Vrednlkt Profesor Valentin K on še k. —
Tole sovine pridejo zanaprrj vsak« Sred« na »veli« : Cena sa čelrrlink« leta 40 Ur. l*o po%ti 50 kr. Sr.
Nro. 4.
22. maliga scrpaiia 1848.
Mi Slovenci uemorem o se sa čisto svobodne deržati.
IT »edajuoui ustavuoiu času nam je do-pušeno vse govorili in pisali, kar mislimo, samo de resnično govorimo iu pišemo. Slabosti naj vikšili gospodov iu uredov svobodno razodciiciuo, nas zalo nikdo nekam, in nas uc kliče pred s;id na odgovor. Tudi skrivnih redarov (policjašov) ui več, ki so v civilni opravi med ludmi uepozuali živili, pa redarstvu (policiji) vse ozuanili, kaj seje čres vlado govorilo. Takšo svobodo vživaje moramo se za srečne deržati. No srečnejši še bi bili, ko bi smeli za slovcnšiuo govoriti. kako nemri za nemšino iu madžari za madžaršiuo. Slovenci! vi hodclc se čres to moje terdenjc čudili. Pa je resnično. Ci je gdo za slovcnšino vnet, tega majo za pan-slavisla, za lakšiga človeka, kleri bi rad vse Slavjaue (Slovence, Horvate, Dalmalmcc, Slavoncc, »Scrhle, lložnjake, llulgare, ('che, Polakc, l(usc) pod eno kraljestvo spravil. Saj lega nobeden Slovcuc ne želi, teuder nemci lo od nas mislijo, morebiti zalo, ker sodijo, de smo mi taksi ljudi, ko so oni, kteri niso mira meli, dokler niso vse nemške dežele v eno nemško ccsarstvo zjedinili. Prav so meli, kaj so to storili, to njim je potrebno bilo. Nam pa nije potrebno, vse slovenske dežele v eno sjedinili. Zalo nas naj ne deržijo za pauslavisle, či so oni pan-gcrmauisli, to je nemci, kteri Ji eno jedino nemško imeli če jo.
Pauslavist je pred njimi naj veči pun-lar. Njega za naj večiga ucmškiga uepri-jatela majo, ujega čertijo ko vraga.
Cc mi za našo slovciušiiio govorimo, či ■010 »a njo vneli, pa nas nemci za pansla-»iste, za punlarjc in za svoje neprijatclje
majo, al ho moremo za cisto svobodne deržati? Kteri narod jc svoboden, či za svoje niti govorili nesmijc?
Mi gotovo nismo lak svobodni, ko so -nemci!
Kaj je tukej rečeno, iiezadcnc vsih nem-' cov. Veliko od ujih nam prav dadc, če skerbimo za naš materinski jezik in za našo narodnost.
To je lepo od njih, ona našo hvalo zaslužijo.	K.
Dunaj.
Nadvajvoda Jaucz, uemške deržave v i žar, so 17. t. m. iz Fraukobroda v Dunaj nazaj peršli. Njih perva oprava namesti cesarja jc bila: polerjenjc novih slcdočili ministrov. Predsednik ministerstva, iuo minister zvuiiajiiili oprav jc baron Vcsenberg;. minister zuolrajuiga barou Dobblhof; minister pravdarstva Dr. Aleksander Hali; minister vojske grof Latour; minister dcuar-stva baron Kraus fprovizorui);minister kup-čevavstva Teodor llornbosll; minister učeust-va barou Dobblhof (provizorni); minister delavstva Erucst Svarccr.
Na Polskim so večidel kmete za poslance za dunajski zbor izvolili, kalin* malo al clo nič uciiiškiga ne um rjo. Zatorej dunajski časopisi svetvajo, de bi se drugi na-mest njih izvolili, alj pa, de bi se postava naredila, dc za prihoduič vsak poslanic ino-ra nemško popoluama znati. Neki Dunajča-nov pa mislijo, de bi boljši bilo, ako bi se Nemci hitro hitro polskiga jezika uavučili, de bi z Polakami govoriti zamogli.
Dunajski zbor se 18 t. ta. ni začel, iuo je zapel za šest dui pozuej to jc 24. napovedan. Pravijo, da hočejo sautiga svctliga ccsarja k začetku zbora imeti? —
Iiiibimm.
