5. številka Ljubljana, v petek 8. jaimvarja XXV. leto, 1892. teha.a mk dan «Vf«er, izimši nedelj* in praznike, ter velja pj^-p-oTrt^ejeman za avatro-ogerske dežele za vae leto 16 gld za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., njtdM «esec l R\A 40 kr - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v.e leto13 gld., za četrt leta § gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr. ' namesec, po 3(1 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnimi znaš*. rw. Za oznanila placnje se od Cetiristopne petit-vrste po *i kr., Ce ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po Ur., Ce se tr.krat ali večkrat tiska. Dopi»i naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne »racajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naroCmne, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nove trgovinske pogodbe in trojna zveza. Ko bo se začele obravnave o novih trgovinskih pogodbah, katere naj bi tudi na narodno-gospodarskem polji ojačile vezi, ki spajajo na političnem države trojne zvoze, bila je glavna naloga VBeh časopisov, ki se naudušujejo za to trojno zvezo, da bo povzdigali do nebes politično važnost novih trgovinskih pogodb, katere popolnoma osamljujejo Francijo in Rusijo. Gotovo ne bode nikdo tajil, da imajo nove trgovinske pogodbe namen tesneje spojiti mej saboj države, ki spadajo v trojno zvezo. Vez vzajemnosti mej kabineti teh drŽav postala naj bi še intimneja. Na drugi strani pa je dvomljiva stvar, je li tudi povsodi večina prebivalcev dotičnih držav tako uneta za te nove trgovinske pogodbe, kakor bi to radi dokazali pred svetom njih zagovorniki in slavitelji, ki ne najdejo dovolj besedi, s katerimi bi prehvalili važnost njihovo. Entuzijasti za trojno zvezo delajo v tem oziru kakor ptica noj, zarili so svoje glave v veliki kup svojih napisanih slavospevov in nečejo ničesar videti in slišati o pojavih, ki bo jim nasprotni. Mej nazori narodov in vlad pokazala se je precej radikalna razlika o tej zadevi. Ta način odstranjevati nasprotstva je pač jako lahak, a ne kaže baš mnogo politične zrelosti. Opozicija avstrijskih Slovanov in pa ugovori italijanskih radikalcev so dokaz, da se narodnost in liberalizem ne strinjata baš posebno dobro z načeli trojne zveze. V tem je za zvezo centraluo-evropskih držav element, slabosti — pravi „Nord", kateremu povzamemo glavne misli tega flanka — na katerega smo že večkrat opozarjali. Radovedni smo izvedeti, v koliko se bode ta dvojna opozicija nevtralizovala po učinkih, katere budo prouzročile mej narodi nove trgovinske pogodbe. Bode ti materijelna solidarnost pogodbe sklepajočih držav donašala veliki masi narodov take dobrote in priboljške, da bodo pozabili, da je trojna zveza ob jednem reakcijonarna in sovražna načelu narodnosti V Dozdaj iščejo se zastonj dokazi velicega zadoščenja, katero bi bila prouzročila carinarska politika kabinetov mej narodi, katere je po novih pogodbah privlekla Germanija v svoj ekonomični krog. LISTEK. Peklenšček v Krulikovu. Spisala Vanda Hogdanova. Poslovenil A. (Konec.) Kdo je bila gospa SobolevBka? Jako krasna gospa, katera je vsem mladim možem mešala glave, ki je živela odločena od vsega sveta in zato gotovo prikrivala kako nevarno tajnost. Prišla je pred dvema letoma kot mlada udova s staro služkinjo, ki je bila podobna čarovnici, v Krulikov, kupila samotno hišo pred mestom, ki je stala sredi velicegu, z visokim zidom ograjenega vrta. V tej hiši že dolgo ni prebival nikdo, ker je šel glas, da v njej straši duh poslednjega lastnika, starega lakomneža in oderuha. Tu živela je sama zase. Gospa Sobolevska vračala so je baš v najbolji volji z vrta in sedla v krasen turški naslonjač, od-loživša bogati svoj kožuh. Tu so se odprle duri in peklenšček prikazal se je na pragu. Brez strahu gledala mu je v lice in zgrabila Gotovo je, da *e v avstro-ogerski državi nova pogodba ni vsprejela z entuzijazmom navzlic vsem naporom oficijelnih organov, ki so se trudili preveriti industrijalce cislajtanske, da jim bode nova politika v kratkem podala novih odškodovanj v orijentu Neovrgljivo je, da se je ciBlajtanska industrija žrtovala interesom ogerske agrikulture in interesom mejunrodnega položaja, ki je primoral Dunajski kabinet, da plača jako drago eventuelno pomoč Germanije na polji orijentalni politike. Morda ie baš tudi to krivo, da se je v pogodbi avstro-ogerski in italijanski žrtovala na neodpustljiv način vino rejska produkcija avutro-ogerska in prepustila po popolnoma odločilna zadnja bepnda Italiji. V tacih oduošajih bode posledica trgovinskih pogodb ta, da se bode množilo število nezadovolj-nežev in se bode moralično oslabila trojna zveza. Slovani protestujejo proti trojni zvezi, ker vidijo v njej točko, na katero se opira nadvlada nemška v notranji politiki. Odslej pa bodo tudi industrijalci cislajtanski uvidevali, da trojna zveza, ojačena po novih pogodbah, jih Btavlja v neko stauje ekonomične in politične inferijoritete nasproti Germani ji, deloma tudi nasproti Italiji. Končuje svoja premišljevanja pravi ,,Nord" : Trgovinske zveze, posebuo avstro ogerska, ne bode v istini nič druzega, nego zadnje oficijelno potrdilo solidarnosti, ki se opira na to, da so interesi avstri|ski podložni interesom Germanijp. V tej zadevi Dunajski kabinet ni računil uego z Madjari, smatrujoč Slovane za odločne nasprotnike, Nemce cislHJtatiske pa za prisiljene pomočnike, katerih ni bilo treba upraševali. S pnrlanvutnega stališča tolmači se taktika kabineta Taatteovega z lahka, kakor to dokazuje Plenerjev govor, ki jt- v nnudušenih besedah čestital ministru, da je potrdil politični enačaj ekonomičnega jedinstva, ki se je dosegel mej Avstrijo io Germanijo. Ali industrijalci, producenti, katere