II. leto. Štev. 26. 1915. Juni 27. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . .6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Ceeröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten K. naslov . . . . . . . . . . . . 8 „Či ne bode obilneša pravica vaša. — Mát. V. — Ne pri dete v králestvo nebesko“. To je tisto, za šteroga volo lovlenjé ríb tak preveč žmetno ide. Záto ka beži biti, od Bogá blagoslove odáblati, njegove dáre vživati pa na slednje lepo v nebésa pridti ino se tam na veke veseliti v nezgovorlívom vesélji, što to ne bi šteo. Či bi Bog samo telko želo od nás, naj Želemo njegovi biti ino se naj známo njegovim dárom prav vese- liti, te bi že dávno bila edna ovčárnica i eden pastír. Samo ka Bog trűd, delo, zatajü-vanje žele od vsakoga, ki ščé k njemi pridti/ „ Obilneša naj bode pravica vaša,“ to so njegove reči. Ne ti je zadosta, či ne moriš, ne krádneš, ne vkaniš, ne praznüješ, nego potrebno je, naj vsega toga poželenja niti v srci neimaš. Njegovo oko srca zgrüntáva. Njemi se nikaj ne vidi v tebi, ka je proti njemi. On mišlenja i poželenja tak sodi, kak djánja, ár on mišlenja i poželenja tak vidi, kak djánja. Pa pred njega nikaj zamázanoga ne more pridti. „Lepota králeske hčéri je od znot-ra,“ právi sv. pismo. Ki ščé pred Bo-gom lepi biti, on more od znotra v srci začnoli olepšávaoje samoga sebé, on more svoja božna mišlenja i poželenja treh, on more djánja sebi nalo-žiti, štera do njegovim božnim pože-lenjom protivna, on more znati zatajiti samoga sebé. Od toga se pa lüdjé bojijo. Pravi nemertüčlivomi, naj se pošti, ka de ti pravo ? „Se postim, kda neman kaj jesti." To de njegov- odgovor. Nanč se njemi ne senja, ka je zatajüvanje samoga sebé. Pravi srditomi, naj moli za neprijátela. „Jes? — de ti odgovárjao — jas bi ešče molo za njega ?“ Ne razmi, ka je dužen svoj čemér treh. Pravi nečistomi, naj se ogible vse božne drűžbe, naj se pošti i moli, naj pohája sakramente. „Ka bi lüdjé, pri-játli pravili, či ne bi med njé šo?“ To je njegovo odgovor. Njemi je za pri-játelstvo lűdih pa ne za prijátelstvo bože. Postiti se ne more, ár ga je greh slaboga včino pa noči, v šterih neima počítka. Za spoved i hišo božo pa ne časa pri njem, ár on, svoj sloboden čas na božni potáj porabi. Pa to je zrok,-* ka so mrežo Góš-podove prázne, ka je ovčárnic i pasti-rov telko rázličnih, ka „ne koga, ki bi si premišlavao v srci.“ Vnogi bi rad dobro i lehko živo pa misli Vnogi, ka je zadosta, či si on sám napravi regule, štere de držao pa ga njegove regule zveličajo. Bog pa drago mero má, štero je on nazvesto lüdem, štero glási njegova sv. maticérkev, pa kda Bog ednok naprej vzeme to mero ino de vsakoga ž njov mero, te vnogi-vnogi spadne vkraj, ki se zdaj za mirnoga čűti ino je jáko zadovolen z svojov merov, štero si je sám napravo. „Bodimo popolni, kak je naš Oča nebeski popoleu.“ Išči-mo božo volo pa kda jo spoznamo, jo spunimo tüdi radi, naj bo obilneša pravica naša pa mi z obilnešov pravicov v srci bole lübeznívi našemi Bogi. Bojna. Marijin i Srca Jezušovoga mesec sta nepretrgaue zmage rósila na našo vojsko. Nikdáv naj nam ne minéta iz spomina. Naše čete so zmagovito napredüvale i v dvojem mesti prestopile na novo ruske mejo, v Besarabiji i od Sieniawe na pa zevzéle Tarnogrod. Naši slovenski dečki so tüdi tam, eden nam je celó navdüšeno na znánje dao, da je preko-račo mejo i viteško šo naprej v sov- ražnikovo zemljo. — Ponávlam pri teh lepih uspehah i „hvala večnomi Bogi*-! — „ne zvisimo se, ne pripišimo lastnoj moči té pridobitve. Bog je je dao“. Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledéča: Delo naših možarov. Vlovleni ruski častnik je pripovedavao, ka naši možaije strahovite včinke napravijo, kam zletijo. Ne samo, ka strelni jarek popolnoma vničijo, v šteroga Strel püstijo, nego ešče zajaj stoječe zvézne jarke vničijo nateliko, da .niti sledü več ne najti prvejše skopáfIaS^-nevčütfo zato, če se sovražnik ne mobe vstávljati tem ognjemin zemelskim peklom? Pot v Lemberg je vsHfdár kračiša. Od Jaroslava na shod 50, na sever-noshodno stran pa 30 kilometrov daleč so prišli že naši. Rusi se pri Ravaruski i Grodeki spravljajo vküp na Obramba. Grodek je tüdi našim prišo do rok. Na Rusko-Polskom so nemci pri Ma-riampoli odbili ruski napad, več občin zevzeli i 2400 sovražaikov vlovili. Pri Zurawno-ji v Južnoj Galiciji so rusi naše malo nazaj porinoli. Na taljanskom bojišči so taljanski napad! menjši postali. Vidijo, da ne ide tak nalehei boj, kak so si oni mislili. Pokoj je tüdi potreben, naj morejo svoje mrtvece zakopati. Taljanski kral kotriga francozke akademije. Francozka akademija Institut de France je Viktor Emanuela, taljans-koga krala med svoje, kotrige zbrala. Kral je zvolitev sprejeo i tak njegovo imé na večni spomin ostane zaznamjeno v toj šoli vučenosti. Pi prekopi Labassé so nemci junaško odbili angležke napade i obdržali svoje postojanke. Nemški podmorski čun U 14 so anglež! potopili, 44 moštva rešili pa vlovili. 2 NOVINE 1915. juni 27. Med rekama Dnjester i Pruth so naši osemkrat odbili ruski napad. Sov-ražniki se ne posrečilo, da iji naše čete nazajvrgeo v Bukovino, mago je po-begnoti s pred našega izvrsjmoga stre-lanja i zgübo 8 častnikov 1002 prőstiva vojáka,- štere so náši zgrabili i zveli so njemi tüdi 3 strojne puške. Pri reki Soči, ali Isonzi na Go-riškom so talijani močno začéli ua novo napadati, a odbiti so. Pi Plawi so je naši vrli dalmatinci dobro naklestili. Na Krnskoj gori je sovražnik jáko velike zgübe meo. Pri Monfalconi so talijani raztrgali gáte prekopa, zdaj pa iz Gam-palone železinco obstrelavajo. Pri Dardanelah so tüvki tri angiežke podmorske čune potopili, šteri so tam začéli krožiti i nevarui biti. Keliko vlovlencov mámo. Pri nas i na Nemškom je vse vküp 1 milijon 610 jezér vlovlencov. Med temi 1 milijon 240 jezer rusov, 255 jezer francozov, 24 jezer angležov, 41 jezér belgijcov i 50 jezér srbov. Nova mesa na Tišini. (1915. jun. 20.) „ Veseli se moj naroči slovenski, ar si pali dobo duhovnika iz svoje krviU . .. „Drági brat v Kristuši, spomeni se z svojega pokojnoga plivanoša, ki je v tebi člühá duhovniškoga pozvanja obudo.U Té reči slávnostnoga govornika, Slepec Ivana, sobočkoga plivanoša i sobočke okrogline ešpereša mi obüdijo v srci blági spomin pokojnoga Ivanó-czyja, kda popisati namenim prvo sveto mešo Hauko Jožefa, vučenika njego-voga, koga je pokojni z svojimi navuki podpirao duga leta, naj postáne celi dühovnik. Na pokojnoga mislim . . . Zahvalnost me véže ; .. . v tišinskoj fari se müdim i radostno vživam düh pokojnoga. Stárodavna slavna t šinska fara se je znova svétešnje oblekla. I oblekla si je veselja opravo. Žalni obleč je slekla, štere düh njoj je dozdaj srce trpo zavolo zgübe nepozabnoga düšnoga pastira, Dr. lvanóczy Franca, i veseli ti se je začéla v pokojnoga dühi. Obrisala si je suzne oči, odprla pobito