Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	23
-43. šte vilka	JToliet, Illinois, 1. oktobra 1909	Letnik XVIII
PREDSEDNIK TAFT OB PACIFIKU.
Dospel v Seattle, kjer si je ogledal Alaska-Yukon-Pacifiško razstavo.
PRVIKRAT OBISKAL MONTANO.
V 1200 čevljev globokem bakrenem rudniku ves vesel.
Seattle, Wash., 29. sept. — Predsednik Taft je nocoj dosegel pacifiško brežino, dva tedna po svojem odhodu iz Bostona. Tu se smer njegovega potovanja obrne, in ko zapusti Seattle v petek popoludne in potem Tacomo opolnoči, se bo vozil proti jugu do mesta Los Angeles, odkoder se zopet obrne proti vzhodu. Tu je bil seveda najsijajneje sprejet. Jutri dopo-ludne bo prvikrat obiskal Alaska-Yukon-Pacifiško razstavo. Po lun-cheonu bo imel nagovor v naravnem amfiteatru. Zvečer bo spet govoril na razstavišču in sicer na banketu, prirejenem njemu v čast. Na svoji poti v Seattle se je predsednik peljal skozi North Yakimo, kjer se je ustavil, da si ogleda prekrasno razstavo jabolk. Pred mestno zbornico je pozdravil oddelek veteranov velikč armade,
1 V Spokane, Wash., je predsednik .v svojem govoru v torek izjavil, da bo naprosil kongres, naj dovoli izdajo bondov v znesku $10,000,000, da se na zapadu izvede napeljava vode, česar si žele premnogi naseljenci po suhih o-krajih. Obnovil je tudi obljubo, da bo sledil Rooseveltovi politiki glede porabe in izkoriščanja prirodnih bogastev v deželi. Govoril je nadalje o potrebi zaščite deželnega gozdovja.
V ponedeljek popoludne je bil predsednik Taft v slavnem bakrenem rudniku Old Leonard pri Heleni, Mont. Peljal se je 1200 čevljev globoko, pred-no je dospel na dno rova. Mudil se je pol ure v rudniku in kar navdušil se je notri. “Za cel svet ne bi bil rad zamudil tega,” je rekel svojim spremljevalcem. Gospod Taft je zdaj prvikrat obiskal bakreni okraj montanski, in zato ga je vse silno zanimalo. Iz mesta Butte v Old Leonard-rudnik se je peljal v avtomobilu po silno grapavi poti. Ko se je vrnil v mesto, si je ogledal parado šolskih otrok.
Štrajk v O mahi.
Omaha, Nebr., 28. sept. — Ker se je več štrajkarjev povrnilo na delo, je bila cestnoželezniška družba v Oma-hi in Council Bluffsu vstanu, spet pričeti davi s cestnoželezničnim prometom v Omahi in predmestjih, tako da so kare vozile kakor v navadnih časih. Ljudje so se zelo posluževali kar, dasi je bilo videti še mnogo moških in žensk hitečih v svoje delavnice po pristranskih tlakih. Ko se je poskus izjalovil, doseči poravnavo med štraj-karji in kompanijo, je štrajkovni položaj spet skoraj isti, kakor začetkom štrajka. Snoči je imel mestni odbor sejo, v kateri je sklenil, nujno naprositi cestnoželezniško družbo, da izroči zadevo razsodišču. Glede kompanij-skega predloga, da se imajo odslej novi nastavljenci zavezati, da ne pristopijo k nobeni uniji, je izjavil Mau-pin od državne komisije za delo, da bi bila taka zahteva proti Erdmanovi postavi, ker je kompanija meddržavno podjetje, čegar delokrog leži v Nebraski in Iowi.
Drzen razbojnik.
Philadelphia, Pa., 28. sept. — Dva moška sta mrtva in tretji leži obstreljen v bolnišnici vsled poskusa, oropati neki salun ob York Roadu in Lycoming cesti v severnem delu mesta. James Quinn, sin salunarjev, je bil s kroglo v trebuh usmrčen, ker ni roparju dovolj hitro izročil denarja. U-streljen je nadalje Henry F. Saylor pod srce in obstreljen John J. Cassidy. Mladi Quinn je bil z gostoma snoči sam v salunu, ko je vstopil razbojnik in šel d® bare. Quinn je hotel postreči n*venyi gostu, ko mu je ta naenkrat p*i*«lil revolver pod nos, rekoč: “Roke kvišku, vi vsi!” Potem se je ropar obrnil na mladega Quinna, rekoč: “Brž ven z denarjem! Odpri blagajno!” Ta je storil po povelju, a po mislih roparjevih prepočasi. Zato je bil ustreljen v trebuh. Cassidy in Saylor sta sedaj bežala proti vratom. Ropar se je obrnil in je zaklical:	Stojta!
Cassidy ni sledil povelju dovolj hitro in je dobil kroglo v bok. Kaj se je zgodilo s Saylorjem, ni prav dognano. Ta je v bolnišnici samo rekel, da ga je ropar obstrelil in r.iu vzel denar.
0
Na smrt obsojena.
Sudbury, Ont, 25. sept. — Sodnik Magee je obsodil gospo Annie Robinson, da bo dne 24. novembra obešena. Spoznana je bila za krivo, da je usmrtila dojenčka svojih dveh hčera.
Cook in Peary.
