METODE ODVAJANJA KAJENJA TomaŽ Čakš UVOD Šrooljivi ueinri kajenja tobaka na zdravje so dobro poznani, ne samo raziskovalcem ĺn zdravnikom, temveč tudi vsem drugim ljudem. Kljub temu se število kadilcev ne zmanjšuje'Żalpa marsikje narašča število kadilk, tuditam, kjer je deleŽ kadilcev Vse manjši. Zato je bila osrednja tema WHo (Svetovne zdravstvene organizacije) konference Tobak in zdravje v Kobeju na Japonskem 1999. leta kako se izognitiepidemiji uporabe tobaka pri Ženskah in mladih(1). Dejstvo je, da število kadilk narašča, posebej v drŽavah v razvoju. Tako se število kadilk povišuje v deŽelah Azije in Pacifika, kjer kajenje predstavlja simbol osvobajanja Žensk in umik iz tradicionalnih okovov. Zelo popularno je prepričanje med mladimi Ženskami, da jih kajenje ohranja vitke. Tobačna industrija izkorišča boj za Žensko emancipacijo za svojo propagando in promocijo, Ženske zapeljuje in jih spreminja v nove uporabnice tobačnih izdelkov, saj potrebuje za vsakega umrĺega kadilca vsaj enega novega, da se ji proizvodnja ne zmanjšuje. Zapeljive tobačne reklame po svetu prikazujejo kajenje kot nekaj normalnega in prijetnega in tako prepričajo.Žene in dekleta, da je kajenje socialno primeren način obnašanja med Żenamĺ'). To pa so seveda tudi ovire pri poskusih prepričati kadilke, da bi prenehale kadĺti ali pa sprejele pomoč pri odvajanju od kajenja. Veliko kadilk in kadilcev noče prenehati kaditi, ker so slabosti prenehanja vidne zelo hitro po prenehanju kajenja, medtem.ło so prednosti tega prenehanja manj vidne in se pojavljajo lahko šele kasneje("'. Zelo pomembno vprašanje pri odvajanju od kajenja je, ali naj se k Ženskam in moškim pristopĺ z različ,nimi interventnimi programi. Dosedanje epidemiološke študije in študije o odvajanju od kajenja niso pokazale značilnih razlik med kadilkami in kadilci in se je enako zdravljenje pokazalo ugodno za Ženske in za moške(a). V članku v reviji CNS Drugs je avtor prispevka zasledil določene skupne značilnosti priŽenskah, kiso poskušale opustiti kajenje. Pri prenehanju kajenja so bile manj uspešne od moških, in to zlasti ob zdravljenju z nadomestki nikotina(s). Tudi v raziskavi clNDl (WHo projekt preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni), ki je zajela populacijo Ljubljane, so bile ugotovljene zanimive razlike med Ženskami in moškimi, saj je deleŽ bivših kadilcev s starostjo močno naraščal, medtem ko je bil deleŽ bivših kadilk v različnih starostnih skupinah bolj ali manj enak, vedno pa niŽji kot pri moških. To kaŽe na to, da manj kadilk preneha s kajenjem(o). 49 ob tem velja opozoriti, da se Ženske pri odvajanju od kajenja soočajo z drugačnimi vrstami teŽav, ki utegnejo zahtevati bolj specifičen pristop - te so zlasti strah pred pridobivanjem telesne teŽe, odpor do jemanja zdravil v nosečnosti, vpliv kajenja na mesečni cĺkel in duševne spremembe, povezane z njim. Tudi očitnejši uspehi Žensk, katerim so v postopku zdravljenja zasvojenosti poleg zdravil ponudili še vedenjsko psihoterapijo, nakazujejo, da ponuja specifični pristop boljše rezultate("'. UKREPI PRI OBRAVNAV! POSAMEZNIKA Pri teh ukrepih je najpomembnejša prav vloga druŽinskega zdravnika in celotnega tima v osnovnem zdravstvu. Ti s svojim delom pripomorejo, da mladi ĺjudje ne začnejo kaditi, kadilcem pa, ki Želijo prenehati kaditi, lahko zagotovĺjo široko podporo in pomoč. Dajejo informacije in poučujejo o škodljivosti kajenja, podpirajo nekajenje ter prĺkazujejo pozitivno sliko nekadilstva. Raziskave so pokazale, da je svetovanje druŽinskega zdravnika eden izmed najučinkovitejših ukrepov, da kadilec preneha s svojo razvado. Odvajanje od kajenja je dolg in kompleksen proces. Strategija je pri vsaki pacientki in pacientu nekoliko drugačna, toda kljub vsemrÍ so nekateri poskušali dati nekaj osnovnih napotkov. Tako je Nacionalni ištitut za raka ZDA