srcé, po-dignola glavo pobešeno . . . podignola proti oltári, naj vidi pri tom lepom deli pokojnoga bistre pámeti eno drügo, še lepše delo pokojnoga srca, novo-mešnika iz šole njegove gojenca nje-govoga srca, uročnika njegovoga düha, tistoga düha, šteri je ne poznao drügo, kak lübiti Boga i svoj celi vogrski dom, posebno pa milo rojstno slovensko krajino ž njegovim narodom, čeravno njemi je za to nesebičuo lübézen pri- voščila naj večkrat samo krüh pregán-janja i pilo tihih sűz tak cerkvena, kak svecka oblast. V nesebičnom, pravom, Kristušovom dühi je odgojio vse dühovnike, pokojni ki so iz pod roke njegove se püstili na peroti i zleteli v svetišče Gospodovo, v te „prijétne ša-tore“, naj v njih težavno, ali najlepšo slüžbo Večnoga Pastira prevzemejo i pasejo nemrtelne düše na pašniki več-nih resnic i je pripasejo do vrat večnoga nebeskoga blaženstva, V tom je odgojio tüdi toga slednjega, Hauko Jožefa. Dužnost zahvalnosti lastne i vnogih drügih dühovnikov do pokojnoga mi je obüdila pri novomešooj predgi misli i čüstva do njegove bláge düše ségajoča,* pri šterih kda si obri-šem edno suzo v zahvalo, da sem na strani pokojnoga najšeo pravo pot z vnogimi vréd i zavetje za razvijanje navdüšenoga mladodühovniškoga srca, — to drügo stočim od radosti, ka je pokojnoga del dobo novo moč, se po-vekšao njegov düh v novomèšniki, Hauko Jožefi. Te misli mi je piignala pod pero lübézen do pokojnoga velikoga moža i branitela celoga slovenskoga lüdstva brez razločka vere, pred bi začeo popisati zgodbo nove meše, naj v vsakomi Slovenci, posebno pa v vsakom tišin-skora fárniki obudim tistoga düha, v šterom je pokojni hodo i vodo düšice. Na novo mešo smo dobili sledeče lepo slovensko vabilo: Hváleu bodi Jezuš Kristuš! Z bože milosče sam vreden bio se včakati veséloga dnéva, gda oprvim prikážem svojemi Zveličari to nájsve-tešo daritev. Z lübeznostjov Vas Prosim, vdeležite se mojega vesélja na dén moje prve sv. meše, jun. 20-ga, v nedelo na Tišini; s svojov nazoč-nostjov me pa počástite pri prostora goščenji na mojem rojstnom domi v Frankovcih! Nájsveteše Srcé Jezušove naj bo z vami! Frankov«. Hauko Jožef novemešnik. — Bogali smo i smo priromali tém raj k Mariji Tišinskoj, ar nas je novoga plebanoša, Vadovič Rudolfa lübézen po večkratnoj prošnji celo pri-silila na to. Nove meše den je sühoj, dežja-želnoj, razpokanoj zemli prineso nebesko roso, posebno v Zalavskih krajinah. Prijetno pot, bol hladno vremen so meli romari té dén, ki so v neštetoj vnožini prihajali, da bi zadobili blagos-lov prve sveto meše. Iz daleka so prišli, od vseh mej slovenskoga prebivalstva na Vogrskom. Vidili smo celó möžáka z Büdinec, z toga vsigdár ze-lenoga, groskoga Bojneckoga. Novomešnik, je v procesiji pelao svoje veščake v lepo okinčano vsigdár Čisto cerkev, šteroj so se i iz sosednih vesnie pridrüžili dobri verniki. Od rojstne hiše, kre lepe Marijine kapelice, skoz Umetno narejenoga slavoloka, šteroga slovenski napis je pozdrav neso za novomešnika, po ravnom, bogato naklajenom žitnom poti se je razvijala v pobožnih molitvah i pesmah procesiji k materi slovenski cerkva na Tišino. Novomešnik z povešenov glavov, v nepopisno svéte misli zatoplen stápla po domačih tleh, kde je že telko stopnj napravo, na šteroj ga že teli-kokrat od dávnih časov očarneli cerkveni zvonik gledao i vábo ... ali v takšoj časti, kak dnes, še ne . . . dnes ga té dobro poznáni stári prijatel z svojim zvonskim