St. Johns, N. E., 28. sept. —- Polarna ladja “Jeanie” s Harry Whitney-jem, znanim lovcem iz New Havena, na'krovu je dospela semkaj od Grenlandije. Whitney je pripovedoval, da je Cook v aprilu t. I. dospel v An-notok in pravil, da je dosegel severni tečaj. A Whitney je moral Cooku obljubiti, da tega ne bo povedal Peary-ju. Ta je samo izvedel, da je Cook prišel dalje severno, nego Peary kdaj sploh. Cook je nadalje pripovedoval, da je vse dosegel, česar se je nadjal, in še celo več, in da je zdaj zaključil severno raziskovanje. Potem se je Cook pritoževal, da mu je Peary prevzel njegovo hišo in njegove zaloge, a sicer se mu ni zgodila nobena druga krivica.
Bar Harbor, Me., 28. sept. — Ko-mander Robert E. Peary in general T.
H.	Hubbard, predsednik “Peary Arctic Cluba”, sta'se spet posvetovala in sta urejevala dokaze, ki jih je komander Peary dobil iz raznih virov in ki baje spričajo, da dr. Cook ni dosegel severnega tečaja.
50 oseb ranjenih.
Pittsburg, Pa., 27. sept. — Najmanj 50 oseb je bilo bolj ali. manj, resno ranjenih in več drugih je bržkone storilo smrt tukaj, malo pred poldnem ob eksploziji, ki se je pripetila v poslovnici “Columbian Film Exchange”, soba št, 414 in 415 v Fergusoncfvem poslopju, zgrajenem v osem nadstropij. , Zidovi so izbočeni in vse sobe poškodovane. Nad 100 policajev in gasilcev preiskuje podrtine ter išče: ponesrečencev. Kaj je povzročilo eksplozijo, doslej nf znano. Ko so prišli reševalci na lice mesta, so vsepovsod zadevali ob' moške, ženske, dečke in deklice, ali ožgane ali drugače poškodovane. Njihovo vpitje in ječanje je bilo presunljivo. Vse pittsburške bolnišnice so bile obveščene, in ambulance so drdrale od vseh strani na kraj nesreče. Med drugimi je bilo ranjenih 25 ste-nografistinj.	*
Železniška nesreča.
Chicago, 111., 28. sept. — Pri železniški nesreči, ki se je pripetila davi zarana kmalu po polnoči ob S. Rockwell ulici med 12. in 13. cesto, je bilo šest oseb usmrčenih in do petdeset drugih ranjenih. Brzovlak Panhandle-želez-nice se je zaletel s polno silo ob zadnji voz v južni smeri vozečega tovornega vlaka Chicago, Milwaukee & St. Paul-železnice in povzročil nesrečo. Usmrčenci so bilt vsi živinorejci iz S. Dakote in Montane. Spali so v v'a-gonu tovornega vlaka, polnega živine, ko se je pripetila nesreča.
Štrajk končan.
Butte, Mont., 28. sept. — Štrajk članov zveze “Western Federation of Miners”, ki ga je povzročil izstop stroj nikov iz unije, je končan, in sicer so se strojniki podvrgli. Vsi so spet pristopili kot člani k “W. F. of .M.” in štrajkarji se takoj spet povrnejo na delo. _____________________
Žrtve panike v polski šoli.
Jersey City, N. Y., 27. sept. — Ob paniki, ki je nastala' med 1000 učenci polske župnijske šole pri cerkvi sv. Antona vsled umetnega ognja, ki je bil zažgan na cesti, je bilo 15 otrok ranjenih, eden menda smrtno. Polegte-ga so še mnogi drugi dobili lahke odr-ge. Umetni ogenj so zažgali Italijani v proslavo Garibaldijevega dne.
New York, 27. sept. — Sedaj je dognano, da je bilo ob paniki med otroci polske župnijske šole v Jersey City 14 otrok težko ranjenih, eden tako hudo, da bo bržkone umrl. Žrtve so vse v starosti od sedem do desetih let.
Štiri osebe usmrčene.
Milwaukee, Wis., 27. sept. — Štiri osebe so bile na mestu usmrčene in tri druge ranjene ob 8:45 snoči, ko je trčil samotežen voziček ob tovoren vlak eno miljo zapadno od Edgara. Devet oseb na poti iz cerkve se je nahajalo na vozu. Usmrčeni so bili: Jos. Kaul, delovodja N*rthwestern-železnice; Jo-žefina in Marija Kaul, njegova otroka in Viktor Literski.
Požigalec.
Evansville, Ind., 27. sept. — Pod obtožbo, da je zažgal 37 poslopij, vsled česar je nastala škoda za $300,000 je bil tukaj dejan v zapor 40 let stari Philipp Klein. Policija misli, da je Klein zmešanega duha.
Guv. Johnsonova oporoka.
St. Paul, Minn., 25. sept. — Guverner Johnson, ki je umrl za posledicami neke operacije, je zapustil oporoko, ki so jo našli šele sedaj. Oporoka je bila napisana leta 1897. Soproga pokojnikova je edina dednica. Zapuščina ima vrednost kacih $35,000.
WRIGHT 0KR02IL . KIP SVOBODE.
Zrakoplovec iz Daytona in Glenn H. Curtiss poveličujeta slavnosti v New Yorku.
PARADE NA SUHEM IN MORJU.
Na stotisoče gledalcev vsak dan na Hudson-Fultonovi proslavi.