pripravĺl ''Načrt ukrepov za paciente kadilce'' imenovan tudi4A0): r Vpľašajte (Ask) paciente o njihovĺh kadilskih navadah. . Svetujte (Advise) vsem pacientom- kadilcem, da prenehajo kaditi. Nasvet naj bo jasen in odločen: ''Kot Vaš zdravnik, Vam moram svetovati, da takoj prenehate kaditi.'' Sporočilo naj bo zelo osebno' . Pomagajte (Aid) pacientom- kadilcem, kiŽelijo prenehati' Pomagajte izbrati datum, ko bi prenehali kaditĺ. Pripravite literaturo z navodili za pomoč pri prenehanju. Svetujte uporabo nikotĺnskega Žvečilnega gumija, nalepk ali aerosola ter bupropiona posebej pri tistih, ki so zelo zasvojeni. . Uredite (Arrange) stalno spremljanje pacienta. Naročite ga na kontrolo V prvem ali drugem tednu od datuma prenehanja kajenja, tako da ga ohrabrite pri odločitvi, da bo abstiniral. Na naslednje kontrole ga naročajte na enega do dva meseca. Ves čas je potrebno delovati pozitivno na pacienta, brez obsojanja njegove zasvojenosti in brez jasno izraŻene agresivnosti. Pacientom je potrebno pustiti njihovo mnenje o kajenju, če pri njem vztrajajo, izkoristiti moramo različna ''vulnerabilana'' stanja pacienta, v katerih ga kot njegov zdravnik dobimo (različni respiratorni infekti, smrti zaradi raka v druŽini ipd.). Posebna pozornost je potrebna, kadar obravnavamo druŻine z: . odraščajočimi mladimi ljudmi, sajje njihovo kajenje povezano s kajenjem staršev; . Ženami, ki bi Želele zanositi alĺ so noseče; 50 . ljudmi, ki imajo doma dojenčke in majhne otroke; . bolniki, ki imajo zvišan krvnitlak, zvišan holesterol, bolezni srca in oŽilja ter bolezni respiratornega trakta. Poleg telesne je pri kajenju seveda izredno močna psihiěna odvlsnost' Tako sta kadilka in kadilec navezana na cigareto ker: o jima pomaga vzpostavljatizvezo z okoljem (zadrega), o zmanjšuje napetost, o zbliŽuje kadilce med seboj. Prisoten je tudi pogojni refleks: cigareta-ugodje. Abstineněna kriza Pri odvajanju se velikokrat pojavljajo znakiabstineněne krize: . duševne teŽave: nemir, slaba volja, razdraŽenost; . telesne teŽave: dolgotrajen kašelj, izkašljevanje, tiščanje v prsih, trebušne teŽave. ob teh teŽavah moramo biti pacientki in pacientu na voljo in mu pomagati. Za pomoč se lahko uporabljajo tudĺ: . avtogeni trening, . akupunktura, . nikotinski Žvečilni gumi, nalepke in razprši|ec za nos, . bupropion. KAJENJE !N TELESNATEZA Ena od slabosti prenehanja kajenja, kije dobro poznana tako v laičnijavnosti kot med strokovnjaki, je pridobivanje na teŽi. S tem v zvezi raziskave med kadilci in nekadilci kaŽejo zaskrbljenost vseh zaradi telesne teŽe in njene povezanosti z zaćetkom in. nadaljevanjem kajenja in ponovnim začetkom pri tistih, kiso prenehali kaditi("). Domnevajo. da je več mehanizmov, ki pripomorejo pri kajenju k padcu telesne teŽe: spremembe v homeostazi inzulina, aktivnost Iipoproteinske lipaze, aktivnost simpatĺčnega Živčnega sistema, telesna aktivnost in povečana Želja po hrani' V določeni raziskavi so prišli do rezultatov,._ki kaŽejo, da do tega v glavnem pride, ker kajenje poveča porabo energije(o). Tako so v tej študiji pokazali, da naj bi se celotna poraba energije pri kadilcih povečala za 10 odstotkov. Kajenje je spremljalo za 20 odstotkov povišano povprečno bitje srca ter za 45 odstotkov povišane vrednosti izločenega norepinefrina v urinu. To je lahko vzrok za povišanje telesne teŽe po prenehanju kajenja kljub nespremenjenem Vnosu kalorij. ob tem pa s-e percepcija okusa in voha vrača v optimum in s tem postane hrana okusnejša(o). 