to jedinstvo kakor tudi ekonomična politika trojne zveze prizadeneta neposredno, smatrajo to stvar s čisto druzega stališča nego to store oficijelna glave germanizma v Cislajlaniji. Tako izraža se v glavnih potezah Bruseljski ,,Nord11 o uaših trgovinskih zvezah in priznati mo ramo, da je marsikatera resnična v teh besedab. Za naše kraje je posebno v*žna točka baš ona, ki utegne našo vinorejo, kar nam je še ni uničila elementarna sila, spraviti v prav resno uevarnost, ako bi se Italiji zljubilo poslužiti se pristoječe ji pravice in znižati carino na vina na najnižjo dovoljeno eventuelno vsoto. Da ro se začeli že oglašati z raznih krajev prizadeti krogi, dokaz je, da je ta stvar pereča in dotični krogi čutijo uevarnost. Politični razgled. Not r*i u j c dežele. V L i ubija ni, 8. januvarja. liohentrartov klub katerega glavno glasilo, Dunajski „Vaterland" je pred kratkim zahteval novih in zadostnih garancij, da bode vlada i nadalje upoštevala konservativno stranko in se ozirala na nie želje, vzbudil je s to tirjatvijo Bkrajni srd nemških liberalcev, kateri trde, da je konservativni Uub v vladi že Hedaj zadostno zastopan. Odgovarjajo nekemu drugemu listu ponavlja „Vati tt svoja tirpitev in pravi, da stranki ni na lem ležeče, odvzeti komu kako mastno plačano Blužbo, da pa bode in mora potezati se (udi še v bodoče za svojo tirjatev in da se bode ta tudi izpolnila prej , nego mislijo uekaterniki. Nemci pravijo, da je to govorjenje neumevno. Radi verujemo. Češke razmere. V ponedeljek bila je v Pragi seja eksekutiv-n»*ga odbora mladočeških zaupnih mol. Predsedoval je poBl. Tilšer. Realista Kaizl in Masaiyk sta trdila, da je bil Gre^rov govor iz opnitunističuih razlogov neumesten iti narodu boli škodljiv nego koristen. Gregi ravnal je tudi pioti določbam kluba, kajti vsak član je dolžan predložiti svoj govor parlamentarni komisiji. Gregr je odgovarjal, da govora ni predložil komisiji, ker ho bili nekateri člani odsotni, druni pa bolni. Vsled tega slučaja mogoče mu je bilo govoriti tako. kakor je govoril, kajti pari. komisija bi govora ne bila odobrila Dr. Julij Gregr zagovarjal je svojega brata, a neki drugi govornik se je čudil, koemu bo mladočeški klub sklicuje na nportuniteto, ko je sedanja situvacija taka, da treba radikalne politike. Dr. Podlipnv ae je čudil očitanjem proti Gregru, kajti njemu se vidi, da je bil Gregrov govor še preveč krotak. Vašatv kritikoval je ostro ravnanje realistov, ki so zanesli raspor v mladočeški klub. Realisti so pripo--naii mladočeški program, ako jim ni prijal, naj bi ne bili kuudidovali. Ako mislijo realisti še nadalje delati zdiažbo, morala se bode proti njim dvigniti ua steni viseč sumokrea. „Kaj to pomenja?" vsklik-nila je. „Čemu taka otroška šala ?* Peklenšček odgovoril je z glasnim, ostudnim smehom in stopil dva koraka naprej. Zdaj je bila krasna gospa preverjena, da pred njo stoji lopov in je ustrelila. Ko se je razvlekel dim, stal je peklenšček mirno pred njo ter jej zagnal smeje se krogljo pred noge. To vidši, prestrašila se je srčna gospa Sobo-lovaka. „Kaj hočete od mene ?■ uprašala je s tresočim glasom. „Me Ii hočete umoriti ali oropati?41 „Jaz sem peklenšček, milostiva gospa, a nikakor lopov," odgovoril je tujec v črno-rudeči obleki. „Trošim Vas, izvolite sesti ter me mimo poslušati." Gos|ia Sobolevska sedla je v naslonjač, peklenšček pa je sedel njej nasoroti. »Kdo ste torej?0 uprašala je krasna gospa. „Ubogi t* ii j r telm k, ki se Vam hoče izpovedati.*1 Na to snel je tujec črno baržunasto krinko iu gospa Sobolevsko gledala je začudeua v pošteno moško obličje, ki je bilo brez brk in obrobljeuo s svetlimi lasmi. „Govorite torej/ rekla je mirno in zavestno. „Moje ime je Vaclav lloraček", počel je tujec, „mi sem sip profesorja. Kot dijak seznanil sem se ua Dunaj i z gospico Marensovo, ki je obiskovala gledališko šolo. Ljubila sva se in se zaročila ter sem, da bi kar preje prišel do gotovega kruha, pristopil tudi h gledališču. Dobil sem mesto v društvu, katero potuje po Ogerskem in v Haliči. Ko smo prišli do bližnjega Zločova, imela se je slaviti najina svatba. Tu me je moja ueveBta namah odslovila in se zaročila z mladim baronom Worbickym. Prišel je na pozorišč>, ko smo ravno igrali „Pe-klenščekove zapiske", Karal sem ga iu konec najine razprave bil je poziv na dvoboj. Streljala sva se v bližnjem gozdu. Baron bil )e ustreljen v prsi, imeli smo ga za mrtvega. Na prigovarjanje Bvojih prijateljev pobegnil sem tak, kakor sem bil ravno oblečen. Ostalo veste. Prišel sem do Krulikova in ker so me imeli za samega peklenščeka, porabil sem lahkovernost ljudij, da sem prišel do večerje in do kožuha. Danes hotel sem večerjati z Vami, milostiva gospa." »To se še lahko zgodi," odgovorila je gospa vsa stranka, ako bi pa stranka tega ne hotela sto- i riti, storil bi to Vašatv sam. Posl. Herold govoril i je v pomirljivem zmialu. Ker ni bilo določnega . i predloga, tudi ni in išlo do glasovanja, taku da se < 1 eksekutivni komite m izrazil ni proti Gregru niti s proti realistom, nego samo ukrenil, da se morajo i vsi člani mladočeškega kluba držati točno klubo- i vih pravil. MladočeŠkim poslancem se je naroČilo 1 ostati še nadalje v odločni opoziciji. Mladočeški j poslanci nasprotovali bodo trgovinskim pogodbam, i — Staročeška stranka zagovarja trgovinske pogodbe, a občnega sboda staročeških zaupnih mož stranka ta tiK'Hre ne bode sklicala nego šele po Veliki noči. Ofjerski državni »bor razpuščen je bil te dni, a sedaj priobčil je Budimpeštanski uradni list Že lastnoročno pismo kralja, s katerim se sklicuje novo zasedanje na dan 18. U-bruvarja. Ministerstvo izdalo je zajedno naredbo, da se imado volitve vršiti od dne 28. januvarja do dne 