New York, 29. sept. — Danes je bil dan zrakoplovstva v Hudson-Fultonovi proslavi, ampak bile so še druge znamenitosti poleg vzletov Wilbur Wrighta in Glenn H. Curtissa, ki so vzbujale pozornost več stotisoč oseb. Dočim sta Wright in Curtiss uspešno vzletela z Governor’s Islanda, sta dva vodljiva balona podjela tekmo iz New Yorka v Albany in imela oba “smolo”, dočim so moštva od vojnih ladij raznih narodov • priredila regato, katero so gledale ogromne množice. Poleg-tega je bila včerajšnja parada'ponovljena v korist prebivalcev Bronxa in gledalcev je bilo nad 400,000. Dopo-ludne se je nad polmiljona šolskih otrok udeležilo spominskih in zgodovinskih vaj v raznih šolah po mestu.
Lepšega vzletališča si^ ni mogoče predstavljati, nego je veliki amfiteater Governor’s Islanda1. Gospod Curtiss, ki je prenočil na otoku, se je začel ob polsedmih zjutraj pripravljati, da poskusi svoj novi stroj. Dvignil se je polagoma v višino 30 čevljev in je potem obrnil svoj stroj proti jugu. Stroj je odgovarjal krmilu in opisal polukrog. Curtiss- se je potem spustil doli prav srečno. Bil je s svojim zrakoplovom prav zadovoljen. Wilbur Wrighta ni bilo na otoku, ko je Curtiss podjel svoj vzlet.
Wilbur Wright se je s svojim zrakoplovom dvignil z Governor’s Islanda ob 8:47 zjutraj. Ostal je v zraku kacih deset minut in poletel čez Castle William tako, da -je otok popolnoma okrožil. Pri tem je preletel razdaljo dveh milj. Vrnil se je na svoje vzletišče in brez nez’gode izkrcal. Ko je nekatere žice na svojem stroju bolj napel, se je ob 10:18 zopet dvignil. Poletel je čez spodnji zaliv in okoli kipa svobode. V zraku je ostal 6j4 minute. Na povratku je dosegel hitrost 50 milj na uro.
New York, 28. sept. — Danes je bil prirejen zgodovinski obhod. Več mesecev je 300 umetnikov, mizarjev in drugih rokodelcev na vse kriplje delalo, da so pravočasno dogotovili 54 prekrasnih vozov za to parado. Kacih 20,000 moških, žensk in otrok, večinoma v kostumih, je bilo na umetno narejenih vozovih, ali med njimi. Predstavljali so zgodovinske osebnosti.
Ponedeljkove slavnosti je motil dež. Izostati so morali vzleti z zrakoplovi, a druge točke programa so se vendarle izvršile. Med drugim je bil posvečen velik park ob reki Hudson in spominek Henry Hudsonu.
Velikanska je bila v soboto parada vojnih ladij. Po reki navzgori sta se vozili tudi starodavni ladji “Half Moon” in “Clermont”, ki sta ovekovečili Hudsona in Fultona svoje dni.
V žrelu ognjenika.
Victoria, B. C., 27. sept. — V angleških časopisih na Japonskem je sedaj prepir, sličen onemu med Pearyjem in Cookom. Gre se pri tem za vprašanje, ali je bil profesor Jay J. Rodger iz Chicage res v žrelu ognjenika Mt. Asama. Profesor Rodger je brzojavil podrobnosti tega podjetja časopisom v Yokohami. Pripovedoval je senzačno “storijo”, kako so ga štirje možje spustili na vrvi v žrelo. Dr. Clay McCauley iz Bostona, pisatelj in misijonar, je potem napisal popravek “resnici na ljubo”, ki je v njem rekel, da je prof. Rodger širokoustnež, češ, spuščen ni bil po vrvi v žrelo, temveč je v žrelo po hrapavem obronku lezel. Odtlej so pristaši obeh mož objavljali po časopisju neštete fotografije in članke za in proti.
Ponesrečen zrakoplov.
Moulins, Francija, 25. sept. — Francoski vojaški zrakoplov “Republique” je eksplodiral davi v zraku 5 milj od tu. Četveri možje, ki so bili na krovu, so bili usmrčeni. Ti so: Kapitan Marchai, lajtnant Chaure, in podlajt-nanta Vincent in Reuxi. Balon je eksplodiral v višini 600 čevljev s silnim pokom in z zrakoplovci vred strmoglavil na poljano, kjer je bilo zbranih na tisoče gledalcev.
Pariz, 25. sept. — Izguba vodljivega vojaškega balona “Republique” vsled, eksplozije se tu smatra skoro za narodno velenesrečo. Predsednik Fallieres je bil po žalostni vesti silno potrt
Potres.
St. Louis, Mo., 27. sept. — Mnogo ljudi je tukaj davi ob 3. uri 47 min. vzbudil lahen potres. V zapadnem delu mesta je bil stres najbolj občutiti. Poročila o potresu so dospela iz vseh pstaj na Mobile & Ohio-železni-ce prav do Caira, 111., na jugu. O kaki škodi se ni poročalo.
Evansville, Ind., 27. sept. — Tu je bil potres davi ob 3:45. Hiše so se majale in podobe po stenah premikale, kar je mnogo ljudi vzbudilo. Zamolklo podzemeljsko bobnenje je spremljalo pojav. Stres se je pomikal od jugovzhoda proti severozapadu.