jezikom tak milo, ve-sélo i tak blaženo zove, kak nikdár prle ne... po celoj düši novomešni-kovoj zadoni dnes té njegov glás : Pašči se novomešnik, Jezuš te čaka na oltari, pri šterom boš prvič stao v časti njegovoj i ponavlao delo njegovo odrešilno . . . pašči se düša, Srce Za-ročnikovo po tebi hrepene . . . I novomešnik zarazmi te glas, pobüdjava si v srci med potjov vroče želé do lübi-tela düš, do večno lübečega Srca svojega Gospoda i kda se njemi düša kople i čisti v teh sladkih i svétih čütilah, ga vetriček ráhli pozdrávla, kak pše-nično že se zoréče vlatovje v valove zazible proti njemi i ga opoti: to Zrnje boš noso v posvečenih rokah i sad naših goric, odkod pišem prot tebi. . . oh nosi, nosi ga dugo i hráui ž njim düše mili rojákov, dobrih slovencov. Ob deseti se je žačéla nova sv. meša pred Najsvetejšim. Novomešnika^-je pobožno v odo pri njej Vadovič Rudolf, domači plivanoš, dvorili so njemi pa Slepec Ivan ešpereš i plivanoš sobočka Horvat Jožef martjanski, Čačič Jožef črensovski, Haukó András zalagyömö-rövski plebanošje, Lehko Štefan i Berdén Andraš beltinski kaplanje, Kuhar Rudolf, Bašša Jožef i Godina Ignác bogoslovci pa podpisali!. Po evangeliji je bila predga, štero je držao Slepec Ivan ešp. i plebánoš. Predga je više vse hvale lepa bila, štero v njenoj celoti objávi Marijin list. Govornik je v svojem govori razprávlao dužnost trojo dühov-niško pri slüženji sv. meše, pri delitvi svesto i pri glašenji vere pa žalosti i radosti pri teh spunjávanji. Genjenost src, od lepih rečih nastanjeno, je glasno odkrivala rosa iz oč poslüšavcov. Po predgi se je nadaljávala sveta meša, pri šteroj so zaistino le popevali. Tak orglanje, kak popevka je brez 1915. juni 27. NOVINE 3 falinga bila; za oboje ide hvala Antauer Ignaci, vučiteli i namestnomi školniki. Po dokončanoj meši, pri šteroj je novomešnik svoje stariše, sestre i brate prečisto, je té pa dühovnike blagos-lovo. Po kratkom odpočitki je pa bla-goslovo tüdi zvünaj cerkvi verno lüdstvo. Obed za dühovnike je bio pri gos-toljübnom domačem plebanoši, ki je med obedom primicijanta toplo poz-dravo i njemi voščo stanovitnost v vseh jakostah dühovniških, kak njemi je slavnostni govornik razpravo. Novomešnik se je v odgovor! lepo zahvalo domačemi plivanoši za pozdráv i vodi-íelstvo verno pri svetoj meši, govorniki za lepo predgo, svojemi strici, Hauko Andraš! plivanoši za očinsko skrblivost i podporo, brez štere svojega cila ne bi bio mogeo dosegnoti i vsem dühov-nikom pa bogoslovcom za dvorbo i nazočnost, z šterov so svečanost dneva podigavali. Za časa obeda je prišo tüdi brzojavni pozdráv od dr. Rogač Ferenca, püšpekovoga tajnika uovomešniki. Ob poltreh so bile večernice, štere je držao Berdén Andraš, beltinski kaplan i šterih so se z novomesnikom tüdi dühovniki vdeležili z ednim novim gostom, Krantz Jožefom, sobočkim kap-lanom. Po dokončanih večernicah pa so dühovniki i svecka inteligencija iz sosednih občin, z starim vučitelom novo-mešnika, Völgyi Ferencom tüdi po-častili z vojim obiskom novomešnikovo rojstno hišo v Frankovcih, kde so se poznanci i rodbina novomešnika pri lepih slovenski pesmah nedužne veselili i Boga hvalili, ka se njim je dao včakati tistoga dneva, kda v svojoj srdini smejo pozdrávlati dühovnika, Kristušovoga namestnika. Okoli zdravemarje zapüstijo dühovniki eden za drügim veselo hišo novomešnika i se vráčajo domo. Zvonika jezik! brunčevni spregovorijo v tišinskoj ■cérkvi, njuvi glasovi se razlegajo po lepoj mürskoj dolini i v zahvalo, ka je dobila tá fara i cela Slovenska krajina znova pastira düševnoga, milo popevajo: zdravo Marijo. I kda jo prepevajo, »lehko noč" vožčijo tistim našim bra-tom Slovenskim, ki so za lepo našo vogrsko domovino na bojišči svojo krv prelejali i se v večnost odselili i kričijo po močno obrambo nebeske matere za vse naše na bojišči ali v bolnicah se nahájajoče, trpeče, mira-joče vojake, ka bi njim na dén našega veselja tá dobra nebeska mati dala občü-titi, ka je dnes človek ž njuve krvi stao prvič pred oltarom i molo za njé. Klekl Jožef, Vrednik. Dom i svet. Ministerske odrédbe. l. Vogrske kralesko ministerstvo je pod št. 2072/1915 dánoj odrédbe zastavilo vso letošnjo pšenico, žito, o ves i mešanico žita pa pšenice (kétszeres.) Poleg te odrédbe se ne sme imenüvano Zrnje odati drü-gomi kak a) za domačo potrebočo onim, ki neso nikaj, ali nej zadosta pripovali do 15-ga septembra; i b) drüžbi od vlade potrdjenoj (Haditermény Értéke-sitő Részvénytársaság. — Vojni pov Tržeča Drüžba) po ceni od vlade do-ločenoj. Vsaki gospodár si pa sme iz imenüvanoga zrnja obržati sküpno 18 kil na mesec za edno osebe njegove drüžine, zvüntoga semen za sejanje i za vpréžno ali vozne márho, ne pa za krmlenjé potrebni pov. Imenü vana drüžba da tüdi kaporo i posojilo po meri od ministerstva določenoj oddajalcom naprej. Ministerstvo bo v toj reči ešče bole naténčne odrédbe tekom časa dalo. Pres-topači odrédbe so kazni podvrženi, štera stoji iz 600 koron plače i dvamesečne voze. 2) Poleg odrédbe finančnoga ministra pod št. 52,600 se dáča dol-püsti onim, ki so brez lastne krivde ne mogli konči edno tretjino svoje zemlje obdelati ali pa pove (tüdi krme) pod streho spravili. Zglasiti se trbe pravočasno pri notariuši. 3) Ministerstvo je dalo mlinom dovoljenjé, da odsehmao smejo opet Čisto Zrnje mleti brez mešanje. Türsko. Carigradi so obesili 20 armencov. ki so se zarotili proti türs-koj držávi i namenili Armenijo od Tür-čije odtrgali pa Samostalno napraviti. Med obešenci je eden ruski podložaik. Amerika, v amerikanske arzena-lah napeto delajo strlivo, oboražajo ladje pa najémlejo mornare. Angležko. Angležka vlada prosi 250 milijon funtov sterlinga na pot-roše naloge, ár šče boj z zmágov dokončati. Grčko. Grki se bližajo Berati v Albaniii, kaj jako vznemirja talijane. — V državni zbor šo zvolili 100 pos-lancov vladne stranke, 193 Venizeloso-ve stranke (ki je naš sovražnik v tom boji) i 23 drügih menjših strank. Horvacko. Državni zbor horvacki je pozdravo apoštolskoga krale, v šterom pozdrávi izjávi žeIo, da bi se kral-jevčine od Horvackoga odtrgnjene k njej nazaj prikapčile. (Dalmacija itd.) — Na tožbo Radič Štefana poslanika, ka so se v Fiumi i Zari tali-janje z horvacko vojákov norca delati i njim nošnjo horvackih zastav ne do-püstili, je baron Škerlec, ban horvacki odgovoro, ka je v toj zadevi že gučao z naširr ministerskim predsednikom, ki je že t€3i red napravo, ka se proti junaško horvackim četam več ne bo ta krivia godila od stran! talijanov. Dveitoletnica estergomskoga kne-zoprimaši časti. Leta 1715-ga junija so vogrsli redovi i oblastniki v prav-do vpelali na želenje Karola krala, ka de odsehnao estergomski (ostrogonski) püšpek neso čast kneza, ali vojvode (hercega.) Da je prvi püšpek na Vogrskom, ma ime primas, da je pa tüdi knez, ga imenüjemo za knezoprimasa (po Vogrskom hercegprimás.) K