V nedelo teilen je bil t Lublatii rojak ali »oldatMatijaCcrnc, kije rojen Slovenec MI »cer Krajnoc,xalo ker je na vojski na l,a-Kkim ali Talijauskiin nek eeaaraki grad zoper veliko sovražnikov >amn a sedemnajsti -mi tovarni serčno branil in se tudi z denarji, ki »o mu jih sovražniki ponujali, ni dal zapeljati — posebno počastcu. Dobil je namreč zavolj »roje scrčuosti in zvesto-be veliko a lat o ure ti njo, onem cekinov vredno, ktero mu je vojvoda ali general, potem ko ca je glasno pohvalil, vpričo vsili tukajsnih vojakov na peni pripel, ga dvakrat zaporcilama kušuil, nazadnje ga pa še k sebi h kosilu povabil. /.uiiej drage zlate svetinje bo imel pridni Čeme »e vsak mcsicpet goldinarjov plačila več, kot poprej, m te bo tudi po doslnieuji noter do amerti dobival. Ali ni to velika čast 1 Ud vesela so ga, kader mu je vojvoda lepo svetinjo pripenjal, solze polile: pa tudi voj-Toda, vsi vojaki in drugi mladenči, ki so to Vidih, so bili tako ganjeni, de so se sko-rej vsim solze r očeh lesketale, in vem de je vsak natibama sklenil: „Tndi jest se lio-eem. ako kedaj v vojsko pridem, serčno obnašati !"
I>rugi dan so ].uhlaučani med selioj sklcdico denarjev nabrali in jih pridnima Cernetu poslali.
Kej faeiga »e ni uadjal, iu zopet so ga solze ganjenja in vesela polile, m djal je: „/.dcj me ta čast ne enkrat tako veseli kot popred, ker vidim, de to tudi druge veseli."
Ta hrabri (aerčni) vojak, in »cer desetnik ali kaprol našiga regimenta, bo šel zilej zopet na l.aško nazaj iu bo l.aham gotovo vnovič pokazal, kaj de je slovenski vojak!
Slovenski mladenči! ne želim, de bi mogli iti kcilaj v vojsko; ako bi se pa to ven-der poprej ali pozuej zgoditi moglo, oudaj se spomnite in posnemajte serčuiga iu svoji-mu cesarju »vcsligaČerneta! — Duhovni pa nas nič, de se moralno ne le za vero, ampak tudi za cesarja in domovino — ako je Ircba — bojevati in umreti.	(Vcdež.)
Koroška dežela.
O d za Drave. Nemci se tako široko ustijo, da Slavjanom le od njih izvira vsa učenost ino izobraženje. Pak potcrpilc prijatelj! ino se ne dajte motiti. Nas, Neni-
cov naj bližnje sosede posluhnife o tej reči. ■no nain vciimite, česar smo poroki. Naši goloucinsčaki še Slovenskih čerk ne poznajo ino ti izučcnci si za vso včenost derže, ako besedo za Nemci zavijajo, nemški tisk pak le za silo bero, ne rečem, da bi le količkaj umeli. Izobraženi pak so vam li no-pacenjaki tako, da od svojih nčitelev le nc-spodobc pobiraje, več ne vedo, gdo da so — Slovenci beri no ampak spake. Takih pomilovanj* vrednih bratov imamo v goruih liorieah, od Marburga sor proti Koroškemu, za Dravo, tude nekoliko za veliko cesto proti Cela. Imle (drugod) povsode vlada dober Slovenski duh - bratovska služnost, zavzetost (v.....ost) za narodnost ino hlepenje po domačih časopisih ino rečeh. Tega bi ne bili tukaj pred celim svetom ovadili, ako bi celemu Slovenstvu ta žalostna pomota, posebno pri volitvah zlo na kvar no bila, ino narodnemu duhu kriluti ne za-dcrževala. Dragi Slovenski bratje! kar vas je od hitre Rabe noter do valitega inorja, ravno zdaj-zdaj nam je jedne misli bili, si prijateljski vkup seči, svoj narod kakor svoj rod na skerbi imeli ino — sovražnim šun-tarjem zoperstati.