Decatur, Ul., 27. sept. — Dva zem-Ijetresa sta bila občutiti davi tukaj.
Terre Haute, Ind., 27. sept. — Vsled potresa sta se tu davi dva dimnika zrušila, a zveza električne luči in telefona je bila pretrgana.
200 žrtev po viharju.
New Orleans, La., 25. sept. — Delavci na Louisville & Nashville-želez-nici so našli blizu Dunbar Stationa, La., trupla 36 brodarjev in ribičev, tako da znaša sedaj število človeških žrtev po nedavnem viharju okoli 200. Ker so trupla že zelo gnila, so bila takoj na mestu pokopana. Škoda, napravljena po lukah, mestih in polju, znaša na milijone dolarjev.
Morajo še čakati.
West Duxbtiry, Mass., 25. sept. — Tu zbrani “imersiomsti”, ki so mislili da bo v pravkar preteklih 24 urah konec sveta, vsled česar so se iznebili vse svoje imovine, so sedaj uvideli, da so se ušteli in povečini so že odpotovali. Nikakor pa ne dvomijo, da je konec sveta blizu in da ni napočil, kakor je naznanjalo več “razodetij”, zvračajo na krivo razlago istih.
Skopuh umrl lakote.
Cincinnati, O., 26. sept. — Truplo Christopher Kuhna, ki je bil 68 let star in mizar po obrti, je bilo najdeno v njegovi umazani sobi pod h. št. 1622 Central Ave. Po izpovedi njegovih sosedov je umrl že dne 6 sept. V njegovi sobi so našli vrednostnih papirjev za več tisoč dolarjev.
Proti javnim šolam.
Pariz, 28. sept. — Francoski škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem se katoliški starši na Francoskem opozarjajo na to, da pouk v javnih šolah stavi v nevarnost vero njihovih otrok. Pismo posebno obsoja skupno odgojo obeh spolov. Rečeno je v pismu, da pomešanje obeh spolov nasprotuje nravnosti in je omikanega naroda ne-vredho. Pismo posebno prepoveduje rabo več šolskih knjig, predvsem zgodovinskih, in poziva starše, naj se slo-' žijo .v obrano vere.
Pariz, 28. sept. — V pastirskem pismu, ki so je izdali francoski škofje v šolskem vprašanju na francosko ljudstvo, se razglaša, da se bodo staršem, ki svoje otroke vbodoče pošljejo v javne šole, odrekali sv. zakramenti. “Boga se mora poslušati bolj ko ljudi!” zaključuje pastirsko pismo.
Le Temps ’ misli, da je to pismo vojna napoved proti načelu “nepristranskega” pouka in obžalovanja vredna zmota, ki utegne dati resničnim sovražnikom cerkve orožje v roko.
Zahvala.
Spodnjepodpisani se s tem srčno zahvaljujem društvom sv. Roka št. 15. v Allegheny, Pa., oziroma naši slavni K. S. K. J., za tako hitro izplačilo usmrtnine po mojej prerano umr-lej ljubljeni soprogi Heleni, v znesku
$500.00.
Priporočam torej slavno K. S. K. J. vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, ker je res vredna priporočila v vsakem oziru.
Martin Curel.
Vzrok in učinek.
Raznoteri so vzroki za glavobol, ampak Severovi Praški zoper glavobol imajo neglede na vzroke en učinek: bolečine preženejo. Bolniku podeljujejo občutek prijetne udobnosti, ne da bi škodili želodcu. V lekarnah; 12 praškov za 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Farmi naprodaj.
Prodam 2 farmi. Ena obstoji iz 90 akrov, 40 akrov je obdelane a ostalo je še gozd. Na tej farmi že sam živim 12 let. Farma je 5 minut od šole, 6 milj od mesta in eno miljo od postaje. Cena $5000.00,
Druga farma je pol milje od prve. Obstoji iz 80 akrov zemlje, 2 akra obdelana. Na tej farmi sem letos naredil hišo za $1260.00. Prostora je v nji za 2 družini. Cena $3000.00.
Farmi prodam ali pa oddam v najem. Pogoji jako ugodni.
John Oberman,
Deerbrook, Wisconsin.
ŠPANCI VESELI ZMAGE NAD MAVRI,
Gora Guruga je naposled zasedena po španskih četah in to pomenja konec vojne.
V AVSTRIJI ŠE NE BODE MIRU.
Nemci na Dunaju venomer napadajo Čehe. Tudi v Trstu tekla kri.
Madrid, 29. sept. — Vzetje mest Nador in Zeluan po španskih četah se tu proslavlja kot dejansko dokončanje vojne s Kabili. Brzojavke iz Mehlle poročajo, da so v plamenih vse vasi po gričevju na vznožju gore Guruge, ki je služila Mavrom kot opirališče.
Madrid, 29. sept. — Vojno ministrstvo naznanja, da je vojskovanje v Maroku proti Mavrom takorekoč končano. Mavri se že pogajajo in se bodo bržkone brezpogojno udali. Izza julija meseca se je vlekla ta vojska, ki je posebno nižje sloje španskega ljudstva silno razburjala.
- Madrid, 30. sept. — Madrid je ves v zastavah in razsvetljen nocoj v proslavo španskega uspeha v Afriki, ki je dosegel danes višek s tem, da je bila vzeta gora Guruga, glavna trdnjava Mavrov, Množice po ulicah glasno pozdravljajo novico, ki pomenja slavno dokončanje vojne in skorajšnji'povratek čet. Vzetja gore Guruge se je udeležilo 60,000 mož in 68 topov, k’ so bili razdeljeni v dva oddelka.