6. februvarja. V-jlilna borba se vse bolj razvija. Skoro vse fiakcije izdale so svoje volilne oklice. Kortt&i, velikanski io za izid volitev jako važni aparat, delajo vstrajno iu silovito Vladna stranka se zaoafca seveda v prvi vrsti na vladne organ*", kajti ti veljajo najmanj in so najboljši agitatorji. Glede končuega izida pač ni dvojbe, da bode zmagala vladna stranka. Vuanjc dr/ave. Francoski klerikalci. Nasprotstvo, katero je nastalo mej francoskimi Školi in vlado, postaja vedno večje, zlasti pa odkar F" je čulo, da celo papež ne odobrava ravnanja vročekrvnih škofov francoskih. „ Momteur de K ime", glasilo Vatikana, prinesel je v tem oziru jasno i u določno pisan članek, toda vodjo francoskih klerikalcev, Cassagnac-a, ni spruvilo ni to v zadrego. S čudovito predrznostjo je trdil, da je „Moniteur" glasilo nekaterih nižjih duhovnikov, na katerih ruoe nje on ne polaga mkako vrednosti. Ker je pa zdaj celo „Osservatore lloinauo", pripuznano oficijelno glasilo Rimske kurije, prinesel kratko izjavo v tem istem zmislu, kakor je bila priobčena v „Moniteurju" obrnil Be je duševni voditelj francoskih prelatov iu sedanji glavni zagovornik nepokornih papežu iu deže 11 i m zakonom škofov. Kar naravnost proti h v. očetu in proti cerkveni oblasti sploh. Cassagnacova revolucija gotovo ni tako nevarna, kakor je bila Lutrova, ali zuačaji.a je za razmere. Sv. Petra naslednik prepoveduje njemu pokorščino dolžnim škofom bojevati se proti republiki, a gosp. de Cassagnac odgovarja nato, da ne poneha. In zakaj ne? Ker je po njegovi sodbi sv. oče slabo poučen, česar je kriv nuncij. „Katoiišk Francoz mora biti slepo poslušen papežu v vseh vrskih zadevah, a v politiki posluša sicer z respektom mnenja sv. stola, odloča pa po svoj? previdnosti, kajti tudi za pa|>eža velja izrek „que le cordonuier u'aille poiut au dela. de la ehansBiire", (le čevlje sodi naj kopitar). Cassagnac sodi. da je papež samo v verskih zadevah nezmotljiv, v politične da se pa u meša vati nima pravice „n'a pas le droit de s' immiscer dan* les affaires politiques". To je gotovo močan tobak, a konec članKa katoliškega Ca.ssagnaca, prijatelja in zagovornika francoskih Škotov in kardinalov, je takšen, da se ga ne u|»amo postaviti sem, kajti mož piše take. kakor nt nikdar pisal noben brezversk list, niti Zimmermann niti Iiiron. Ce pa kje kak poreden fante nastavi kako nezmiselno stvar, o potem — — „duo quum faciunt idem, non est idem". Zntiimiva raamotlba. Nemško državno sodišče razsodilo je te dni v zanimivi zadevi. Neki urednik v Gothi pisal je jako i -a/zal 11 vii o Koburžanu, kateri je sedaj v Bolgari;! knez, in deželno sodišče začelo je proti do tirnemu uredniku tožbo zaradi razžaljenjn Ferdi- Sobolevska smijoč se. Poklicala je staro služkinjo | in jej velela, naj priredi mizo za njo in njenega gosta. „Kako |ia ste izvedli to s krogljo?" „Ustopil 8i*m v Vašo sobo, ko ste blagovolila biti na vrtu. Preverjen, da bodete na me streljali, izvlekel sem krogljo iz cevi, potem pa se skril v veži, dokler ste ustopila v sobo." „A kaj hočete zdaj početi?" ^Pričakujem Vašo razsodbo." „Mojo razsodbo?" Krasna gospa ozrla se je nanj ter povesila oči. „Dobro torej, skrijem Vas, dokler se razburjenost nekoliko ne poleže. Služkinja naznanila j*\ #ar zmatrati za kneza bolgarskega, kdor ni bil v .to 1 voljen od naroda i« čegar volitev ni s privoljenjem * aigutaruih velesil potrdil suceren bolgarski, naa>r«č i turški sultan. Ker torej Koburžana ni zmatrati le- < gitimnim knezom bolgarskim, oproščen je bil dotični , urednik. ^ Dopisi. ! Ia Kranja* 5. januvarja [lev. dopis.] Slovensko bralno društvu v Kranji pozdravilo je prihod j 1892. leta s prijetno zabavo, namreč s Silvestrov© < veselico, katero je napravilo zadnji dan minulega i leta v društvenih prostorih. Obsežni vspored obetel j je veliko, a njegova izvršitev presezala je še pri- i čakovanje vsakega. | Predavanje pevskih točk navdušilo je občinstvo tu ko, da so morali pevci skoraj vse pesmi ponav- ] Ijati. Posebno izoenadil nas je gospod pevovodja z mešanim zborom, ki je v prvič nastopil v pesmih „Na plauine" in »Hrepenenje po gorah". Ta pevski napredek pozdravil se je z veseljem. Hvalevreden je začetek, in želeti je, da bi se tudi Število pevkinj bitro množilo in narastlo do lepega števila, katero že zavzemajo društveni pevci. Mnogo smeha izvabil je „Nosanov" poučno-šaljivi govor „Nos", a glavni efekt napravila je večeru veseloigra „Dob iz Kranja". Igrala se je dovršeno, izborna mimika igralcev in izvirne maske prouzročile so pobčinstvu veliko veselosti, zadovolj-nost. brala se je vsakemu z očij, in odobravanje bilo je splošno. Po polunočnem nagovoru pričel se je Živahen ples, ki je trajal do jutra. Veselice udeležili so se več j del društveniki s svojimi rodbinami in znanci, a s tem ni nikakor rečeno, da udeležba ni bila obilna, kajti društvo samo šteje danes, že 130 udov in Bog daj, da bi to število še vedno naraščalo v isti meri, kakor je naraščalo do sedaj. Tudi prosta zabava je bila jako živahna. Omeniti pa mi je, da nekatere dame še vedno preveč cenijo nemški jezik, katerega se tudi v slovenskem nuroduem društvu prav pridno poslužujejo. Še ta uedostatek bode treba odstraniti, da bode zadobilo društvo svoje pravo slovensko lice. Ia liiHje 7. januvarja. [Izv. dop.] Čez dolgo časa oglasilo se je zopet naše „pevsko društvo". V nedeljo, namreč 3. t. m , priredilo je pod vodstvom domačega g. nadučitelja v Oblakovi gostilni jako lep koncert, jeden najsijajnejšib, odkar ima Litija svoje pevsko društvo K temu so mnogo pripomogle čisto nove moči, nautopivše prvikrat javno-Omeniti nam je v prvi vrsti gospico Vek os lavo Koblarjevo, nadobubno in požrtvovalno mlado Slovenko iz domoljubne Šegačeve