ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto III ^ Tedenska priloga „SIovenca'* z dne 16, Januarja 1927, štev, 12 ^ J^tev, 3 Zimski motiv na LjubljansKem gradu v ozadju Polhograjski dolomiti. — (Fot. J. .Skerlep.) 18 Kardinal F'raneis Bouriie priinas Anplijo. ziinii |)iiiuteli Jiigoslova-iKiv, ki je (>i)iskal po pioviatii tudi Slovenijo. Redka slika iz Daljnega Vzhoda: Verski poglavar Kitajcev kot gostitelj. \^ K francosko-italijanskiin obmejnim konfliktom, ki jih provocirajo fašisti: Domišljavost in predrznost italijanskega tašizma ne pozna nobeiiili meja. Zadnje tedne so izzvali fašisti, ki saujajo o „osvohojenjn" nekaterih pokrajin v južnov/liodni Franciji, [)rav resne ohniejne konflikte, zaradi katerih je hila Francija prisiljena energično nastopiti in /a\aro\ati mejo s i novimi divizijami. .Naši sliki nam kažeta franeosko-laško mejo pri Ventimigli (na levi) in Mentonii (na desni), olia kraja sta liila v zadnjih časih pogosto imenovana. K desničarskemu državnemu prevratu v Litvi; Novi državni predsednik Smetana se pelje s častnim vojaškim spremstvom v predsedniško palačo. Japonska admiralska ladja „Mikasa" znana izza rusko-japonske vojne, s katere je poveljeval admiral Togo in ki so jo izpreme-iiili sedaj v mornariški muzej. 19 ,Jugoslovanslci Rlub" v Bueno» Mrcsu (Jtrgenilnita, Juina Amerika). v Arsciitiiii.ii /ivi vfč tisoč JiijiosldViiikiv. ini-il njimi tudi lepo šttnilo Slovt-iiccv. ki so po \i'liki \ec:ii)i juko mirodiio /iixcdiii. IV> pri zu^--« pašništvo, s premovanjem živine vzpodbujal k umni živinoreji osm.val lastna izrejevabsca itd., kar jc .melo nedogleden vpl.v na n;išii /ivinore IO. Vodnjak za vas Osojnik pri Semiču zgrajen 1. I')ll. od dež. odbora. — Razen 'i'^ vcwlovodov je zgradil riež. odbor po zaslugi SLS 1. 1908.-1913. še 2h takih vodnjakov po raznih krajih Kranjske. Pogled na ljubljansko boinico katero je zgradila lin vzorno vodila dežela, kakor hitro je trn zavladal Žerjav - 1'neljev centralizem, je pa (iriSla v stalne težave in je bil pogosto ogrožen že celo njen obstoj. 21 straiiRe ja slovensRo l/udsivo Pogled na šmihel pri Žužemberku z novo cesto, zgrajeno od deželnega odbora. Zasluge SLS na polju izboljšanja naših cestnih iirilik so ogromne. Samo od I, 1908.—1913. je bilo izvrženih na Kranjskem na iniciativo SLS 41 večjih cestnih zgradb ter 89 manjših za vsoto 1,547.862 zlatih kron. Porušen okr. most pred vasjo Luce Novi most čez Savo na cesti Lesce-BIed (okr. Gornjigrad). Zadnje povodnji so napravile v gornjegraj- ki so ga porušile jesenske povodnji in so ga morali zgraditi prebi-skem okraju silno škodo, a vlada se ne zmeni za pomoč. vaici na svoje stroške, brez državno pomoči. Najlepši dokaz [irotiljiidske in slejiarske politike stranke gg. Radica in Piiclja so nesreče, ki so zadele Slovenijo lanjsko leto. Povodnji so uničile nešteto hiš. cest. mostov itd., a stranka gg. Radica in Piiclja je glasovala v Belgradu proti podpori, ki jo je zahtevala zu prizadeto prebivalstvo SLS, In t« stranka se seclaj še upa vsiljevati v oblastne zbore! Pogled na novo občinsko cesto Draga-Dobrava, zgrajeno leta 1913. od deželnega odbora. 22 ZimsRi isprefiodli F. Krašovec: Ob Savi. (Sliki sta izšli tudi v seriji razglednic Ijana, Florjan- F. Krasoxec: Ob Etublfantct. ..Zima" v zalo/hi V. K ramarica. Fjiil)-, ska ulica 22.) nied v prvem snegu. Sliki na levi in ^ na desni: Motiva X Ctublfan- sUega gradu. (Fot. J.Skeilep). Pogled na Novi Sad, glavno mesto Vofvoiiine, poxtml. 