5í Za veliko kadilcev, posebej Žensk, je skrb za telesno teŽo ali strah pred tem, da bi se_ 'zr-e_dile, motivacija, da začnejo kaditi oziroma nadaljujejo s kajenjgrn(10'11'ĺz). Nobena zdravstveno podpńa strategija ali zdravljenje ni učinkovito pri zaščiti pred pridobivanjem na telesni teŽi po prenehanju kajenja. V resnici kaŻĄo določeniznaki, da preprečevanje pridobivanja,na.telesniteŽi (na primer: stroga dieta) lahko izniči poskuse prenehanja kajenja( |c' lc' lc/. V raziskavi CINDI na ljubljanski populaciji je bilo ugotovljeno, da je pri nekadilcih porast relativno konstanten z leti, samo da je pri Ženskah niŽji kot pri moških v mlajših letih, rĺato pa se obrne. Pri bivših moških kadilcih je telesna teŽa ves čas visoka, pri mlajših bivših kadilkah pa je telesna teŽa precej niŽja, v višjem starostnem obdobju pa se poviša. Aktivni moški kadilci imajo srednjo vrednost BMl' kije ves čas nekoliko niŽja od moških nekadilcev' Aktivnim kadilkam pa se s sta.rostjo telesna teŽa močno povišuje in naraste najvišje med vsemi skupinami(oj. Fotrebno pa je posebej poudariti, da je pridobivanje na teži' ki sledi ľ:::",J"'"ľi" ľ"ffi""'łnono manjša nevarnost za zdravje' kot Čeprav imajo kadilci po vseh raziskavah niŽjo telesno teŽo kot nekadilci, pa je razporeditev maščevja izrazito različna pri obeh, kar se je ugotavljalo z vrednostmi WHR (razmerje pas-boki). Tako se je pokazalo, da je razporeditev maščevja pri kadilcih izrazito centralna - v trebušni votlini (androidni-višji- WHR), pri nekadilcih pa bolj periferna. Presenetljivo je, da se WHR pri tistih, ki začnejo kaditi, v resnicĺ poveča, kljub temu, da izgubijo na teŽi. Takšna prerazporeditev maščevja - visok WHR - pri kadilcih poveča tveganje za nastanek škodljivih dejavnikov tveganja za pď1av koronarne bolezni, in sicer povišanega krvnega tlaka, glukozne intolerance in nenormalnih vrednosti serumskih lipidov' ter s lem tveganje za razvĄ koronarne bolezni, sladkorne bolezni in umrljivosti(18), za kar je izrok večja količina aterogenih apolĺpoproteinov B v visceralnem maščevju(19). Torej kajenje nikakor ni in ne more biti pripomoěek za zmanjševanje količine maščob v teIesu. PROCES SPREMINJANJA Ta model sta prva razvila Prochaska in Di Clemente(20). Żelela sta prĺkazati proces, preko katerega ljudje zamenjajo navade. lzvirno je bil proces izoblikovan na osnovi raziskav v zvezi s kajenjem, vendar se je izkazal kot koristen okvir tudi za obrazloŽitev drugih oblik navad. 52 Nezanimanje za spremembo tveganega načina življenja Veliko ljudi, ki obiskuje splošne zdravnike, ne zanima sprememba načina Življenja. Velikokrat niti ne pomisl'ljo, da bĺ prenehali kaditi. Morda jih tudi nihče ni ópozoril, da Živijo nezdravo. Prochaska in Di Clemente imenujeta to stopnjo >prekontemplacije<. Ni torej problem, da takšni ljudje ne vidijo rešitve, ampak da predvsem ne vidijo problema. Zdravnik naj bi pomagal takim ljudem do varnejšega ali zdravega načina Življenja. Razmišljanje o spremembi Ko se ljudje zavĄo potencialnih pozitivnih posledic spremembe ali potencialne nevarnosti, če Živijo še naprej po ustaljenih navadah, gredo običajno najprej skozi stopnjo razmišljanja o spremembi. Tehtajo koristi in napore, ki jih bo spremem-ba prinesla ter iščejo informacije in pomoč pri svoji odločitvi. Ta stopnja traja lahko le nekaj minut, običajno pa traja kar nekaj let. STOPNJE SPREMINJANJA Priprava na spremembo Ko nekdo pretehta napore, ki so potrebni za dosego spremembe, in ko zares verjame, da je sprememba moŽna in tudi vredna truda, se prične pripravljati nanjo. Zato morda potrebuje dodatno znanje, spretnosti in podporo. Izvajanje spremembe V prvih dneh drugačnega Življenjskega sloga so potrebne pozĺtivne odločitve, da lahko delamo stvari drugače. Nekateri ljudje morajo spremeniti tudi druge vidike svojega Življenjskega sloga, da se lahko ločijo od stare razvade. Na tej stopnji so pogoji za uspeh:jasen cilj, realen načrt, podpora in nagrade. Vztraj anj e p ri s p re m e m bi oseba, ki v procesu spreminjanja opusti staro razvado, se mora na nov način obnašanja navaditi' Ko se nove navade dobro utrdijo, gre oseba iz procesa spreminjanja v >lvarnejši< Življenjski slog. Včasih je teŽko vztrajati pri novi obliki obnašanja in kljubovanje lahko traja kar nekaj časa. Takrat zahteva oseba neprestano pozornost in podporo, da se prepreči povrnitev v prejšnjo obliko obnašanja (>recidiv<). 