Sedaj se pričakuje, da se razburjeno špansko ljudstvo pomiri, to tem bo'j, ker se obeta mnogo dela v neizmerno bogatih afriških rudnikih.
Gerbere, Francija, 30. sept. —- Ostra cenzura nad brzojavkami se nadaljuje po vsej pokrajini Kataloniji. Po semkaj dospelih poročilih hodijo mali vojaški oddelki po deželi in razorožujejo kmete. Pravijo, da so oblasti v pomif-jenje javne nevolje sklenile, preložiti nadaljnja vojnosodna usmrčenja do konca novembra, vendar ne bodo dovolile, da se spet odpro zasebne šole, ki se v njih predavajo anarhistični uki.
Madrid, 30. sept. — V Barceloni je bilo več oseb ranjenih, ko je nekdo vrgel bombo. Cenzor je prepovedal razširjanje te vesti m minister notranjih zadev izjavlja, da taka nasilstva opravičujejo razglasitev obsednega stanja.
Spopadi v Avstriji.
Dunaj, 29-, sept. — Narodnostni raz-por je na Dunaju povzročil novih krvavih spopadov. Povodom mnogih protestnih zborovanj je prišlo v več mestnih okrajih do pravcatih bitk na ulicah med Čehi in Nemci. Na tisoče nemških prenapetežev je naskakovalo češke shode. A Čehi so se postavili v bran, in tako je prišlo do prelivanja krvi. Vsepolno oseb je bilo ranjenih. Policija je nastopala v velikih oddelkih. A po mislih Nemcev je bila preveč naklonjena Čehom. Zato je med Nemci zavladala največja razburjenost.
Poostritev nasprotstev med Nemci in Čehi je nadalje povzročila, da so prvi odklonili sodelovanje v češkem deželnem zboru. Zato je vlada sklenila, spet zapreti češko deželno zbornico, če ne pride prav kmalu do spo-razumljenja.
Tudi v Trstu je tekla kri. Tja je dospelo 80 udeležencev kongresa učenjakov iz Padove, Irredentarji so jih nameravali prav posebno pozdraviti. Pa policija je preprečila vsako demonstracijo protiavstrijskega značaja. Vsledtega je prišlo do resnih spopadov. Mnogo oseb je bilo ranjenih, in mnogo dejanih v zapor.
POZOR!
Prijatelj in rojak! Kam se bodeš obrnil dne 10. oktobra, ko bode blagcr-slovljenje slovenske cerkve v Chicagi,
111.,	ako se bodeš udeležil te velike in redke slavnosti med Slovenskim Narodom v Ameriki. In gotovo vsaki ki pride na svoj cilj si želi gorki prigrizek. Zatorej dam na nanje, da naj-bližnja slovenska gostilna pri slovenski cerkvi je na Cor. 22. ceste in Lincoln St. Kjer se vedno toči sveže pivo ter je mrzli in gorki prigrizek na razpolago. In na dan 10. oktobra, to je na slavnostni dan, bode posebno pripravljeno kosilo za vsakega izmed rojakov. Zatoraj se priporočam rojakom Slovencem, za obilen obisk na ta dan, katerim hočem postreči po mojej najboljši moči. In upam tudi, da bode vsaki izmed Slovencev z mojo postrežbo zadovoljen. Za obilen obisk se priporočam,
MARTIN NEMANICH,
22 St. Cor. Lincoln St. Phone Canal 80 Chicago, Illinois.
Listnica uredništva.
Ta teden smo prejeli iz Jolieta irl od drugod zopet več dopisov tičočih ■ se prepira med društvenimi člani zaradi zadev K. S. K. Jednote. Gospodje dopisniki naj nam ne zamerijo, da ne priobčimo njih dopisov, ker so preveč osebni. S psovanjem in zmerjanjem se nič ne dokaže in nič ne doseže. Če polnijo drugi slovenski listi svoje predale s takim gradivom, slo-bodno jim! “Am. Slov.” je načelno zoper to. Sicer pa svetujemo vsem prepiračem, naj pazno prečitajo resolucijo Jednotinih odbornikov na 5. strani današnje številke. Kdor misli, da se mu godi krivica, naj se posluži sodnijske poti, pa bo znašel, pri čem da je.
Naznanilo.
V nedeljo dne 10. oktobra bo blagoslovljena slovenska cerkev sv. Štefana v Chicagi.
Marčanje se bo pričelo točno ob 9. uri dopoldan od Narodne Dvorane na 18. cesti in Centre Ave.
Vsa povabljena društva naj prosimo naznanijo, kedaj da bodo prišla v Chicago in kje jih bomo lahko srečali.
Naj nam naznanijo prav v kratkem na naslov našega gospoda župnika Rev. A. Soj ar, W. 22 Pl. & Lincoln St.	Cerkveni odbor.
Zahvala.
Na občnem zboru Slovenskega Sokola v Jolietu, k- se je vršil v nedeljo zvečer, dne 1.. sept. 1909, je bilo soglasno
SKLENJENO, da izreče odbor v imenu celega društva javno zahvalo ravnateljstvu cenj. lista “Amerikan-skega Slovenca” za naklonjenost, ki jo je isto izkazalo Sokolu, s tem, da je brezplačno priobčevalo v list vsa poročila in druge stvari v korist Sokola.