Iz prijatcloviga dopisa iz Celovca d. 14. I. m. zvemo, de je tam Ncmcam. o-C jr je slavjauska Praga z bombami, kakor se kaže, samo za slavjanskc mesta naprav lenimi vstrahovana in odkar je nj. vis. nadvojvoda Joan za Keiehsverueserja izvoljen, toliko greben izrasel, de Slavjanam časopisov več skrivajo ne pobirajo, temne po dnevu v kose tergajo, v glasni dokaz besed l g. Majorja: de oni hočejo svobodo le za sebe in ue za Slovence. Čast vara \cumci!
(Slovenija.)
Češka dežela.
Poglavitni konec slavjanskiga shoda v Pragi je bil: osnovati na pudlagi nslavnih svobod edinost narodov slavjanskih pod au-striaiisko vlado stoječih v obrano svoje narodnosti in pridoblenje vseh pravic ki iz narodnosti izvirajo, na poilslombi enakosti narodov. V ta namen je shod svi.jo delavnost na tri poglavitne reči obcruil. Pe,i.°č izdan-je manifesta (razglasa) ua narode evropejs-ke, ki bi namene in žele Slavjanstva razodel. Drugič prošnja na nj. V. Cesarja »a-I stran izpelavc austriauskim Slavjanom od i njega zagotovlenih in od shoda bolj natauj-I ko razložeuih pravic i prilogo prošenj posa-
inr»iiili austriaiisko-slavjanskih rodov. Tre-tič zjcdinjcuje narodov austriauskih Slavja-iiov in osnova pomoglejcv in načina za iz-pelavo lega »jcdinjnija v Icrduo in popolno olivarovanje vseh prirojenih in po cesarski voli (udi podelenih pravic narodnosti.
|l'raxke novinv. J Okoli 1000 vjclih Lahov so pripelali če* lludejovjre (IluiUvcis) in Pisck na Ce -»ko. Rudar so šli, so bili oil čeških prebiva vcov serčno sprejeti; linijo so jim dajali živeža in tudi oblek, zakaj njih sukne so rnzlergaue bik*. Med njimi je okoli GO študentov. l#op izgled človekoluba! —
S veselem popravimo novico v drugim listu Slovenje dano, kakor de bi češki pesnik Alikovcc na Dunaju vjet bil. Imenovani rodo-lub se zdaj v Zagrebu »najde z veliko drugimi Cehi iu Slovaki, ki se zavolo rodoluba v stojo domovino verniti ne smejo. —
(Slovenija.)
Moldavija iu Valahija. Knez llibcsko je bil ustavo podelil iu privolil, de se Valahija od ruske obrane odierga, čimur se je pa ruski general Du-liamel proiitil. Ko so pa bojari še veči popusike tirjali, jc llibcsko iz llukaresta potegniti hotel; ali bojari so ga prisilili, pismo podpisali, v katerim se gospodarstvu odreče. Poleni jc v Kronšladl pobegnil, v llukaresiu je pa provi/.orua tlada naprav-lena z predseduikam tikšim škofam Vala-liie. D» /daj pa še ruska armada ni meje ne v Valahii ne v Moldavii prestopila, ako ra»no je ruski konzul zlem žugal.
Dumj II. t. m. Od meje moldavske, 6. maliserpana. Po novicah iz Jassy prijetih so 3. dan I. m. 10,000 Husov reko Prutli prestopili iu so v 4 razdelili u Moldavo mar-širali. Tudi se pripoveda, dc je iz Silistre 4000 Turkov v Valahio prišlo. Zuabiti, dc bodo preguaniga kneza llibcsko zonet na \erli spravili, zakaj Kusi iu Turki tukej vjcuiujcno po svojih pogodbah delajo.
(Slovenija.)