53 Ponovitev - recidiv Kadar osebi ne uspe vztrajati pri spremembi, se vrne k starim razvadam. Vzroki za to so različni. RavnoteŽje med napori za vzdrŻevanje spremembe in njenimi koristmi se lahko zaradi določenih sprememb v Življenju te osebe obrne tako, da spremembo ne sprejema več kot koristno. Včasih oseba ni pĘela ustrezne podpore okolja/posameznika, zato ji je bilo preteŽko pri njej vzÍrď1ali' Ponovitev je sestavni del procesa spreminjanja. Mnogo ljudi si kasneje ponovno Želi poskusiti spremenĺti svoj Žĺvljenski slog. N a p red ovanj e s kozi sto pnj e Ljudje se pomikajo naprej in nazaj v krogu spreminjanja in se zadržujĄo na vsaki stopnji razlĺčno. običajno gredo tisti ljudje, ki se uspešno spremenijo, skozi vse stopnje. PRISTOPI DO PACIENTOV Ko zdravnik sprašuje bolnike o njihovi prehrani, pivskih navadah, telesni aktivnosti in kajenju, se pogosto sprašuje, če so odgovori, ki jih dobi, točni. Včasih boĺniki odgovarjajo na taka vprašanja neodkrito ali z odporom. Po načinu Življenja sprašujemo zato, da dobimo natančne informacĺje za oceno ogroŽenosti in da lahko primerno svetujemo. Zelo pomembno je, da sprašujemo tako, da bolnika spodbudimo, in ko se počuti Varnega, na vprašanja odkrĺto odgovarja. U poštevati moram o naslednja obč utlj iva področja : 1. Legitimnost spraševanja (>brigaj se zase<<) Če sprašujemo, koliko cigaret je nekdo pokadil zadnji konec tedna, je to spraševanje za marsikoga lahko vsiljivo in neprimerno ali celo nesramno. Taka vprašanja postanejo primerna, kadar jih zastavljamo v povezavi z bolnikovim zdravstvenim stanjem. Pri splošnem zdravniškem pregledu ĺahko sprašujemo marsikaj. Če pride bolnik na pregled zaradi določenega problema, je najprimernejše, da ga sprašujemo o tem problemu. Lahko pa zdravnik po končani obravnavi problema, zaradi katerega je bolnik prišel, skupaj z bolnikom razjasni še druga področja nezdravega Življenjskega sloga. 2' Strah pred obsojanjem (>če vam povem resnico, me boste samo kritizirali<) Vsi ljudje se branimo, kadar prĺčakujemo, da nas bo nekdo kritiziral ali obsojal. Bo|j teľapevt obsoja bolnika, bolj se bo ta umĺkal in ne bo pripravljen sodelovati. Zato se lahko terapevt temu izogne tako, da: . vzpostavi z bolnikom zaupno razmerje; 54 . pokaŽe pravo sočutje do teŽav, kijih ima bolnik; o pokaŽe razumevanje do njegovih razvad kot načina za soŽitje s stresom. S stališča bolnika izgledajo te razvade bolj rešitev kot problem. 3. Potreba po času za razmislek (>Ne sili me!<) Če nekdo prične razmišljati, da bo spreĺnenil svoje navade, potrebuje čas, da preveri vse dejavnike, ki govorijo za in proti in da idejo o spremembi sprejme. S tem, da nekoga silimo v odločitev in akcijo prehitro, izzovemo pri njem obrambno vedenje. odpń razgovor o tem, kako bolnik vidi situacijo, bo p'ovečal zaupanje in preprečil obrambno vedenje. Bolniki bodo ostali neiskreni, če bodo začutili, da jih silimo V spremembo' Ko se pacient pripravlja na spremembo, mora vzeti v zakup, da bodo mamljive stvari iz obstoječega načina Življenja še zmeraj prisotne in bodo včasih izgledale pomembnejše kot vzroki za spremembo. Zato je pomembno razviti teńnike za obvladovanje takih skušnjav. Koristen pripomoček za vpogled v kompleksen Življenjski slog je zbiranje informacij o različnih razvadah, ki jih pacient vodi kot dnevnik. Ob dnevniku pacient in terapevt spoznata pasti iveganega obnašanja (kdaj, kje, kako pogosto, s kom._.). Velikokrat je posimežnik presenečen nad lastnim dnevnikom, kajti obnašanje je marsikdaj podzavestno. RAZMIŠLJANJE o SPREMEMBI obstajajo različni načini, ki lahko pomagajo opogumiti osebo, ki razmišlja o spremembah, da prične z dejanji. Uporabi se lahko katerikoli načĺn oziroma način, kije najbolj primeren v danem trenutku. 