hiše, ki je kaj spretno spremljala na glasovirji samospev „V mraku"; ravno tako smo jo občudovali v točki „Ou v ort ure" za čveteroročno igranje. Z gospodom soigralcem Piščancem igrala sta vrlo dobro v popolno priznanje občinstva. — Nadejamo se, da nas bode mlada domorodkinja še večkrat iznenadila s svojim ljubkim igraujem. V točki „Gospod o v I Drugo jutro pri kavi posvetovala 86 je gospa | Sobolevska s HoraČkotn o vsem ostalem. Pred vsem treba mu je bilo druge obleke. Da je bila gotova, da ne stori nobene nepremišljenosti, proglasila ga je smijoč za svojega ujetnika, a ko ga je preskrbela z berilom, zaprla ga je brez okolišev v njegovo sobo. Potem podala se je v mesto in pripeljala mu še isti dan obleko in obutev. „Kako Vam bodem pa vse to poplačal, ker take ljubeznivo storite za mene?" spregovoril je Horaček nekako v zadregi. „0 Iprem Vam konto," odgovorila je gospa Sobolevska, „vsaj mi niti ni v mislih, da bi Vam kaj darovala, veuder ne bodem preveč silna upnica." Zopet prebila sta skupaj lep večer pri stalno rastoči naklonjenosti. Ta pot poslala ga je gospa Sobolevska sjiat, a ustavila ga je na pragu. „Bilo mi je tako, kakor da bi Vam imela še nekaj reči.1' „A meni je iBtotako," odgovoril je on. nO čem sva govorila na zadnje?" ,,0 iznajdbi Pasteurjevi.*4 „Ne, to ni to bilo." Pogledala je na zemljo, pogladila s svojo belo ročico kožuboviuo, kakor bi hotela božati zaljubljeno mucko ter obrnila nanj dan" nastopile so tri gospice: Jos. Schotova, sestri Milka in Mici Koblarjeva ter gospoda Coclig in Piščanec, ki so svojim izvajanjem občinstvo jako zadovoljili. Ploskalo se jim je uprav frenetično — iako, — da so pevk in je in pevci morali to krasno VoJaričevo pesem ponoviti. Samospevi: »Moja ljubav« za sopran omilil seja vsem poslušalcem, zahvalili gospici kateri so ae M i 1 k I Koblarjevi s bproim odobravanjem j njen spremljevalec g. Piščanec ae je pokazal kot spreten igralec na f laso vi rji. Da koncert ni bil jednoličen v petakem oziru, pritekel nam je na pomoč Vaški učitelj g. Bogdan Campa, ki je igral na goalih lepo Beristavo skladbo: „E Vezzosa sila Rosa", spremljsval je že omenjeni g. Piščanec. Lepa hvala g. učitelju Čampi, da se je potrudili z Vač doli k nam — razveseljevat — Litijane s svojim milim igranjem I Pri tem koncertu slišali smo tudi popolnoma nov čveterospev g. okr. komisarja Viktorja Parme, ki ga je v ta namen blage volje poklonil .Litijskemu pevskemu društvu". No, g. Parma je poznat po vsem Slovenskem kot jako nadarjen muzik, kajti njegove skladbe ugajajo v vsem na* rodu našemu; tako je nam bil všeč tudi njego? najnovejši čveterospev: „Eno devo le bom ljubil", besede Sim. Gregorčiča. Gospodje pevci: Gregorčič, Ravnikar, Badiura in Pavel Ćerne so Be trudili, da bi ustregli v vsem skladateljevemu finemu okusu, kar se jim je večinoma tudi posrečilo. Občinstvo je navzočega g. skladatelja Parmo živahno pozdravljalo — v zahvalo za izborno njegovo najnovejšo skladbo. — Akoravno je ves čveterospev prav umetuo sestavljen, ima vender nekaj milega, nenavadnega vpehi. Prepričani smo, da se bo ta Par* mov čveterospev kmalu udomačil pri Slovencih — osobito pak še zato, ker ga kinčajo krasne besede našega duhovitega pesnika Simona Gregorčiča. V moških zborih: Foersterjev „Samo", Nedvedovo: „Slovo" in „Venec slovanskih pesmi" so se gg. pevci obnesli vrlo; poznalo se je, da so se pridno vadili. To naj jih i dalje vodi, ako hočejo zopet s takim uspehom nastopati, kakor zadnjikrat! V pesmi „Slovo" je g. solist Iv. Gregorčič svojo nalogo rešil častno ter zasluži javne pohvale. Slovanske pesmi so poslušalce kar raz sedeže spravile, tako da so nekateri s pevci peli. Videlo Be je, da to, kar je slovanskega, gre tudi v slovanska srca. Omeniti nam je tudi samospev: „V mraku", ki ga je pel g. Litijski nadučitelj; spremljevala ga je gospica Vekoslava Koblarjeva. Napev, akopram tuj, nam je bil prav po godu. Se ve — krasne besede Sim. Gregorčičeve, ugajale bo nam še veliko bolje, govorjene uprav iz dna srca nesrečnega slovenskega naroda. Le Škoda, da je g. baritonist bil preveč utrujen — menda od preštevilnih vaj, ki jih je imel s svojimi pevci. Sicer pa radovoljno pripoznavamo, da je tudi ta točka občinstvu dopadla v ist meri kakor druge. Ako konečno še pripomnimo, da nam je veleče njena gospa Pavličeva radovoljno posodila svoj „ piani no" v porabo, kojej zato naklonjenost pevskemu društvu izrekamo prisrčno zahvalo, povedali smo vse, kar se nam je zdelo potrebnega in primernega za javnost! —a. I svoje oči s smehljajem . . . Kakšen bil je ta smehljaj in kaj je upravo pomenjal? Horaček se je stresel in po tem smehljaji kakor po čarobni niti veden pristopil h krasni gospej ter prijel njeno roko. Gospa Sobolevska je zarudela, a smehljala se nadalje in pletla s svojima krasnima očema okolu njega magično mrežo. Peklenšček se od te dobe ni več prikazal v Krulikovu, pa tudi gospa Sobolevska je zginila in se ni več vrnila. Sin okrožnega lekarja v Zločevu, ki je študiral medicino na Dunaji in v Pragi, trdil je sicer, da jo je videl pod pazduho a mladim elegantnim možem v Pragi v druščini dojilje, ki je za mladim parom neBla ljubeznivo dete. A neso mu verovali. Osamela hiša na kraji gozda stala je dlje časa prazna, potem pa je bila prodana. Pri tej priliki bo je bitnost gospe Sobolevske kot srečno zopet omožene gospe Horačkove sodnijsko zagotovila. A tu pokazali so se Krulikovčani šele pravi oever-neži, ostali so pri svojem prvem mnenji in trdijo še uanes, da je pekleušček takrat oduesel gospo Sobolevsko. Iz Črnomlja 5. januarja. [Izv. dop.] Čitalnica Črnomaljska imela je dne 3. januvarja stoj redni občni zbor, katerega se je pa, žalibog, udeležila komaj polovica udov radi narodne