O d p e r t o pismo
na KA«|>«ila |.inaicla: ber Strfernmf^ldgc cinctf (jihcnfi^rs fxitfitx4 (!?!?) v Celjskih
urinskih uovirah Nro. 20. Je mogoče, de so to mašuik pisali, slišim, povsod prašati? — To ue more biti. — Ce je pa vonder tako, — mi povejte gospod, |) alj je res tolko težavno 3 očena-šov po svetim opravilu moliti? Masuik je ja
navajen tega, iuo tfno minuto dalej mol''i, — namesti euiga [kakor Vi želite | 5 oče išov moliti, — Vaui resiiičuo ni skodlivo. 2) D hovui so brez Vašiga opomina dobre !>ul.ve zmiraui perporočvali, — tudi sami kuj,»ali iuo iudcin brali dali; Vi perporočuj«. i kar se jc zmiram zgodilo; če ne verjrmcte,' pridte gledati našo farno bukviše, v k U rim je 33.p> lepih bukev samo za ludi, ki jih prav radi berejo. 3) Mislite Vi res, de ma-šniki nimajo pcrložnosli sc posvetvati Y Potem ste ptujc v naši deželi. — Se ni do' v#, kar smo vkup sedeli, — iuo večkt t i'; perložnosl, k lovaršaui se podali ino z njiii se posvetvati. 4) Dalej se Vaše želje grasko duhovšuico zteguejo. Kaj bi imela
C o Vaši pameti duhovšnica biti ? Pravite,. % ogoslovci ne smejo vkup moliti, — in premišlevali. Potem, ko bi vsak v svoji hišci za se molil, bi se nikolj ne zpolnile Jezusove besede, ki pravi: „Kir sla dva v mojim imenu zbrana, sim jas med njim/4 — Ne vem, kaj zaslopite pod: armciufaafili^e Vrrri^tungrfl, — samo jesti in spati hodit v duhovšuico? - ft> Vi perporočujete nam politiko? — % glavo v steno menda nobeden mašnikov tak neumno ne buta, kakor Vi iicanaui gospod pisalel! —
Kar pa dober duh zdajšniga časa terja, temu se jc dozdaj duhovni stan zmiram permcril. Zatorej Vas prosim, nič se za nas lic bojte, da bi nepotrebni mučeniki postali; kader jc pa sila, mora pastir tudi živlcuje za svoje ovce dati. — Mi vsi dobro vemo, daje katolška cerkev za vse čase, za vse kraje, za vse ludi omerjcua od svojga stvarnika, potem (udi njeni mašuiki.
Cele 22. mal. serp. 134».
M.
Nekaj Slovciicam j^olovo .šc neznanima, pa o .scuajiiimu času vctlcli /Jo nolrcbniga.
(konec.)
Dcržanje postav bo vselej ludstvo osrečilo: nrclomlenje tajstili pa v nesrečo spravilo. V velikiuiu zboru bojo gotovo pravične, kar po človeško mogoče je, čc lih ne še čisto popolnoma — postave osnovane; tede.i so jih vsi deržavniki spoiuiti dolžni: kteri bi jih uc s;iolnili, morajo kakor puntarji obsojeni ino kaznuvaui (šlrafaui) bili. Z/, te«, vsakteri lehko spozua, de 1) samooblastua vladija per ludstvu ue samo, ktero »o zna
Miro vodili nič ne velja, auipak dc je zoper !.>vcško naloro, ino zaveržliva; nej si že bo samovladija ali žlaluiovladija; 2) de lud-•tvovladiji — sami ua sebi — zavolj spače-ne človeške natorc na sveti ni mogoče obstati: ino 3) de je ustavna samovladija le samo človeški — spačeni natori, tako tudi večni — božji postavi nar bolj periner-jena; ker se v ustavni saiuovladiji vse tri r začelku imenvane — po praznih mislah raz-krojeno vladije vjediiiijo.	L.
llcscda Papeža Pija IX.,
ktero so na Iclošno belo saboto vpričo kardinalov govorili.
(Koiicc.)
Kcdar pa sedaj enikaleri hočejo, naj bi tudi Kli z drugimi ludmi ino oblasliiikami Italije (Laških dežel) vojnko nad Nemec jtortdit/nffi, tako mislimo, de je Naša dolžnost Vam očitno ino slavno zbranim na glas, po ua ravnost povedali, naj bo vsim 'm: to, de nam kaj taciga še od da/ei■ na mitii ni, ker smo, če ravno nevredni namestnik Njega ua zemlji, kteri je Oče miru ino prijatcl lubczui. Saj smo dolžni kakor nar viši Pastir vse narode, ludstva ino kra-lestva z ramo enim iforecim tercam kakor oče lubiti. |)c pa vender Naših podložnikov po izgledi drugih Taljauov v vojsko z ujiiui potegne, kako bi njim, ki vsi gorijo , Vbra-nili?
