60                                                                   Listek.
»Vestnik« šolske družbe sv. Cirila in Metoda prinaša v svojem 7. letniku na 164 straneli najprej poročilo o VIII. redni skupščini dne" 26. malega srpana 1893. v Sežani, potem zapisnik darov do dne" I. velikega srpana 1893., imenik podružnic (vseh skupaj jih je 125 z 11068 društveuiki), imenik pokroviteljev (120) vodstvo, nadzorništvo in razsodništvo, dalje zapisnik društvenih zavodov in naposled »Knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda« (doslej devet zvezkov). — Družba je imela 1892. leta i5942'8o gld. dohodkov in I32s8'09 gld. troškov, torej je bilo 270471 gld. prebitka. Končni blagajniški ostanek znaša   14697 06   gld.  Družba je,  odkar   deluje, nabrala   60280   gld.,   izdala
Pa 45583 gld.
Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1894. — Izšel je že šesti letnik tega priljubljenega koledarja, katerega izdaja tiskar g. Dragotin Hribar v Celji. Poleg koledarskih stvarij ima to-le vsebino: Andrej baron Winkler (s podobo); Pavlina Pajkova (s podobo), spisal Ahasver\ »Zadača«, mohamedanska legenda, ruski zložil Vasilij Vje-ličko, preložil A. Aškerc; »Moj sprehod po staroslavnem Pompeju«, spisal dr. Anton Medved; »Odkritosrčni paša«, turška romanca, zložil Vasilij Vjeličko, preložil A. Aškerc; »Teharje in ,Teharski plemiči« (s podobo Teharjev, Jožefa Pečnaka in dr. B. Ipavca), spisal —a—; »Selitev Slovanov proti jugu« (nadaljevanje iz lanskega letnika), spisal S. Rutar; »Spomini iz jugovshodne Bosne«, spisal c. in kr. stotnik Igo R~aš, in »Naši denarni zavodi«, spisal dr. Fr. Rosina. Razven tega prinaša »Koledar« še šest podob, in sicer »Narodni Dom v Celji« po načrtu J V. Hraskega, »Pogum velja«, »Sent-Jurij ob južni železnici«, po fotografiji S. Magoliča, »Nezgoda«, po sliki S. Magoliča, »Miš v sodu« in »Zima v gozdu«. Vse podobe so prava dika knjižici, katera je sploh opravljena tako ukusno, kakor je le malo knjig slovenskih. Cena elegantno vezauemu izvodu I  gld.,  broširanemu 60 kr.;  po   pošti   10  kr.  več.
Iz šolskih izvestij. Naš rojak, g. prof. V. Urbas je v šolskih izvestjih velike državne realke v Trstu leta 1893 na 30 straneli priobčil razpravo ,,Unterschiede zwi-schen der deutschen uud slovenischen Syntax". Izčrpil g. pisatelj v svoji paraleli seveda ni vsega gradiva, zakaj prostor v šolskem izvestji bi bil pač pretesen za takšen spis, ali zbral in z jasno besedo razložil je vsaj bistvene razločke med slovensko in nemško skladnjo.  Prof.  Urbasa razpravo  imenujemo torej jako zaslužno delo.
Slovensko časopisje. Tržaška „Edinost" bode izhajala od novega leta po trikrat na  teden, v šestih izdajah,  torej bode nadomeščala dnevnik. Naročnina 10 gld. za vse leto.
Slovensko gledališče. Od dne* 29. listopada do vštetega dne* 26. grudna m. 1. so bile v deželnem gledališči ljubljanskem te-le predstave : Dne" 29. listopada prvikrat ,,V eharjevo letovišče", po K. Laufsu prevel Naum; dne" 2. grudna »Svetinova hči", igrokaz v treh dejanjih, po A. Wildbraudtu preložil A. Trstenjak; dne" 7. grudna prvikrat ,,P r e 11 o č i š č e v GranaJ i", romantiška opera v dveh dejanjih, spisal K. pl. Braun, uglasbil Konrad Kreutzer, poslovenil Jos. Cimperman, priredil E. Gangl; dne* 10. grudna (popoldne) prvikrat ,,Snegulčica in škratj e'-, čarobna igra z melo-dramom v petih dejanjih, po pravljici nemški spisal C. A. Gomer, slovenski deci priredil Fr. Gestrin; dne* 10. grudna (zvečer) veseloigra ,,Dve tašči" in opera „Cavalleria rusticana"; dne 13. grudna opera ,,Prenočišče v Granadi"; dne- 17. grudna popoldue ,,Snegulčica in škratje", zvečer ,,Fužinar"; dne" 21. grudna „Madame Mougodin" in dne' 26. grudna ,,Krivoprisežnik". — «Veharjevo letovišče«, gluma, ki se je kar najuspešneje predstavljala po mnogih gledališčih, osnovana je na izborni ideji in je po naših mislih sploh jeden najsrečnejših proizvodov te vrste, kar se jih je pojavilo v 7iovejši nemški dramatiki. Pisana je po vzoru francoskih veselih iger in razpolaga s toliko situvacijsko komiko, da mora kratkočasiti, ako se izvaja količkaj dobro. Predstavi sami ni bilo muogo