mlačnosti kakor tudi vsled žalostnih razmer, ki vladajo v tem mesteci in ki zavirajo, rekel bi vsako narodno gibanje, kakor tudi vsako družbeno življenje. Predsednik g. Majdič pozdravi došle društvenike, kon-Btatuje sklepčnost zbora ter otvorivši zborovanje, da besedo tajnika g. Jan. Schvreiger-ju, ki v kratkih potezah poroča o društvenem gibanji v minulem letu. Iz poročila blagajnikovoga (g. A. Kunca), prepričali smo se, da stanje društvene blagajnice radi malega števila udov ni baš ugodno. Želeti bi bilo, da je drugače, a pri obstoječih razmerah se ni nadejati boljšega. Potem pričela se je volitev novega odbora za novo društveno leto. Predsednikom bil je zopet izvoljen g. Majdič, takisto podpredsednikom dosedanji g. dr. Kaisergberger. Pri izvolitvi tajnika odločil se je g. predsednik, ker sta dobila gg. Jan. Schvveiger in Fr. Šte-fančič jednako glasov, za poslednjega, in sicer radi preobilega posla, s katerim je prvi preobložen. Iz istega uzroka tudi dosedanji blagajnik ni mogel več tega mesta prevzeti. Na njegovo mesto bil je z vsklikom izvoljen g. K. Muller ml. V odbor bili so nadalje izvoljeni gg.: Jan. Schv?eiger, A. Schwei-ger in A. Kune; namestnikom pa : J. Pubek in M. Frančič. — Goep. podpredsednik dr. Kaisersberger predlaga, da se čitalnica naroči ua „Obzor", kar se z naudušenjem vaprejme. Na novo naročila se je tudi na „Laibacher Zeitung" in »Ljubljanski Zvon". Tudi nasvet g. Perka, da se naročita dva iztisa „Mira", se vsprejme. Ko je bilo še posvetovanje o prireditvi predpuBtnih veselic in se je potrebno o tem določilo, razšli smo se z željo, da bi bilo pač kmalu konec prepirom in osobnim mržujam, vsled katerih trpi čitalnica in da bi se v n j e n i h prostorih skupno nauduševala naša srca za narod avoj in njegov napredek, kar je prava svrha čitalnic in kar je za Črnomelj pred vsem potrebno. Ia ('me n a Koroškem, 6. januvarja. [Izv. dop.] Velik hrup je napravila pri nas mej nemčurji ponižna prošnja za slovensko šolo. Dne 24. p. m. poklicani so bili prosilci v občinski urad, ali ne vsi, samo 13; drugim ni bilo treba iti. Na vprašanje: ali so se zares podpisali, držali so se vsi trdno. Dne 28. p. m. se je pa nasproti temu pri občinski seji veČina izrekla za sedanjo šolo. Žalostno! Naš župnik Centrih vender ni rad glasoval na nobeno stran, zavoljo tega so bo med seboj drugače pogovorili. Župnik je šel namreč od doma in k seji je bil poklican namestnik, da je glasoval brez skrbi za sedanjo šolo, iu tako so imeli večino gla-bov nasprotniki. Kako g. župnik vedno z liberalci glasuje, naj Vam povem en sam dogodek: Človek bi si mislil, da je v tisti dobi, pod ce-aarjem Josipom, ko je imel tudi slovenski duhovnik nalogo, zatirati slovenski živelj. Meseca marca je bila seja, in zadnja točka je bila, da so dovolili nekemu Nemcu, da sme imeti pri naa gostilno. Naši niso glasovali, ali župnik je glasoval z nasprotniki in odločil je njegov glas. Ta Nemec prišel je iz labudske doline, in je žid, nasprotnik naš. V neki gostilni bo je izrazil, da rajši vidi, da v njegovo hišo pride kak pes, kakor kak Slovenec. In za takega je tudi naš župnik glasoval. Zavoljo tega pa, ker ta mož Slovenca videti ni mogel, tudi mi k njemu nismo silili, in zavoljo tega je bil robati ta Nemec prisiljen, gostilno zopet popustiti, svoja kopita pobrati in oditi. Mececa oktobra je bila potem zavoljo te gostilne zopet seja, in bi imela dovoliti gostilno temu, ki jo je od Nemca kupil, namreč domačemu človeku ali to ni bilo tako; temu niso dovolili, ker je Slovenec. Župnik glasoval je z liberalci in tudi tu je njegov glas odločeval ter se prositelju gostilna ni dovolila. Župnik Centrih je celo rekel, da prošnjik ni za gostilno, da naj gre raje v jamo rudo kopat. Tedaj Slovenec naj bi vedno le delal, ko črna živina. To je prava kristjauBka ljubezen do svojega bližnjega. Tako po župnikovem mnenju Slovenec ne sme jesti boljšega kruha, temuč le Nemec, in pri g. Župniku je ena nemška duša več vredna, ko deset slovenskih. Tako mogočno jezdi g. župnik nemškega kouja. Občni zbor „Sokola Ljubljanskega". Večer pred sv. tremi kralji zbralo se je nad 40 članov v 29. letni občni zbor. Starosta Ivan Hribar pozdravil je navzoče brate Sokole ter se ozrl na društveno delavnost v preteklem letu, ki je bilo znamenita v marsikaterem oziru. Število članov pomnožilo se je izdatno in stanje društveno v financijelnem oziru je jako ugodno navzlic velikim stroškom, ker se je porabilo skoro 300 gld. za nakup instrumentov in mu-zikalij itd. za tamburaški zbor, poplačalo 400 gld. dolga od petindvajsetletnice in je bilo še več druzih večjih stroškov. Telovadba gojila se je pridno pod vodstvom učitelja Benčana, katerega so brezplačno podpirali vrli predtelovadci bratje Gorica n, Pav-čič, Škof in Vernik, katerim se izreka prisrčno zahvalo. (Živeli I Nazdar l) Maskerada izpadla je prav povoljno in novi odbor bode gotovo nadaljeval sijajne tradicije. Mej izleti bila sta jako pomenljiva: velika deputacija pri vsesokolski slavnosti v Pragi, in korporativni izlet v Zagreb o katerih obeh bode obširneje poročal brat tajnik. Dva važna koraka naprej storilo ja društvo z osnovanjem svojega pevskega kluba in tamburaškega zbora, katera oba bodeta jako povzdignila ugled Sokola in povzdigovala društveno življenje. (Dobro!) O „Sokolskom domu" žalibog ne more poročati za zdaj nič ugodnega. Ker prvotni načrt ni ugajal, razpisal je odbor darila za najbolji načrt, ali mej došlimi ni bilo nobenega, ki bi se bil držal svote, katera je bila stavljena za pogoj, torej se ni moglo ozirati nanje. Blagi mecen gosp. G oru p je še vedno pripravljen obistiniti svojo prvotno ponudbo, a „Sokolski dom*' mora biti vender tak, da bode ustrezal na vse strani društvenim