeležila tudi Lady Aberdeen, predsednica Mednarodne ženske zveze. Letos je vstopila v Narodno žensko zvezo ^Hrvatska Žena", „Udiuga hrv. učiteljica" in »Slovenska krščanska ženska zveza" v Ljubljani.
Modna trgovina Ing. ŽARGI se je preselila v lastno hišo na Sv. Petra c. št. 11.
Žargijeva trgovina je znana po svoji solidni in točni postrežbi ter ima v zalogi vedno dobro blago vseh vrst: perilo, pletenine, nogavice, rokavice, samoveznice, vezanice itd. iz prvih čeških in domačih tovarn. Priporočamo jo zlasti sedaj za božične nakupe. V starih prostorih na Sv. Petra e. št. 3
ostane še nadalje podružnica.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.