Josip Sitar, starosta.
Frank Skole, tajnik.
Ljudožerci v Afriki.
Antwerpen, Belgija,-26. sept.—Poročila iz francoskega Konga javljajo, da se v pokrajinah Mataba in Sangha, kjer so se črnci uprli, spet razširja kanibalizem ali ljudožerstvo. Črnokožci so več vslužbencev upraviteljstva u-smrtili in požrli in neki telegrafist, ki je sedel ravno pri svojem stroju, je bil ubit, spečen in použit.
Mihanovič prodal brodovje.
Zagreb, 19. sept. — Parobrodno društvo Mihanovičevo v Buenos Ayres je kupil neki angleški sindikat za 65 milijonov frankov. Mihanovič je rodom Hrvat iz Dubrovnika. Šel je v mladih dneh v Buenos-Ayres, brez premoženja; začel je kot mornar prevažati ljudi čez reko Rio della Plata. Pri svoji inteligenci in varčnosti je dosegel, da si je kmalu kupil večjo ladij o, nato parnik, potem pa ustvaril mogočno paroplovno družbo, ki je obvladovala ves promet po Rio della Plata in v republikah Argentina, Uru-gauy in Paraguay. Sedaj je družbo prodal za 65 milijonov in ima še drugega premoženja.—Redka podjetnost. Mihanovič je ostal vedno zvest Hrvat. Pred 2 leti je bil v domovini in je hotel ustanoviti na Jadranu veliko paroplovno podjetje, a mu je vlada prekrižala račune.
Vedno svetel,
“Rabljen ključ je vedno svetel”, j« star rek. Stalno delo ne dovoljuje ključu rjaveti. Človek, ki stanovitno dela, je zdrav in poln odločnosti, dočim počasni in leni človek kmalu postane nesposoben za kakršnokoli delo, Bržko njegovi organi niso več vstanu vršiti svoje dolžnosti, zbole. Kadar opaziš tako stanje, glej, da se ozdraviš. Ce ti jed tako ne diši kakor bi morala, ali če se čutiš utrujenega brez vzroka, je čas uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je izvrstna tonika za želodec. Uživaj ga pri vseh boleznih želodca, krvi in živcev% V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 South Ashland Ave., Chicago, 111.
Rock Springs, Wyo., 27. sept. — Pri dr. sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo. je bil 12. sept. 1909 izvoljen sobrat Ivan Koshir, Box 563, društvenim tajnikom. Vsled tega se naznanja vsem članom in članicam K. S. K. J., da se v slučaju dopisovanja z omenjenim društvom poslužujejo predpisanega naslova.	John Koshir, tajnik.
Na javni dražbi
se prodajo dve hiši in ioti na 1224 Cora in na 506 Hutchins St., Joliet, 111. nedeljo popoludne dne 3. oktobra ob 3. uri. — Prodam ker se sem preselil. Najlepša prilika, da dobiš hišo po svoji lastili ceni. Proda se onemu, ki bo največ obljubil. Ne pozabite prostora, ure in dneva.
P.	Jurejevčič.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 29. sept. — V korist naši cerkvi sv. Jožefa bomo imeli letos meseca oktobra veselico, ki bo trajala tri večere, namreč 16., 23. in 30. oktobra. Ker je bilo letos pri fari več izvanred-nih stroškov z barvanjem in popravljanjem farnih poslopij in prizidanjem hiše za. šolske sestre, je pričakovati, da se je bo naš narod udeležil v obilnem številu in pripomogel k dobremu finančnemu uspehu. Cerkveni odbor se trudi kar najbolj, da bo preskrbljeno za pošteno zabavo in kratek čas. —
—	Z delom za gradnjo nove tiskarne Am. Slovenca se je začelo zadnjo soboto.
—Vsem mladim in starim jolietskim rojakom, ki bi se radi naučili angleški citati in pisati, sc spet nudi lepa prilika brezplačnega pouka. Šolsko ravnateljstvo jolietsko nam je namreč doposlalo sledeče naznanilo: “Joliet-ska večerna šola se otvori v ponedeljek zvečer, dne 4. oktobra, v tako-zvani Rooseveltovi šoli, na voglu Chicago in Webster ulic. Poučevalo se bode od 7. do 9. ure v ponedeljek, torek, sredo in četrtek vsacega tedna. Šola se bo nadaljevala šest mesecev, kakor v zadnjem letu. Želimo, da se vsi ukaželjni zglase že prvi večer in da bo udeležba polnoštevilna koncem prvega tedna. Tako bode učiteljstvo vstanu storiti mnogo več za vse, ki se hočejo res kaj naučiti.” Tako torej naznanja šolsko ravnateljstvo, Zato se požurite vsi ukaželjni rojaki in zglasite v Rooseveltovi šoli že prihodnji ponedeljek zvečer. Pouk v angleščini bo zastonj — zato nikarte zamuditi prelepe prilike!
—	Veselica s plesom, ki se je vršila v najlepšem redu zadnjo soboto v dvorani hrvatske šole v korist hrvatski cerkvi Blažene Bogorodice, se je obnesla prav dobro v vsakem oziru. Udeležba je bila obilna in oduševljena. Kontest med gg. Bajtom in Koludro-vičem je donesla $1,360.20, in sicer je nabral prvi $805.87 in drugi $554.33. Polegtega je vrgel ples in drugo či-stpga. dobički! $15J,
—	Kakor nam poroča Rev. Violič, šteje letos jolietska hrvatska šola 118 učencev m učenk,
—	Poročena sta bila danes v hrvatski cerkvi g. Andro Koludrovič in gdčna. Mary Tomae, Bile» srečno!