razmeram. Novega odbora naloga bode premišljati, kako bi se dala obistiniti ta ideja še v teku tega leta, denarja je že precej zbranega. (Dobro!) Spominja se umrlih članov, bratov: dr. J. Poklukarja, L Robiča, dr. Ambrožiča, A. Mik u lini ca in V. Vale n t e in plemenitega mladeniča F Kotnika. Slava njih spominu! V znamenje sožalja vstane ves zbor. Za zapisnikarja imenuje brata K. Pleiweisa, za overovatelja brata Benčana in dr. Žitka. Nagovor staroste bil je vsprejet z živahnimi Živio- in Na zdar-klici. Potem prečital je tajnik, brat dr. Fr. Te-kavčič svoje obširno, izborno sestavljeno poročilo, katero bodo člani itak dobili v tisku. Zotorej povzamemo prav na kratko najvažneje statistične date. Sokol nastopil je svoje ;> Dietno dobo. Odbor imel je 12 sej, manj važne zadeve reševale so se potom okrožnic. Odbor izvedel je nalog občnega zbora ter" skrbel za pridobitev novih članov. Nekaj prav dobrih telovadcev pa je izgubilo društvo, ker so odšli v vojake. Telovadilo se je po trikrat na teden od 8 do 10 ure zvečer pod vodstvom stalno nameščenega učitelja Benčana in že imenovanih predtelovadcev. Telovadilo je povprečno 25 do 30 članov. Telovadni pouk bil je organizovan sistematično na podlagi nastopuega vsporeda: 1. Posamezna orodja, 2. skupna orodja, 3. skupine, 4. borba, 5. proste vaje, 6. telovadske igre. Vaj v korakanji in kretanji pred izleti udeleževalo se je nad 50 članov. Za odišle telovadce pridobil se je kmalu nov naraščaj. Telovadna učil niča bila je odprta tudi nedruštvenikom, telovadil je poseben oddelek c. kr. profesorjev srednjih šol vsak teden dvakrat od 7. do 8. zvečer. Javne telovadbe Sokol lansko leto ni priredil, pač pa so telovadci nastopili pri razuih izletih in veselicah tako na Glincah, v Zagorji, v Pragi, kjer je bil odlikovan vrli brat Benčan pri javni tekmovalni telovadbi s prvim darilom v borenji in dvema častnima diplomama. Dalje nastopili so telovadci Sokoli skupaj s hrvatskimi Sokoli v Zagrebu. V drugi vrsti bil je še le .Sokol" zabavno društvo. Velika maskerada na pustni torek bila je sijajna, nad 500 udeležencev in finih mask in elegantnih skupin jo stavi v vrsto najbolje uspelih. Bila je najsvetlejša zvezda Ljubljanskega zabavnega obzorja. Pepelnično sredo bil je „Sanatorium Mu corum", ki se je obnese) prav dobro. Jour tiksa bila sta dva, oba sta se izvršila prav lepo, reditelja bila sta brata Fr. Hribar in J. Rebek, drugemu pa brata Jos. No Hi in Rud. Vesel. Izletov napravilo je društvo to leto lepo število. Blagoslovljena zastave „Zagorskoga Sokola" udeležilo se je društvo korporativno, tam bil je vsprejet imudušciio in se sešel z bratskim Sokolom Celjskim in depu- tacijo Zagorskega Sokola. Dveh velikih slavnostnih razstav bratov Čehov in Hrvatov udeležil se je tudi Sokol. V Zlati Pragi bila je deputacija 24 Sokolov, katero je vodil odbornik J. Nolli, skupno z depu-tacijami Goriškega, Celjskega, Tržaškega, Zagorskega in hrvatskega Sokola nastopila je ta jugoslovanska skupina" in bila povsod pod zastavo Ljubljanskega Sokola naudušeno. Sijajnost teh dni popisati, presegalo bi omejeni obseg poročila. V kraljevem Zagrebu bilo je društvo zastopano korporativno s 64 člani v društveni obleki pod vodstvom staroste Ivana Hribarja. Posebni vlak, ki ga je priredil Sokol, vozil je nad tisoč slovenskih domoljubov iz vseh pokrajin v središče Hrvatske. Pridružili bo se bratski Sokoli Tržaški, Zagorski, Celjski in Dolenjsk, vseh skupaj bilo je 159 slovenskih Sokolov. Naudušen vsprejem in krasni Zagrebški dnevi, o katerih govori poročilo obširno, so vsem še v živem spominu. Pri tej priliki odlikoval se je posebno novoosnovani pevski klub, o katerem bode govor še pozneje in pa tudi telovadci Sokola nastopili so prav Častno. (Krneč prih.) Domače stvari. — (Umor agenta Stedrvja.) V včerajšnji številki poročali smo napačno, da je sodišče izpustilo iz preiskovalnega zapora Stedrvjevega pisarja Cvajerja. —Cvajer je še vedno zaprt, ker je spravila hišna preiskava nekatere sumne stvari na dan. — Naprošeni smo nadalje objaviti nastopno: n Ako je kdo na dan umora videl kakega človeka, ki je od Frančiškanskega do s t. Peterskega mostu vrgel kak zveženj ali kako zavito stvar v Ljubljanico, naj to nemudoma naznani preiskovalnemu sodniku, dež. sodnije svetniku gospodu dr. Paverju na Žab jaku." — Včeraj po pol u-dne bila je sekcija Stedrvja, a ob 3. uri pogreb, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. — (Muzejsko društvo) ima svoj prihodnji mesečni shod v sredo, dne 13 t. m., ob 6. url zvečer. Predaval bode g. gimnazijski profesor Julij VVallner o: „Kranjski in Primorski o začetku avstrijske nasledstvene vojske (1741/42)". Pristop je dovoljen tudi neudom. — (Redarstvena stražnica na Dunajski cesti) se je te dni odprla v mali Me I jatovi hiši. Druga stražnica otvori se v Karlovškem predmestji, kakor hitro se dobi za stražnico pripravno stanovanje. — (Novo ognjegasno društvo.) Dne 3. t. m. osnovalo se je za občino Šembid pri Vipavi „ognjegasno društvo". Pri občnem zboru istega dne vršila se je volitev odbora in bili so izvoljeni jednoglasno : Karol M o s e r, načelnik ; Anton U r š i Č, namestnik; Ivan P r e m r o v , blagajnik ; Albert pl. Živic, zapisnikar; Viktor Grabrijan, voditelj plezalcem; Valentin Mikuluš, voditelj gasilcem; Ivan P r e m r o v , voditelj varuhom ; Anton Ž v a n u t, Fran Misle j in Josip Skupek, poverjeniki. — (Č. g. Anton Ga bron,) vrl narodnjak in mnogozaslužni provizor v Štebuu v Pod j unski dolini na Koroškem, postal je župnik v Skočidolu blizu Beljaka. Čestitamo prav iz srca g. župniku, Še bolj pa župljanom Skočidolskim, ki dobo tako uzornoga narodnjaka za župnika. — (Slovenščina je „tuj" jezik na Koroškem.) Tako vsaj bi se