23 Krišem Sloi^eni/e Ix našega slov. nar. gledališča v Cfublfani: Diuffa slika i/ P. C.olijevc .. fiiglavske bajke", katere preiiiijera seje vršila meseca decembra. (Čarovniška kuhinja strtne Rja\ine, triglavske čarodejke.) Kip generala Majstra ki ga je pred kratkim izvršil mladi mariborski umetnik N. Pirnat. Zdravstveni minister S. Miietic (X) j se je mndil pred kratkim \ Mariboru; na levo' od njega stoji dr, Valerija Valjax ec. na desno i pa dr. Jurečko, \el. žnpan Pirkmajer,. dr. Der-liovšek. Dimnik, dr. .Novak in dr, Matko, 1» otrošKega doma v Mariboru (po slovensko se pravi otroški dom in ne dečji dom); malčki, zbrani na „slav- nostni seji". K xlocinshiim požigom na GorenfsUem. v zadnjih tednih je zanetila neka zverinska roka po Gorenjskem že celo vrsto požarov, ki so mnogo kmetij upropa.stili. ISaša slika nam kaže pogori.šče Klinarjeve domačije na .Vlnrovi na Jesenicah. (Fot. Vilman.) Alojzij Breskvar dolgoletni delavec v raznih organizacijah, ki je umrl pred božičem V 80. letu starosti. (Glej „S]ovenca" t dne 21. dee. p. 1.) 24 Napredni xmaf Socialistični generali brex armade Napieilni zmaj. polilepen ljudsko pije kri, in kamor se zadene, vse na knp leti, a iz kupa raz\alin, sveli se — cekin. ^Zmagali bomo gotovo! {Tiho;) če nas bodo pustili, kaj pak." i(rudi pri teh volitvuli so postavili socialisti svoje kandidate, a vsa javnost, /.lasti pa didiivslvo je mnenja, naj hi ti ljudje ua-|)ravili red u^ij picj \ svoji ra/|)adajoei kolibi in se šele nato |)i)iiudili drugim /a u|)rav iti-lj<'.) Poslanci SCS (HmečRe xvexe) v štaferskem deieU nem xboru. Slovenska kmečka zvesa za štajersko iSLS) je bila ustanovljena 1907. Se istega leta je pri driavnozborskih volitvah prodrla s 5 poslanci. Dve leti pozneje, 1909 je pri volitvah v deželni zbor štajerski v sploini kuriji in v skupini kmečkih občin zmagala na celi črti: 12 moi pod vodstvom dr. Koroiea se je s mladostnim ognjem pogumno vrglo v boj za narodne in politične pravice ter za gospodarsko blagostanje itajerskih Slovencev: gospodarstvo: živinoreja, vinogradništvo, lovski zakon, davčne in obrtne olajšave, zavarovanja, regulacije rek, mostovi, ceste, železnice, delavstvo, mirovna razsodišča, šole ljudske, meščanske, gospodarske, obrtne, srednje, narodne in politične pravice, vse to in še marsikaj je bilo predmet neumornega dela poslancev SLU v štajerskem deželnem zboru. Z uspehi so bile venčune predvsem sledeče gospodarske zadeve: 1. Brezobrestna posojila vinogradnikom. Saši vinogradniki že od 1. 1910. niso dobirali več brezobrestnih posojil. Poslanci SLS so 1.1903. prekinili več kol .3 letno obstrukcijo samo pod pogojem, če se nemška večina v štajerskem deželnem zboru zaveže, da bo dežela od 1, januarja 1914 naprej izplačala vsaj 100.000 K sa brezobrestna posojila. Nemška večina je ta pogoj naših poslancev prisiljena sprejela. Ker je priložila še država 100.000 K, je bilo vsled odločnega nastopa in vztrajnosti poslancev Slov. kmečke zveze našim vinogradnikom zagotovljenih 200,000 K vinogradniškega posojila. Februarja 1914 je dobilo brezobrestno posojilo IS.5 posestnikov, ki so vložili prošnjo že 1. 1910. L. 1909, je dr Verstovšek v imenu poslancev SLS predlagal, da se ustanovi trsnica v Smartnu na Paki; njegov predlog se je tudi sprejel in izvedel. 2. Boj za obrtne olajšave na deželi so začeli naši poslanci L 1910. in ga — izvzemši dimnikarski red — 1. 1914. srečno izvojevali. Obrtne olajšave za podeželske zidarje, tesarje, studen-čarje so bile sprejete s pomočjo nemških krščan- sko-socialnih poslancev. Proti tej zahtevi pa je bil med Slovenci edini dr. Kukovec, tedanji voditelj liberalcev, sedaj pa navdušen radičevec. 3. Regulacije Drave, Pesnice in Mislinje so naši poslanci v štajerskem deželnem zboru z obstrukcijo dosegli 1. 1914. za Sotlo pa so se začeli delati načrti in sicer za zgornji del s strani štajerskega namestnišlva, za spodnji del pn s strani hrvatske vlade. 