—	G. Anton Scbager, žltatli pevovodja in naš polurojak, žaluje nad preranim grobom svojega iiadepolnega -sinka Leona, ki je umrl v 14. letu svoje starosti za Škrlatico zadnji četrtek.
—	V proslavo Hudson-Fultonovo je izdala Z. D. pošta posebne znamke po 2c. V Joliet za poštno rabo je v ponedeljek dospelo teh znamk 60,000.
—	Lahen zemljetres je bil občutiti v ponedeljek zarana ob 3:50 od Chica-ge do St. Louisa, tudi v Jolietu.
-—Mnogo članov bo štela delegacija jolietska, ki pojde koncem oktobra meseca v New Orleans na konvencijo v svrho naprave globokega kanala od Chicage do Mehikanskega zaliva. U radno bo zastopan Joliet po delegatih, ki jih bo te dni izbral župan Cronin.
—-'‘The Joliet & Aurora Coal Co.’ je sklenila, odpreti.nov premogovnik v Braidwoodu in pričeti z delom, bržko bo napravljen preduh (shaft). Do premogovnika bodo položili železni ški tir. Odkrili so baje žilo izvrstne ga premoga.
—	V Aurori, 111., je bil zadnjo ne deljo položen vogelni kamen nove ka toliške cerkve, ki bo stala $25,000. Obrede je vodil mil. škof Muldoon iz Rockforda. Slovesnosti se je udele žilo mnogo Jolietčanov.
—	Neki George Paszewski je bil zadnjo sredo ustreljen. No nekem malenkostnem prepiru ga je z revol verjem usmrtil neki Mike Kolinko. Žalostni slučaj pride pred porotnike
—, Pisma na pošti koncem zadnjega ,tedna so imeli: Androvič I., Čerin Mi tro, Kovačik Jos. in Veselič Franjo.
njimi cablegram mil. g. škofa Starihe iz Ljubljane. Zvečer je bila slavnostna veselica šolske dece in častitanje cerkvenih odbornikov in društvenih zastopnikov. Vsi so povdarjali zasluge, ki si jih je pridobil slavljenec za župnijo sv. Bernarda, ki jo je on ustanovil pred 19. leti in sezidal cerkev, ki je najlepša ne le v St. Paulu, ampak v celi Minnesoti. Kako priljubljen je med svojimi farani je pokazalo tudi to, da so mu društva spadajoča k župniji ob tej priliki poklonila dar v 'znesku $1,400.00.
Č. g. Anton Ogulin je bil rojen 6. februarja 1. 1862 v semiški fari na Dolenjskem, je dokončal svoje gimnazijske študije v Novem mestu in prišel v Ameriko 1. 1880. s sedanjim škofom Stariha. Bogoslovje je dovršil v St. Francis semenišču in bil 19. sept. 1. 1884 posvečen v mašnika. Služboval je v Heron Lake štiri leta, v St. Peter dve leti in prišel odtod v St. Paul, kjer še zdaj čil in krepek blagonosno deluje. Bog ga ohrani še mnogo let!
A. L.
Bradley, 111., 26. sept. — V torek dne 21. t. m. je neznanokam odšla Lena Zace, rojena Skubic, z dečkom po imenu William, star je 7 do 8 let. Deček je posinovljen od njenega moža g. Chas. Zace-ja, ki je po rodu Francoz. Ker mu je jako hudo, da se je kaj podobnega primerilo, za to želi, da se oba preč vrneta nazaj.
To mi je rekel g. Zace, ko sva se slučajno menila te dni.
Rojaku g. Johnu Pezdirc je umrl 11 mesecev stari sinček, a pred 6 meseci so pokopali 6 let starega sinka. To je za uglednega rojaka res hud udarec. Prizadetim izrekamo naše sožalje. Pozdrav!	M. Stefanich.
je skoraj gotovo ena najlepših, kar jih imamo tu v Ely. Na eni strani je slovenska trobarva in na drugej strani barva zastave Zjedinjenih držav. Botri so bili g. John Koščak s svojo soprogo in g. Matija Štajer s svojo soprogo. Pri blagoslovu je dal župnik kratek nagovor, s pripombo, da si je društvo izbralo sv. Barbaro za društveno patronico, saj ravno ona je priprošnjica rudarjev, kar smo tudi tukajšnji Slovenci. Po pridigi je bilo darovanje ali “ofer” v prid cerkve in društva.
Dne -25. t. m. so se tukaj poročili g. Franc Miklavčič z gdč. Franico Brodnik in Matevž Zgonc z gdč. Marijo Gradišar. Želimo obilo sreče in blagoslova!	P.
Fleming, Kans., 27. sept. — Iz sosednega mesta Columbusa se nam poroča žalostna novica, da je tam rojak Tomaž Vovk zaklal do smrti nekega
svoje prejšno mesto, so prišli sem na Gilbert in z njimi tudi društvo, kar je hvale vredno. Toda, dragi mi Slovenci v Gilbertu! To je premalo za nas. Podporna društva so sicer blagor med nami, posebno v bolezni m drugi nesreči, dobra za žene in otroke, ampak ne za slogo, ne za druge še zraven potrebne stvari možu ali bodisi mladeniču, ker nimajo pravega sistema. Sicer bi pa vendar bilo dobro ustanoviti še eno podporno društvo tukaj med nami, kar nam je potrebno in je želeti, da bi se kmalu to uresničilo.