sklepalo iz zahtev koroških črkostavcev, ki zahtevajo za tuje jezike, mej katere štejejo tudi slovenščino, po novem tarifu večjo plačo, nego za navadni (nemški) stavek. Po tacih pretiranih zahtevah bila bi najbolj prizadeta tiskarna družbe sv. Mohorja, v kateri so ža sedaj stavci plačani bolje, nego v drugih Celovških tiskarnah Od vseh stranij se skuša torej pritiskati na ubogo slovenščiuo ua Koroškem ter jo izpod-riniti. — (Usmiljeni bratje) oskrbujejo v Šent Vidu ob Glinici na Koroškem po umrlem prestolonasledniku Rudolfu imenovano bolnico, kjer vspre-jemajo in zdravijo bolnike brezplačno in ne glede* na njih vero ali narodnost. Minolo leto bilo je v bolnici 1061 bolnikov. Usmiljeni bratje vzdržujejo ta zavod s pomočjo milodarov in z ozirom na ujih človekoljubno delovanje jih priporočamo v obilno podporo. — (Iz Opatije) se nam piše: Dne 27. decembra zvečer okolu 8. ure je pri nas začelo močno bliskati se, u trikrat je prav trdo zagrmelo. Na Novega leta zvečer gorelo je pri nas kar na dveh krajih. Na FranČiČi zgoreli sta dve hiši, na drugi Btrani, v Iki, pa se je v skladišči na lokalnem parobrodu „Segun" unel premog in je tudi tu prouzro-Čil ogenj mnogo škode. Tekom tega meseca pride zopet cesaričinja-udova Štefanija v zeleno in cvetočo Opatijo. — (Čitalnica v Pulji) preselila se je v svoje lepe nove prostore ter je praznovala zadnji dan leta s prav živahno veselico. Okolu jedne ure po polunoči zagnal je nekio velik kamen v okno, ki je razbil Bteklo. Dan po novem letu pa se je zopet ponovil tak pobalinski napad is je bilo zopet razbito jedno steklo. S taci mi čini si menda hoče jezo ohladiti stranka nasprotnikov, katero v oči bode napredek Slovanstva ! — (Petarda.) V Trstu vrgel je minoli teden nepoznan zlikovec petardo, katera se je raz-počila na Glavnem trgu pred Llovdovo palačo in blizu namestuištva. To je bilo gotovo novoletno čestitanje Tržaške iredente I — (Pevsko društvo „Danica" na Konto vel ju) v Tržaški okolici priredi veselico v nedeljo 10 januvarja z zanimivim programom, gledališko igro „Bob iz Kranja" in plesom. — (Telefonska zveza mej Dunajem, Gradcem in Trstom) bode se pričela graditi to spomlad in so bode dogotovila do jeseni. Veljala bode okolu 200.000 gld. — (Mejnarodna razstava plemenske in druge živine na Dunaji 18 9 2. leta) C. kr. kmetijska družba na Dunaji je ukrenila prirediti v času od 7. do 11. septembra 1892. leta II. mejnarodno razstavo plemenske in druge živine ter v izvršitev tega namena volila poseben odsek. Ta odsek storil je že vse potrebne korake, da Be razstava posreči, zlasti pa se je pobrinil, da se bodo dovolile razstavljalcem zdatne olajšave na železnicah in tudi glede carinske in užitninske pristojbine, in sicer še večje, kakor leta 1891. — Za razstavo določenih je več nagrad, katere je dala država, mesto Dunaj, c kr. kmetijska družba na Dunaji in tudi nekateri zasebniki. — Programi in oglasnice razpošiljale se bodo še tekom meseca januvarja. Vsa potrebna pojasnila je dobiti pri tajništvu c. kr. kmetiJBke družbe na Dunaji, I., Herren gasse št. 13. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Peterburg 7. januvarja. Vsled prepovedi izvažanja moke, ustavili so skoro vsi mlini v južni Rusiji delo. Pariz 7. januvarja. Iz Peterburga oporeka se v „Temps" avtentična vest, da bi ruska vlada hotela prodati del obligacij zadnjega ruskega posojila. Kaira 7. januvarja. Khedive Te-vvfik pasa umrl vsled hripe. Bil je vladar Egipta po odpovedi očeta svojega Izmail paše od 1. 1879. Bil je rojen 1. 1852. Dunaj 8. januvarja. Uradna BWiener Zeitung" javlja : Cesar podelil profesorju vero-nauka na državni višji realki Ljubljanski J. Gnjezdi zlati križec s krono za zasluge. Dunaj 8. januvarja. Avstro-ogerska banka znižala za jeden odstotek obrestovanje. V današnji seji generalnega odbora predložena bilanca potrjena. Dunaj 8. januvarja. Princ Abbas bey, telegrafično pozvan v Kairo, in brat Mehemed, odpotujeta zvečer v Trst, kjer ju pričakuje specijalna ladija. Razne vesti. * (Slavni francoski pisatelj Mau-passaut.) hotel se je v CaiHiesu, kjer biva zaradi zdravlienja usmrtiti. U«trelil se je večkrat z njvol verjen, potem pa fce prerezal vrat. Ker je sluga baje vzel kroglje že prej iz revolverja, rano na vratu pa so zdravniki hitro zašili, upajo nesrečneža rešiti. Prepeljali so ga v Pariz, ker je nevarno bolan na iiveih. * (0'v'kulacija zlata leta 1891.) Iz Amerike izvozilo so je v preteklem letu 74 milijonov dolarjev v Evropo, iz Evrope pa je šlo le 29 milijonov dolarjev nazaj, torej je ostalo 45 mili-jfuonov dolarjev v Kvropi. * (Velikanak nov železniški most) so bode zgradil čez reko Hudson v severni Ameriki In se je položil zadnji dan starega leta temeljni kamen v Novem Jorku. Most velial bode 60 milijonov dolarjev. * (Izločevanje železa iz rude po električnem potu) |e predmet Studii, katere je odredila nemška vlada. * (Strajk tiskarjev na Nemškem) ni še končan, kakor se je poročalo po raznih novinah. Velik del Rerolinskih stavcev se še ni vrnil k delu. 49 ..LJUBLJANSKI ZVOH" ■t©3i za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. JLoterlJiie srečke 5. januvarja. V Brnu: 32, 83, 22, 86, 63. Tllj CI z 7. januvarja. Pri Malleii Herzog, Verstiindig z Dunaj h. — Laz-zarini iz Gradca. — Maver iz Vipave: — Arko iz Ribnice. — Storch iz Trata. Pri fii«nu: Eisler, Bettlbeim iz Vel. Kaniže. — Atney, Kanenscik iz Trst«. — Trogar iz Beljaka. — Fan-tini iz Kamnika. — Šubic iz Poljan. — Erhart iz Gradca. Pri Jniiieiu kolodvora« Šinkovec iz Krope. — Stenovic iz Št. Martina. Pri avatrl|sk«ra eeanrju: Aleiovc iz Opatije. — Marica iz Vel. Kaniže. — Mendlik iz Gradca. Pri bavaitk«m dvoru: Kinkopf iz Kočevja. — Vilevc iz Vipave. — Schneider iz Trbiža. — Jarič iz Monakova. Umrli so t IJiililjAflil: 5. januvarja: Koza Jankovid, niitninskega paznika hfii, 15 mesecev, Vožarski pot St. 3, ospice. - Katra Er-javc, dekla, 67 let, sv. Petra cesta fit. 40, btonebitis. 