1. Tehtanie deiavnikov za in proti določenemu Vedeniskemu Vzorcu ljuoi zaprosimo, da sami odgovorijo na vprašanja in si odgovore zapišejo. Vprašanje: Katere so za Vas dobre stvari ĺazvade (kajenja)? Kaj vam je najboljvšeč pri razvadi? Kajvam razvadadĄe? Kaj vas privlači na razvadi? Vprašanje:Katere so za Vas slabe stvari pri razvadi? Kaj vam ni všeč pri razvadi? Kaj vas skrbi glede razvade? Terapevt napravi povzetek iz danih odgovorov. PokaŽe, da razume njihovo ambivalenco. Ta strategija dovoljuje osebi, da govori o svojih dvomih, ne da bi bila pod kakršnim ko|i pritiskom. 55 Vedno naj se prične pogovor s terapevtovim razumevanjem bolnikove navezanosti na njegov trenutni vedenjski vzorec, šele na to se prične pogovor o razlogih za spreminjanje tega vzorca. Pri preventivnem delu se pogosto še ne srečujemo z vidnimi okvarami zdravja; naš ciljje zmanjšatitveganje. Ena od strategijje torej ta, da preverimo, kakšno je znanje o tveganjih pri posamezniku in da naveŽemo to spĺošno znanje na njegovo vedenje, kolikor je to mogoče. Ljudem lahko pomagamo razumeti, kako potencialno nevaren je njihov način Življenja in kako verjetno je, da bodo zboleĺi, če bodo s takim načinom Življenja nadaljevali. Negativna dejstva o škodi in tveganju za zdravje lahko soočimo s prednostmĺ - koristmi, kijih lahko pridobimo s spremembo, tudi z izboljšanjem zdravja. Lahko opravimo razlĺčne preiskave in meritve, s katerimi ovrednotimo spremembe, ki se Že dogajajo v telesu. Rezultati lahko pri nekaterih ljudeh pripomorejo k spremembi. Predstavljajo lahko tudi osnovne meritve in če do spremembe pride, to lahko s ponovnimi meritvami in primerjavo uporabimo za pozitivno povratno informacijo. 2. Pooovor o skrbeh ob soremembah Včasĺh se ĺjudje Želijo spremeniti, vendar se resnično bojijo posledic ali pa se bojijo' kako se bodo odzivali na spremembo. Bolniku lahko pomaga, če ima moŽnost skrbi deliti z razumevajočim poslušalcem. Včasih bo lahko zdravnik z dodatnimi informacijami ublaŽil ta strah ali pa svetoval, kako naj te strahove vključi v akcijski naört, če se bo oseba odločila za spremembo. Vendar moramo biti pozornĺ, da ne prikazujemo te skrbi kot nepomembne. 3. Vodenie dnevnika obstaja več oblik dnevnikov za spremljanje spremembe. Tak dnevnik je najboljši način, s katerim spremljamo dejansko količino pokajenih cigaret. To je strategija' ki sluŽi zbiranju informacij, kako se neka navada vklopi v Življenjski slog posameznika. Ponavadi zapisovanje traja pribliŽno teden dni. Tako ĺahko terapevt dokaj natančno ugotovi dinamiko razvade; kako pogosto, kdaj, kje in v kakšni družbi se pri posamezniku določena razvada pojavlja. Ljudje se dinamike svoje razvade pogosto ne zavedajo in so zato presenečeni, ko pregledujejo lastni dnevnik. Dnevnik je lahko podlaga za izdelavo akcijskega načrta - v njem ugotovimo časovni razpored ljudi in krajev, ki so še posebej povezani s tveganim vedenjem, ali pa oteŽujejo spremembe' IZVAJANJE SPREMEMB Kadar je nekdo pripravljen, da spremembe izpelje, mu terapevt pomaga napraviti načrt, kako te spremembe izvesti. Jasen akcijski načrt je pomemben za tistega, ki spremembo izvĄa in za zdravnika, ki mu pri tem pomaga in podpira ta proces. To pa zato, ker: 56 a a nekatere probleme in teŽave lahko ugotovi Že vnaprej oziroma jih lahko predvidi, jasen načrt lahko pripomore k motivaciji. Dober akcijski načrt ima naslednje točke: 1. Specifični cilii Načrt mora bitijasen, na primer: zmanjšati kajenje pod določeno količino enot. 2. Merliivirezultati Prikazati mora rezultate tako, da jih lahko merimo. To pomaga pri vrednotenju napredka, pri povečevanju motivacije, in na ta način zagotavlja oprijemljivo nagrado. 