dvesto-letnici je Jankovich Bele, minister bogo-častja lepi pozdráv poslao Dr. Chernoch Janoši, knezoprimasi, »pravomi domo-lübci i višjemi pastéri*, ki se je na pozdrávi toplo zahvalo. Svojo Zahvalnost je z temi lepi rečmi dokončao: „V nepretrganoj molitvi Prosim Gospoda Boga, naj se teško sküšavan narod po končnoj zmagi včaka tistoga blaže-noga časa, kda bom mogoči se Njemi zahvaliti za junaškomi narodi dano obrambo i pomoč." Crnagora. Siromaška Albanija je zgübila svoj samostalni obstanek. Srbi ido proti Durazzi, grki proti Baroti, kak smo poročali, mali črnogrci pa proti Skadri (Skutari) ti Zadnji so zasedli obrežje reke Bojane i več pos-tojank na Dragi Tarabos. — Talijane to jako pečé i nas krivijo, ka mi to dovolimo. — Mogoče je. — Taljani pa že strelajo albansko obrežje, naj bi naši ne mogli orožje dati albancom i tüdi ládje pošilajo za osvojitev alba-nije. Kaj bo z toga? Ne njevka med zavezniki ? Glási. Vrle dekline. Vučak Marija z Krašič je med tamošnjimi deklinami nabrala 21 K 20 f. na naš samostan. Mesto gizde v obleki i krčmenoga pohanjanja so si ráj na sv. Drüžine, Jezuša, Marijo i sv. Jožefa mislite, ka bi za svoj dar sprosile od njih za sébe i naše mile vojake obilno nebeske pomoči. Kak lepo jo to. — Imena darov-nic objávi Marijin list. Od naših vojákov. Horvat Jožef, Pu-han Ferenc, Vogrin Martin z Bogojine, ki so v Przemysli bili, se na Rusoskom nahajajo v pokrajini Turkestan. — Tká-lec Vilmoš, črensovski školnik so z Moskve v Nižni Nowgorod prestávleni. — Škafar Jožef z Beltinec, je v sobočkoj bolnici. — Gumilár Alojz z Petánec je mro v Ungvári. Tolvajija. Na Krájni v trgovino Klekl Bare so vudne vdrli i do 160 koron gotovčine odnesli. Krivijo taljaue. 4 NOVINE 1915. juni 27. Boža slüžba v Črensovcih zdaj v nedelo i v tork v sledečom rédi: 1. meša ob šesti, drüga ob sedni pred Najsvetejšim i trétja ob devetn. Vnedelo na beltinskom proščénji bo V. č. g. Klekl Jožef, reditel Ntvin sláv-nostni govornik. Glas z Odránec. Tak v zičetki ino-jega pisanja Njih najprle lepo dam pozdraviti z etimi rečmi: Htaljen bojdi Jezuš Kristuš, to je moj b prvi glas šteroga ščem poslati pred tfjihov mili obraz, tak z etimi rečmi Njim lepo zahvalim dühovni oča na JJjüvih lepi navukaj, štere nam Slovencom glasijo v Marijinom Listi i v Üovinaj, tak Njim tüdi z srca v dühi küšüjem Nji-hőve drage, delavne roke, štere telko dobra delajo za nas slovensko lüdstvo. To Njim dao znati g. Vrednik Novin, ka se mi drügo nikaj tak ne vidi, kak to ka telko čtem v svojem maternom jezikí, zato Njim pa želem jas, kak čitatelj Marijinoga dista od Boga ino Marije edno lübo zdravje i dugo živlenje pa na Njihovom deli srečno napreji-denje. Dale Njim pa to dam znati, ka mamo mi eti v našoj vesi tüdi ništerni par pribežnikov, tej nepoznani v nevo-laj obdani lüdi, šteri so tak, kak tiste ptice šterim nepriátel jastrb gnjezdo razmeče, takše sirmake so zdaj tej, šteri so mogli svoje zemelsko imanje povrčti, pa pobegnoti v te nepoznani kraj, pa eti se njim vsaki smilüje, je bodi gledat, a ništerni je pa samo gledat, bodi ne dá njim pa nikaj. To je nej dobro, lüčke nevoie gledat hoditi, pomagati pa nej, to znan Bog na dobro ne računa, zato Njih lepo Prosim Vred-nika Novin, naj opomenijo naše slovensko lüdstvo, naj pomaga tem nesrečno!, ka ne do gladni sem-tam po vulicaj hodilio, (Hvala Bogi, dozdaj smo samo smilenost zvedili do beguncov od našega lüdstva stráni prav junaško