35 let Učnih delavnic
»V Učnih delavnicah želimo, da bi vsem tistim, ki sta jih narava ali življenje kakorkoli prikrajšala, nudili čimbolj po-polno vključevanje ali povra-tek v normalno življenje,« je na slovesnosti ob 35-letnici usta-novitve »Učnih delavnic« po-udaril Rajko Bašelj, direktor tega skoraj 300-članskega ko-lektiva.
Če pobrskamo po kroniki te organizacije, ki je danes čvrsto zasidrana v grafični dejavnosti
naše republike, zvemo, da so začeli s sedmimi starimi stroji, desetimi delavci in dvema va-jencema v nekdanji »Stritarjevi tiskarni« na Resljevi cesti. Ta-krat so beležili izgubo, že na-slednje leto pa so bili postav-Ijeni pred izbiro: ali se sami vzdržujejo ali propadejo. Odlo-čili so se za edino pravilno usmeritev in od tedaj so v ne-nehnem vzponu. Letos bodo imeli 190 milijonov din realiza-cije in bodo dosegli 330.000 din dohodka na zaposlenega.
Take uspehe jim omogočata tudi sodobna tehnologija in oprema, ki so jo kupili v zad-njih letih. Toda glavni vzrok za njihove uspehe je v Ijudeh, ki sestavljajo ta kolektiv. Mirno lahko zapišemo, da imajo izre-dno izostren čut odgovornosti do dela in delovnih sredstev,
da žive s svojo delovno organi-zacijo, v kateri so se mnogi med njimi tudi usposobili za delo, kar je pravzaprav pogla-vitni namen »Učnih delavnic«. Tu prizadeti, največ je gluhih in nemih, spoznajo osnove grafičnih poklicev in knjigo-veštva ter se na sodobnih stro-jih popolnoma usposobijo za delo v katerikoli tiskarni ali knjigoveznici, ki jih rade zapo-slujejo, saj gre o njih glas, da so marljivi in vestni delavci.
Nekaj jih po končanem šola-nju ostane tudi v »Učnih delav-nicah«, ki pa tako postajajo pretesne za vse številnejši ko-lektiv, ki je danes raztresen na različnih lokacijah, kar otežuje poslovanje.
A. D.