3. Realizem Načrt mora biti takšen, da oseba verjame, da ga je mogoče izvesti. Pri tem je potrebno upoštevati moŽnosti in pacientovo samozavest. Koraki morajo biti ravno toliko majhni, da lahko vnaprej predvidevamo dogodke, vendar dovolj veliki, da pokaŽejo rezultate. 4. Urnik Jasen urnik priprav na spremembe, vsak korak do same spremembe in pregled napredka, omogoča bolniku in zdravniku, da realistično ocenita napredek. 5. Podpora poopora je lahko aktivna, kot je praktična pomoč, ali opogumljanje ali zmanjševanje odpora proti spremembam _ >>odnos, ki nudi pomoč<<. VZTRAJANJE PRI SPREMEMBI >>odnos, ki nudi pomoč< je pomemben dejavnik pri spreminjanju navad. Pri tem je seveda vloga terapevta zelo velika, vendar ima ta za vsakega bolnika le malo časa. Bolnik lahko oporo dobiva tudi od drugod' lndividualna podpora DruŽina, prijatelji ali kolegi so lahko vsi v podporo (ali oviro) osebi, ki se Želi spremeniti. Kjer hoče nekdo spremeniti razvadi, kot sta kajenje ali nepravilna prehrana, je posebno pomembno, da ima primerno podporo. Ustvariti si mora okolje, ki mu pomagavzdrževati spremembo razvade. Velikokrat je potrebno spremeniti način Življenja druŽine. Včasih oseba, ki se spreminja, ogroŽa tiste, ki so ji blizu. Drugi druŽinski člani ali prijatelji lahko podzavestno čutijo, da se morajo tudi oni spremeniti. To lahko vodi do konfliktnih situacij, da s tem zaščitijo lastno pravico vztrajati pri svojih razvadah. Torej ne moremo vedno pričakovati, da bodo druŽinski člani ali prijatelji v oporo. 57 SKUPINE obstaja več skupin in njihov namen je, da spodbujajo in vzdrŽujĄo spremembo. Ponavadi so usmerjene na določen dejavnik: . Neformalne skupine se lahko oblikujejo ob neki aktivnosti, na primer ljudje, ki uporabljajo skupno telovadnico, lahko postanejo prijatelji in se vzpodbujajo pri spremembi načina Življenja. o Formalne skupine za samopomoč (na primer: bivši kadilci) so ustanovljene posebej za podporo članom in imajo jasno časovno določena srečanja, filozoÍijo in načela, kako najbolj učinkovito dosečispremembo. . Formalne skupine, ki jih vodĺjo strokovnjaki (skupine za prenehanje kajenja). Te skupine ustanavljajo strokovnjaki v pomoč tistim, ki si Želijo sprememb. Druge razlike med skupinamĺ so: o Nekatere skupine imajo določen časovni razpon, kot je na prĺmer šest tedenska skupina za odvajanje od kajenja. r Nekatere skupine delujejo le ob določenem času na določenem mestu, druge se spodbujajo z izmeryavo zasebnih telefonskih številk, sklicujejo sestanke itd. . Nekatere skupine izključijo ljudi, ki si ne prizadevajo dovoĺj pri spremembi načina Življenja, medtem ko druge sprejmejo vsakogar, ki Želi priti in razpravl1ati o svojih teŽavah. V skupini se lahko uporabljajo vse Že prej naštete metode za pomoč pri odvajanju od kajenja, tako da jih podkrepimo še z dodatnim pozitivnim učĺnkom skupine. Vodje skupin morajo biti posebej usposobljeni za skrbno načrtovanje dela s skupinami' Glavne toěke. na katere mora biti vodia skupine posebei pozoren. so: . Velikost skupĺne (okoli 15) . Število srečanj . lzbor časa za skupino (stalen termin) . Čas (struktura, dolŽina 1,5-2h, točnost) . Prostor (stalen, v krogu) . Skupinska dinamika . ldentiteta vodje skupine (dobro je, če sta dva) . Edukativno izkustvo . Spremljanje po končanih seansah PONOVITEV (recidiv) Ponovitev ni neizogibna, Vendar je deĺ procesa, še posebej pri razvadah odvisnosti' Na to gledamo kot na integralni del procesa spremĺnjanja. Ko nekdo poskuša spremeniti svoje obnašanje, se v praksi nauči precej iz svojih prejšnjih napak. Ugotovi, katere situacije so z visokim tveganjem, katere 58 strategije pomagajo in katere ne. Prav tako se naučijo preprečiti, da bi se zaradi ene same epizode povrnili v stare razvade. Situacije, ki predstavliaio visoko tveganie Ponovitve so pogoste v zvezi z visoko tveganimi situacijami, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij: . negativna čustvena stanja