smilenost. Če pa bi se kjer trdo srce najšlo tisto se naj omehči po teh rečeh. Vrednik.) * Da smo mi eti v slovenskoj kra-jini hvala Bogi nej v takšoj nevoli, ka ne bi meli kaj dati za jesti, za to nas Bog naj odslobodi te nevoie, ka mi tüdi ne verno, kak nam pride, mi smo tüdi na takšem vetri, ka dnes vütro smo eti doma v méri, po jütri nam pa neprijatel zna glas dali: ognite se mi. Zato se nas smili Srce Jezušove, ali či uemo bole za Bogá živeliti si drügo ne zaslüžimo. Pa to Njim dam znati ka tüdi sam večkrat včino, kak nas opominajo naši dühovnicje svoje farnike, naj bi dali na vojno posojilo, pa tüdi z dobre vole na ranjence, delanezmožnim vojakom na podporo; da pa takši lüdi malo najti ka bi dali na pomoč vojski, nej samo v našoj fari nego po vsej faraj se najdejo takši modri,‘ki etak gu-čijo proti tomi, mam jas peneze, pa ne dam na posodo, s kem bom pa te tržo, pa .te ne bom meo v Bankači penez, pa tak ostane lüdstvo nezahvalno svojim sororodnikom vojakom, čeravno tei telko trüda i nevoie, strahote pret-rpijo za domovino i za vero. (V želež-noj županiji je sobočka okroglina, kde Slovenci pebivajo eden milijon koron dala na vojno posojilo kaj je više vse hvale vredna šuma: zalavski Slovenci so zvün bogojančarovskopi bili. Vrednik.) Nove dvekronske papirnate banke so tiskane, štere so močnejše od prvejših. Raztrgane prvejše banke bankárna vküppobira. Kolera, Med vlovlenci rusi se širi kolera. V Kermedini jih je več mrlo od njé. — V beltinskoj fari kre Müre je tüdi spodoben beteg nastopo, šteri že tüdi žrtve má, ali ne je ešče dognáno, je li šteri od kolere mro, ali nej, — droba soposlana v Budapest v bakterio-logični zavod na preiskavo — da so v ednoga želodci samo žganico pa pivo najšli, ne pa hrane. Mogoče zato, ka njim je ta zakunjena žganica obško-dila, štere pilo se tak strášno širi naj to Slabo dolnje lüdstvo ešče bole oslabi. — Dolenci opotite i predranite se! Ne pijte žganice, štera vam düšo i telo na nikoj správla. Plemenita srca, Sakovič Jožef z Vadarec se je zglaso, da šče edno vo-jaško siroto za svoje vzeti i jo odgojiti. — Žerdin Štefan z Velkepolane, ki pri 20. domobrancah slüži pod 315, poštnov številkov na bojišči, nam je naznano, da plača na Marijin list za drüžino Serpak Matjaša, svojega siromaškoga pajdáša z Draškovec. Nej dobra varčnost je, či trpimo glavo-bol, bolečine v vühaj, reumo, protin, zobobol idt., pa je ne skušamo odpravili. — Zavolo teh bolečin zgübleno vreme pa oslablenje delavne moči nas dosta več stane, kak pa či bolečine včasi zaènemo odpravlati s Fellerovim ,,Elsa-Fluidom.“ — To izvrstno domače vrast-vo proti očesnim bolečinam, proti šümlajci v vühi, proti brezsnenost itd. jako dobro pomaga. — 12 glažkov se dobi za 6 koron franko pri lekarnari E. V. Feller, Stubica, Centrala 146 (ž. Zagreb), pri kom se tüdi proti zaprti i pa proti bolečinaj v ledevlaj itd. lejko naročijo Fellerove ,,Elsa-kruglice“ 6 škatul stane 4 ko-rona 40 fill. — Za lastne skušnje preporača-mo čitatelom ta preskušana vrastva, štera nindri ne bi smele menkati, zato ka obe vküper tvorita pravo domačo lekarno. Najnoveše. Lemberg glavno mesto Galiciji smo med groznom boji, v šterom si je eden .vogrski regiment najvekšo diko Spravo, v torkosvojili. Prebivalci so s velikim veseljom sprejeti sloboditele. Protisnik je v krasnom glavoom mesti nikaj nej poškodo. To imenitno zmago vsepovsed navdüšeno slavijo. Pošta. Magyar Ferenc, rojen 1. 