6. januvarja: Angela Tavčar, žulez. delavca hči, 9 mesecev, Opekarska cesta št. 49, božjast. — Ivan Klinar, kovačev sin, 19 mesecev, Poljanska cesta it. 25, larvngitis croup. — Meta Gerae, zasebnica, 48 let, Rimska cesta It. 6, jetika. — Franc Ipavec, postne sluge sin, 3 dni, Marije Terezije cesta St. 10. oslabljenje. — Fntnc Smuk, vajenec, 16 let, Opekarska cesta St. 8, bode uradno pregledan. — Neža Anžlovar, kuharic*, 65 let, Redne ulice št. 2, hvdrops. V deželni bolnici: 5. januvarja: Ivana Lamberger, posestnikov« žena, 37 let, jetika. — Ana Keršič šivilj«, 50 let, jetika. 6. januvarja: Tine Grabnikar, gostač, 73 let, oedeam pulmon. MeteorologiČno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi N«tto Mokri na v UllU. ! . S3 S t—' 1 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer Ss <-i)nja 727-1 mm. 7280 mm. 729 7 mm. tfUiiierMfii —2'8» C 00° C 0 0° C rH _0-9n. si. s v z, al. avz. brezv. 7.H 1-7 megla jasno obl. nad r 0 00 mm. 1 'ormaloin TD-CL^aJslrSL borza dne 8. januvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 93-21 — gld. 93" 1(1 Srebrna renta.....„ 9J'85 — „ 9270 Zlata renta.......11050 — 110-95 5°/0 marčna renta ... „ 10260 — 10265 Akcije narodne banke . . B 1014-— — 1020*_ Kreditne akcije .... „ 292-75 — " 292*75 London........ 117-^0 _ " 117 qo Srebro.......„--_ _._ Napol........i, 9-35 — t 9.351, C. kr. cekini..... „ 5-50 — 5-591/ Nemške marke .... „ 57-921/« — „ 57*92v* 4/„ državne srečke iz L 1854 . 250 gld. 135 gld 25 kr* Državne srečk« iz 1. 1864 . . 100 „ 18'> /75 Ogerska zlata renta 4'/» ■......K6 \ tff> " Ogeraka papirna renta 5%......102 , 05 " Dunava reg. srečke 5% ... 100 gld. 121 „ — ' Zemlj. obč. avstr. V/aTl zlati zast. listi . . 115 „ 50 " Kreditne srečke......100 gld. 184 . — „ Rndolfove srečke...... 10 „ *0 „ — J Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 158 „ 75 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 230 „ — „ časnikarska agentura in anončna pisarnica v Ljubljani, Čevljarske ulice št. 3 posreduje naročila in oglasila, za vse v Avstro-Ogerskl izhajajoče časopise, nnsnonllas o prodaji posestev i a blaga, stanovanja in službe (knjigovodij za trgovine, gospodarskih in gozdarskih uradnikov, trgovskih pomočnikov, natakarjev, slug, kodijažev in hlapcev, gospodinj, kasirk, biSin, služabnic, pestunj itd.) in daje vsakovrstna pojasnila za malo plačilo. A ko imate putiko, akrnino, slabe ilvce, nevral-gljo, liohiat, slabo cirkulacijo krvi, nervozno-slab želodec, kongestljo v glavi, ako vas je zadel mrtiii, ako nemate spanja, ako imate bolečino v hrbtu, hrbtno tuiioo — zahtevajte ilustrovano brošuro o s častnimi diplomi in z zlato svetinjo v Kolonji, vVelsn, Stuttgartu odliko vano in v Avstro-Ogerski c. in kr. izključno priv. galvan -olektro-magnetično uplivajočo frotirno pripravo. Brošura raspravlja o uplivu, porabi in uspehih to pripravo. — Priprava velja 12 gld. — Ilustrovano brošuro z natančnim popisom porahu pošilja se frankovano in zastonj iz tovarne izumitelja. (790—16) TH. BIERMANNS, elektrotehnik, DUNAJ, I.f sehnlerHtraSHe 18. „K zlatemu državnemu jabolku". J. PSEEBOFEB lekarna na Dunaji. I. okraj, Slngerstrasse 15. Kri čistilni svalki, ^ univerzalni svalki je jako mnogo boleznij, pri katerih se ie dokazalu izvrstna zdravilna moJ teh svalkov Ti svalki znani so Ia već desetletij, nasvetovnni so od mnogih zdravnikov in malo je familij, katere nimajo vsaj malo zalogo izbornega tega domačega zdiavila. Ti svalki veljajo: 1 AkatlJIru m 19 Nvalki 21 ki-.. 1 aavo) m O «katl|l4!i*nil 1 gl«l. kr.. ako se pošilja nefraiikovauo po povzi-tji 1 gltl. IO kr. Ako se dotičnu svota poiljti naprej, od|>ravljajo ne naročila frankovano in vnlja : 1 zavoj svalkov 1 ^Id. 25 Kr, 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 «ld 35 kr , 4 zavoji 4 i-Id. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 ki., 10 zavojev 9 gld. 20 kr (M^nj kakor jeden zavoj se ne pošlje) Prosi se, zahtevati izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke" in paziti im to, da je na pokrovu vnake Skatljice zapisan, kakor na poučnem listku, podpis J. Pserliofer in sicer riuleče Ozeblinsko mazilo lonclč 40 kr., s ?ranko 40 kr., s vano pošiljHtviji) G.r> kr. TkviaI „.1. M nahod, tiripavost, krćni irpOVCeV SOK kaSolj \u\. I steklenica rokr. Američansko protinovo mazilo, i. ^J: Prašek za potne noge, »^fiS kovano dopoliljatvtjo 7-r> kr. Fi -1 i,1 steklenica 40 kr., s WrOlZUnOVO maZllO, tVankovauo dopoŠUjat Življenjska esenca (Praške kap- 1«**« proti pok v ur j enemu Želodcu, slabemu pre-IjICb bavljanju itd. itd. 1 stekle lica 22 kr. 1 steklenica 50 kr. Angleško čudežno mazilo, Prašek za fijakerje, i frankovano dopošilJHtvijo 60 kr. Tanokininova pomada km£*%5i boljše sredstvo za IubG, 1 jaška 2 prid. Univerzalni obliž inui'-o zdravilo za rane, uljesa itd. 1 lonćic 50 kr., s frankovano dopoši-ljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol &?:Jr& bomo domače zdravilo proti vsem posledicam pohabljenega prebavljenja: 1 paket 1 gld. Uhu-., tu naX»Hu|enih l.«lellcov ho uh prodaj tudi še vae arnge mm avatrljsklU ***** w auloak naročajo to*no lu eeueno. - l»o*ll)utve i>o l>o.*tl so tocuo lavrftujelo. ako ue> deuur nupr«>| pojilo, vrrja asrnMIs wb odpriavljujo tudi pi» noatnrua pova^t)!. Ako se denar naprej pošlje (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da v... ti- (1051 - o) se pošilja po povzet 11 IzrlHJRtell in mlgnvornl urednik; Josip No 11 i. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne«.