ĺtreza, ŻalosÍ, dolgčas) . medosebni konflikti (v druŽini, sluŽbi) . socialni pritiski obnašanje v visoko tveganih situacijah obstaja več načinov obnašanja, ki so odvisni od osebe in od poloŽaja: izogibanje - nekaterim situacijam se lahko enostavno izognemo, posebno tistim s śocialnim pritiskom (se ne druŽimo z določenimi ljudmi ali se izognemo določenim okoljem); . alternativni spremljevalci volje _ poiščemo si lahko druge načine, da se počutimo bolje ali se sprostimo, da spremenimo neprijetna emocionalna stanja; . z drugačnim obnašanjem - situacije ob medosebnih konfliktih so lahko manj stresne, če jih obravnavamo spodbudno. Povzetek načinov za prepreěitev ponovitev . ZgodĄ se naučitispoznati opozorilne znake- . Spoznati visoko tvegane situacije in pripraviti alternative in strategije za te situacije. . Napake je potrebno sprejemati kot izkušnje učenja. r Pripraviti strategijo, kako bi preprečili, da bi začasni prekrški prešli v ponovitev. . Raziskati, ali lahko kakršna koli sprememba načina Življenja zmanjša število visoko tveganih situacij. NASVET! ZA POMOC PRI ODVAJANJU OD KAJENJA Terapevt lahko pomaga pacientu na različne načine. Ker je vsak pacient oseba zase, bo vsak poskušal uporabiti tista priporočila, ki se mu bodo zdela najbolj primerna za dosego cilja. Ponuditi mora čimveč možnosti. Predlaqa mu lahko dolqoročni načrt prenehania kaienia: 1. ura, datum prenehanja, podpis s pričo 2. opazovanje svojega vzorca kajenja, gradacije 3. vključitev bliŽnjih, načrt dejavnosti 59 Lahko mu svetuie. nai se opazuie' da uootovi. kdai pr|Žoe cioareto: o Zá stĺmulacĺjo, o Zä krono ugodja, . za sprostitev, o Zä zaposlitev (nemir), o iz navade. o Poskuša naj ugotoviti tudi, kako se obnaša brez cigarete oziroma . ali lahko zaspi brez cigarete. Kako bo prenehal kaditi, se mora odločitivsak posameznik sam. obstajata dva načina prenehanja: 1. Najpogosteje je to prenehanje čez noě. 2. Komur to ne uspe, pa lahko poskuša postopno: . Veča razmak med cigaretami, o he kadi v postelji, . do|oči prostore, kjer nikoli ne kadi, o h€ kadi navsezgodaj, o he kadi pred zajtrkom, . ne kadi na potovanju, v avtu, ob otrocih, . ne kadi vsaj eno uro predjedjo, r he kadi ob jedi, o l'lé kadivsaj eno uro pred spanjem, . ne pokadicele cigarete, r De inhalĺra več, o pokadi največ eno cigareto po jedi, . ne pokadi več kot eno cigareto na uro. V pomoč je lahko stimulacija: . telesna aktivnost, . nov konjiček, o risanje, . pisanje, . oblikovanje. Pogosto je potrebno prekiniti z določeno navado (ritualom): kavo in cigarete stran! (refleksni kadilec). Druga priporočila so še: . odstranitivse cigarete, vŽigalnike in pepelnike, . po jedĺ ne posedati, potrebno je biti aktiven, o Žella po cigareti- 5 do 10 globokih vdihov in sprostitev, Žvečilnigumi, pepermint, . obisk zobozdravnika - očiščenje zob - pozitivna samopodoba, . manj kave, alkohola..., 60 . prenehati kaditi skupaj z domačimi in prijatelji' o prositi okolico za uvidevnost, . zapisativsePozitivno, o prihranjeni denar uporabiti za darilo sebi, o priključiti se društvu nekadilcev, o triki: zobna pasta, kopel, izlet, sprehod, knjiga, gledališče, konceń, kino... ZAKLJUCEK Nadaljnje raziskave zasvojenosti z nikotinom bodo morale več pozornosti usmeiitĺ v specifičnost kajenja pri Ženskah; razširjenost te zasvojenosti in tveganje, povezano z njo, narekujeta bolj odločno, predvsem pa bolj ciljano ukrepanje. Čeprav nam raziskave kaŽejo, da intervencije in terapije, ki ugodno Vplivajo na kadilce, enako ugodno lahko delujejo tudi na kadilke, se Ženske lánro_ soočajo z različnimi dejavniki, ki povzročajo stres, in omejitvami pri prenehanju -kajenja, ki jih je potrebno upoštevati. Tukaj je vključena večja verjetnosi depresij, zaskrbljenost zaradi telesne teŽe ter pomanjkanje podpore v ożjem druŽinskem in širšem druŽbenem okolju. Zato je kljub vsemu potreben nekoliko bolj specifičen pristop k odvajanju od kajenja pri Ženskah. LITERATURA 1. Report of the Fourth Meeting of the WHo Centre Íor Health Development, Kobe, Japan, 18-19 October 1999. Kobe, WHO Centre for Health Development, unpublished document, 1999. 