4. Predlog za zgradbo okrajne ceste Lesifino—Provorje—Grobelno so vloiili 1. 1912., kmalu nato se je začela graditi. 5. Železniško zvezo Ljutomer —Ormož je prvi predlagal v štajerskem deželnem zboru dr. Korošec 2S, januarja 1907 : od tega (asa poslanci SLS te železnice niso pustili izpred oči. L. 1914. je bila med prvimi zahtevami in pogoji naših poslancev za sodelovanje v štajerskem deželnem zboru proga Ljutomer—Ormož, ki jo je deželni zbor tudi sprejel. Tega leta je vlada predložila predlog lokalnih železnic, med njimi tudi te železnice. T naši novi državi je isti dr. Korošec kot železniški minister zgradbo te železnice zopet resno započel, dokler je ni poslanec Slov. ljudske stranke, profesor Sušnik kot železniški minister srečno dokončal. Ravnotako so zahtevali poslanci SLS koj po svojem prihodu v Gradec železniško zvezo med Rogatcem in Posavjem. L. 1907. se je osnoval železniški odbor, ki je izvršil nekatera preddela. Maja 1911 je bila proga sotelske železnice trasirana. Februarja 1914 so naši poslanci v štajerskem deželnem zboru dosegli progo Ptuj-Rogatec; dežela je obljubila 800.000 K. 6. Mirovna sodišča. Državni zbor je 1.1907. sklenil, do smejo po posebnih določilih deželni zbori skleniti zakon za posredovalne urade ali mirovna sodišča po občinah, če gre n, pr. za prepire glede mej, glede razžaljenja časti in podobno. Poslanci SLS so 1914 starili zahtevo mirovnih sodišč kot pogoj za sodelovanje v deželnem zboru; februarja 1914 je bil predlog naših poslancev za mirovna sodišča sprejet. 7, Šolstvo. MeSčanaka šola v Žalcu, prva slovenska na Štajerskem, je uspeh ostre obstrukcije naših poslancev v štajerskem deželnem zboru od t. 1910.- I9i:t. .Meščansko šolo s slovenskim učnim jezikom je zahteval že nekdaj poslanec '/.ičkar. Toda zadeva je počivala, dokler niso prišli v deželni zbor poslanci SLS in vzeli tudi to med svoje brezpogojne zahteve. Ker je nemška večina v štajerskem deželnem zboru ni hotela izpolniti, so začeli naši obstrukcijo (]9]0) in v obstrukciji vztrajali, dokler niso IS. oktobra 19i:i izsilili sklepa deželnega zbora, da se s šolskim letom 19 li 115 ustanovi slovenska deška meščanska šola v 'Žalcu. Posebno obrtništvu .naj ta šola nudi bistvene pogoje za napredek, a tudi kmetskemu stanu v Savinjski dolini, ki se bavi s hmeljarstvom, je bila ta šola neizmerne vrednosti. Izvzemši socialnih demokratov je skoro vsa zbornica glasovala za slovensko meščansko šolo. Kmetijska šola v St, Jurju ob j. žel. Prvi je opozoril na slovensko kmetijsko šolo poslanec liobič v državnem zboru. L. 190.'). je štajerski deželni zbor enak predlog slovenskih poslancev odbil, češ da je taka šola nepotrebna. Vendar so bili Nemci vsled obstrukcije slovenskih poslancev prisiljeni, da so 190.'} sprejeli predlog, da se ustanovi slovenska kmetijska .io a. Toda dolgo je ostalo le pri sklepu. Ko pa so prišli 1909 v deželni zbor poslanci SLS, so 12. oktobra v finančnem odseku zahtevali, du se dovoli proračun za kmetijsko šolo v St. -lurju. Dne 4. /. 1910 se je končno otvorila slov. kmet. šola v šl. Jurju ob j. žel. Gospodinjska šola v St. .lurju ob j. žel. je uspeh deželnozborske obstrukcije naših poslancev v zgoraj omenjeni dobi 1910-1913. Predlog je bil 17. oktobra 1913 z veliko večino sprejet in sklenjeno, da se gospodinjska .Ma otvori s šolskim letom 1914115. Vojska je izvršitev tega sklepa preprečila. Zdravje, kri in moé da tistim, ki slabo prebavIjajo, so slabokrvni in oslabeli Mm\m mmMiiimmmi '/s I stekl. 20'- Din. Razpošilja od 3 stekl. dalje samo : Ukarna Mr. HOfEVAR. Vihnika 23 Dobi se tudi v lekarni pri SV. ROKU v Šiški. BaUrotisk Jugoslovanske tiskarne v Cfublfani