1894. ki je slüžo v 83-em pešpolki v šéstoj stojmi, je ranjen. Mesto, kde se vrači, je nej ešče naznan-jeno. Vsem. Poüeta je rninolo., Zaostano naročnino terjarno, novo pa prosimo. Na polleta se dobijo Novine za 1 K 50 fil. Naročniki Marijenoga lista plačajo samo 1 K če jih več dajo voziti na eden naslov. NOČI BREZI SPANJA. • Najslastnejše krepčilo, štero je človeki naklonila previdnosl, je sen. Kak prerojeni, pokrepčani pa dela veseli se zbüdimo po zdra-vom spanji, pa kak trüdni, nevolni pa one-mogli se zdignemo, či smo vnoči nej mogli dobro spati. Noči brez! spanja mamo večkrat zavolo valüvanja krvi, nervoznosti, penapora itd. ali pa zavolo reumatièni, protinskih, neu-ralgičnih bolečin, glavobola pa bolečin v guti, pa v vseh teh hipa) je svetüvati. ka si s Fellerovim ,Elsa-Fluidom" odpravimo zrok pomenkava spanja. Z lastne skušnje ga lejko najbole preporačamo, zato ka pomiri, očrstvi, pokrepča živce, odpravi glavobol pa migreno, nam da mimo, ednakomemo spanje pa se je tüdi v vnogih drügih pripeljaj skazalo kak drago domače vrastvo. To nam evedočijo najbole zdravniki, od šterih med drügimi piše gospon dr. M. David, mestni zdravnik v Sienomi pri Jaroslavi, ka. najbole preporača Fellerov „E sa-Fluid." Gospon dr. Neugebauer v Beči VIII., Laudon-gasse 42., ka je 33 Ietnomi na zavapnenji žil odvodnic trpečemi človeki preporačov Fellerov ,,Elsa-Fluidu, šteri je betežniki dobro slüžo. Svojim čitatelom tüdi lejko samo prepo-raèamo, naj majo to poživlejoče vrastvo vsik-dar pri rokaj, ke je jako lejko zato ka stane 12 glažkov samo 6 koron franko. Obednim naročimo tüdi lejko preskušene narahli odvajajoče, krv èiščujoče rabarbarske kruglico znamenjom ,,Elsa-kruglico," 6 škatulie za 4 korone 40 fill. franko, oboje pa samo pri lekarnari E. V. Feller, Štubica, Centrala 146. (ž Zagreb.) gilir. SREČNE so samo matere, štere majo zdravo, lepo pa krepko deco. či je pa štero de slabo, süho pa betežasto, tisto hitro po more k sebi Fellerov pravi škučin olij, šteri da moč, po vekša žmeča-vo tela pa je utrdi proti betegom. Deca pa odraščeni, ki so slabo krvi, krastavi, mozol-nati jako radi jemlejo to vrastvo, zato ka ne-ma nikšega düšeča, pa je brez! teka. Nádaja-jočim materam dela mleko pa novo moč. (listi, nego zaistino pravi škučin olij najbolše ka kovosti, kak je te, je po izjavi vnogih zdrav-nikov dozta bolši, kak so drüge emulzije pa mešanje. Te ma vsakojački več zdravílne moči v sebi. 2 glažka pošle za 5 koron franko lekarnar E. V. Feller, Stnbica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) GROZNA je nevarnost, či nam vlasje dol idejo ali pa či poredci rastejo, nego tista nesreča, gda vlasje zgübijo svojo naravoo lepoto, pa človeka véinijo zavolo toga nekepešnoga pa sta-rovičnoga, ta nesreča dosegne samo tiste, ki si vlase zenemarijo. Što šče zato dobiti obilno vlasí, tistomi preporačamo. naj rabi pravo Fel-. lerovo tannonchino ,,Elsa pomado za vlase. Vnogo jezer lüdi hvali to vrastvo, štero zab-rani, ka se na glavi ne delajo lüske, pa ka vlasje ne kaplejo vő, Trde, redko vlase napravi mehke pa gosto, nazaj njim da pravo farbo pa lepotov pa zabrani, ka bi pred časom poslali seri. Škatula stane 1 K, 60 fil„ močnejše ka-kovosti II. stane 3 korone. Za mustaèe preporačamo Fellerovo mazalo za bajusi, škatula 50 fil. Pravo se dobi samo pri lekarnari E. V. Feller, Stnbica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgé gvorssajtóján Szombathelyen,