2. Ernster V, Kaufman N, Nichter M et al. Women and tobacco: moving from policy to action. Bulletin of the World Health Organization 2000, 78(7): 891-901 . 3. Williamson DF, Madans J, Anda RF, Kleinman JC, Giovino GA, Byers T. Smoking cessation and severity of weight gain in a national cohoń. N Engl J Med 1991;324:739-45. 4. Raw M, McNeill A, West R. Smoking cessation: evidence based recommendations for the healthcare system. BMJ 't 999; 318:182-5. 5. (ln Press)CNS Drugs: The Clinical Review Journal of Drugs and Therapeutics in Psychiatry and Neurology 2001; 15: 391-41 1 . 6. Čakš T. Debelost in kajenje. ln: Pokorn D., eds. Socialno medicinski vidiki debelosti. Ljubljana: lnštitutza higieno, Medicinska fakulteta, 1999: 129-45. 7. Fiore MC, Bailey wc, cohen sJ et al. smoking cessation. clinical Practice Guideline No 1ťj. Publication No 96-0692' Rockville, MD: Agency for Health Care Policy and Research, US Department of Health and Human Services, 'ĺ996: 21-3. 8. Hofstetter A, Schultz Y, Jequier E, Wahren J. lncreased 24-hour energy expenditure in cigarette smokers. N EnglJ Med 1986;314:79-82. 9. Pi-sunyer FX. The Fattening of America' JAMA 1994;272:238-9. 10. Gritz ER, Klesges RC, Meyers AW. The smoking and body weight relationship: implications foř intervention and postcessation weight control. Ann Behav Med 1989;11:144-53. 61 11. Klesges RC, Klesges LM. Cigarette smoking as a dietary strategy in a university population. lnt J Eat Disord 1988;7:413-9. 12. Klesges RC, Meyers AW, Klesges LM, LaVasque ME. Smoking, body weight, and theĺr effects on smoking behavior: a comprehensive review of the literature. Psychol Bull 1 989;1 06:204-30. 13. Hall SM, Tunstall CD, Vila KL, Duffy J. Weight gain prevention and smoking cessation: cautionary findings. Am J Public Health 1992;82:799-803. 14. Perkins KA. lssues in the prevention of the weigh gain after smoking cessation. Ann Behav Med 1994;16:46-52. 15. Pirie PL, McBride CM, Hellerstedt W, Jeffery RW, Hatsukami D, Allen S, Lando H. Smoking cessation in women concerned about weight. Am J Public Health 1992;82:1238-43. 16. FlegalKM, Troiano RP, Pamuk ER, Kuczmarski RJ, CampbellSM. The influence of smoking cessation on the prevalence of ovenľeight in the United States. N Engl J Med í995;333:1 165_70. 17. Williamson DF, Madans J, Anda RF, Kĺeinman JC, Giovino GA, Beyers T. Smoking cessatrion and severity of weight gain in a national cohort. N Engl J Med 1991;423:739-45. 18. Shimokata H, Muller DC, Andres R. Studies in the distribution of body fat: effects of cigarďte smoking' JAMA 1989;261 :1 169-73. 19. Deprés JP, Lemieux l, Prud'homme D. Treatment of obesity: need to focus on high risk abdominally obese patients. BMJ 2001:322:716-20. 20. Prochaska JO, DiClemente CC. Stages and processes of self-change of smoking: toward an integrative model of change. Journal of Consulting & Clinical Psychology 1983; 51(3):390-5. PRIPOROCENA tN UPORABLJENA LITERATURA Health Education Authority. Helping People Change. 1994. Prevention in primary care. Recommendations for promoting good practice. cĺNDl. WHO Regional Office for Europe, Copenhagen, 1994. Čakš T. Kajenje. V: Stanič-Stefan N. Preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Priročnik. Ljubljana: Zdravstvenĺ dom, ClNDl Slovenija, 1 996: 51 -5. Čakš T. Preventiva kajenja v splošni medicini. V: Švab l. Preventiva v splošni medicini. Učne delavnicezazdravnike spl. med' Ljubljana:Sekcija za spl. med., 1996:7-24. The Risk Factor Management Manual. Virginia Priest, Viv Speller. Radcliffe Medĺcal Press ltd, Oxford, 1991. 62