Per tej priložnosti sc mormo I udi v pričo vsili polkov (narodov) krivim uiislam, ki jih zvijavci v deželskih novicah ino mnogoterih nalisaiiih pismali po sveti lažnivo ozna-nujejo, odpovedali, po kalerili hi radi iz vsili narodov Italije novo svojovlado (republiko) naplclli, iuo Papeža ji poglavarja storili. Veliko bolj opoiiiinauio per tej priliki prav iz scrca Taljauskc narode, ker Nai iz' lubezni za nje skerbi, naj sc varjejo vsili takih zvi-
•J Bi pa znal k«lo reči: „To ni laka; Francoz«, Švajearji i I. i|. imajo republike, ki ae pa slovenska ludstvovladija imenuje." Alj jas pravim, de je tudi republika Ič samovladija, aUo-iih tam ni cesarja, kralja i t. d. je pa ven-der lč en 'za - n čas) izvoljen predsednik, kteri ravno tiste dolžnovti ima, kakor en u-•tavni cesar ali kralj ino ludi ludstvo ima »• skuz svoje — izvoljen« — poročnike per _vladiji svoj del, ino druziga nič.
jač ino škodlivih uaplciov, k tiri so za Ta-Ijansko nevarni; naj bojo svojim kralam iuo oblastni kam, ktcrili dobrovoljuost so poskusili, pokorni ino zvesti, ino naj sc njih ui-kolj ne ločijo. Zakaj čedrugači ravnajo, uc bojo le svojo dolžnost prelomili, ampak tudi nevarnost napravili, de sc bo ravno to Ta-Ijansko od dneva do dneva liujšj razkačilo iuo med sabo razklalo. Kar pa Nas zadene, zopet odkrito povemo ino ponovimo, dc kakor lliinski Papež le to mislimo, skerbimo iuo si prizadevamo, naj bi se kralestvo Kristusovo, sveta cerkev če dalje bolj pomnožila. ne pa dc bi Svoje posvetne dežele iuo časno oblast raztegnili, katirojc previdnost božja timu apostolskimi! sedežu le zato dala, naj bi sc njega časi ložcj varvala, iuo nar viši aposlolstva dolžnosti slobodnej (brez strahu) dopolnile. Močno se torej motijo tisti, ki mislijo, dc se Naše seree željam po veči posvetni oblasti tako da zapeljali, de bi se v hrumečo vojsko zakadili. Veliko več bi Našim očcluimu sereu le uar lubši bilo, ako bi z Svojo skcrhjo ino vso prizadevo ogenj sovraživa pogasili, kardela. ki se vojskujejo, spraviti, iuo po svoji moči mir med njimi spet narediti zamogli.
Naše serce tolaži, zvedeti, de po mnogih krajih Laških iuo drugih dežel v tih velikih zmešnjavah Naši verni otroci svoje dolžnosti do svetih reči ino do služavnikov hožih dopolnijo, jih spodobno spošlovn jc. Nas pa tudi scrce boli. de jih niso povsodi tako spoštovali, kakor sc spodobi. Tudi ne smemo po-/.abiti, sc v tim Vašim zboru milo potožiti nad to v sedajuih dneh posebno nava-dno napako, pohujšlivc bukve iuo pisma ua svetlo dajati, po kalerili sc naša sveta vera iuo keršausko zaderžanje uar gerši zatira, dežele mešajo, ludje dražijo, dc sc ccrkvc-niga premoženja lotijo, svete pravice skru-nijo, iiio možje vsi pošteni skuz krivo dol-žcuje do živiga žalijo.
Vse to suio Vam, častili llraljc, doucs povedati sklenili. Zdaj je pa se potreba, dc v pouifcuosli Svojiga scrca ncprcuchama, stanovitno molimo iuo lloga vsemogočniga ino neskončno vsinileuiga prosimo, naj svojo svelo cerkev ,vsili iiasprotuosli brani, sc milo iz Siona ogleda ua Nas, iuo Nas var-je, vse kralje, oblastnike iuo ludstva pa k edinosti ino enovoli pripela, ter nam lu-bi mir milostivo zopet poucli."
Naliskar in založuik Jtuics Ei. Jcrctlu.