Toda zraven vsega tega nam je ne-obhodno potrebno si ustanoviti Politično društvo, kjer bi se večkrat skupaj sešli, se pogovorili ter tako lažji eden drugemu pomagali, kakor dozdaj ko eden za druzega ne ve.
Pomislite malo, možaki, kateri kaj tudi lahko presodite, da ako bi imeli društvo, h kateremu bi se recimo skup sešli vsako drugo nedeljo ter bi tam
rojega prijatelja, dne 19. sept. zvečer, govorili o eni ali drugi stvari, pretresli
Zločin je menda povzročila opojna pijača, dasi je to dežela “vodopivcev”.
malo dogodke preteklih dveh tednov, recimo o delu, trgovini, slogi ali dru
Žalostno je res, da se kaj podobnega gej stvari, ker dosti je Slovencev med
primeri med Slovani tako gostoma.
J.	S.
Brockway, Minn., 23. sept. — Cenjeni urednik: — Prosim za malo prostorčka v našem listu.
Tukaj smo imeli precej dežja zadnji čas; v ponedeljek je cel večer šel, in grmelo in bliskalo se je, da je bila kar groza. Sedaj je vreme dosti lepo; upamo, da bo tudi tako ostalo, ker farmarji imamo sedaj obilo dela na njivah.
Dne 19. t. m. je v Gospodu zaspal tukajšnji faran Andrej Then. Bil je Nemec v starosti 80 let, in zapušča soprogo in enega sina. Umrli je bil velik dobrotnik llašč Cerkve. Veličastni pogreb se je vršil v torek 21. t. m. ob deseti uri. Bile so tri sv. maše, prvi dve tihi in potem velika sv. maša z leviti, katero je opravil naš domači g. župnik. Po sv. maši se je pomikal velik sprevod na pokopališče, katerega se je udeležilo tudi društvo sv. Štefana, katerega član je bil umrli. Bili so štirje duhovniki, ki so opravljali službo za umrlega. Naj pokojni počiva v miru!
Prihodnji torek 28. sept. se bode obhajala ženitnina Frank Farman-a in Jerice Shaubah. Nevesta je iz Brock-waya, ženin pa je bil doma na Kranjskem in je prišel v Ameriko. Bil je že na Filipinskih otokih v vojski, in še vedno spoštuje svoj slovenski materni jezik, kakor tudi nevesta. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova.
Naj zadostuje za danes, še.vdrugič kaj. S pozdravom!
J. Poglajen.
Fleming, Kans., 26. okt. — G. urednik A. Sl.! Kar imam sporočiti Slovencem širom Amerike, ni kaka žaba-va, pač pa zločinstvo in žalostna posledica slabega vedenja m nezmernega življenja.
Tukaj na Flemingu sta se naselila pred par leti dva rojaka, Slovenca iz Nemčije, namreč Tomaž Vovk, doma' nekje od Čateža, in Anton Skrobonja od Litije. Oba sta pustila svoje družine v Nemčiji, kjer sta prej delala. Potem se je A. Skrobonja od tukaj preselil nekam v Arkansas, kamor je tudi dobil svojo družino. Ker mu pa ni tam ugajalo, se je povrnil sem nazaj -v slovensko naselbino kakih 10 milj oddaljeno od Fleminga, v Coro-no, kjer je tudi njegov prijatelj delal, Tomaž Vovk. Čez nekaj časa potem je vzel med drugimi na hrano tudi svojega prijatelja Tomaža Vovka. Med Tomažem Vovkom in Skrobo-njatovo ženo se je potem razvilo preveč iskreno prijateljstvo, kar je bilo povod prepiru. Na večkratni opomin od strani Skrobonjata, da naj Tomaž Vovk zapusti njegovo hišo in naj si poišče drugo stanovanje, se on ni oziral. Zato je Skrobonja sam zapustil staro stanovanje in prepustil osodi svojo ženo in otroke.
Pa ker ni imel miru v srcu, se je
19.	sept. popoldne povrnil in vnovič zahteval, da Tomaž Vovk zapusti stanovanje in se nastane drugje. To je pa njegovo ženo vjezilo, da je vzela stol m svojega moža z njim udarila po glav!. Nato se je približal Tomaž Vovk in ga je sunil z velikim nožem v prša tako močno, da mu je prebodel srce, nakar se je Anton Skrobo-nja zgrudil in bil v trenutku mrtev.
Zločinec je pribežal še tisto noč na Fleming in zjutraj se je oglasil v neki slovenski hiši. Precej za njim so prišli njegovi preganjalci. Policaji so ga prijeli in ga odgnali v zapor v Columbus, kjer bo čakal, da se mu izreče odstrani sodnije zaslužena kazen. Občinstvo na Coroni je bilo tako razburjeno, da ako bi ga bili tam ujeli ali da bi ga bila policija prignala na kraj zločina, bi bilo linčanje neizogibno, Vse čitatelje A. S. pozdravljam.
Anton Skubic.
nami, kateri imajo skušnje življenja ter ostro oko, da vidijo, kako nas drugi narod zaničuje ter nas prezira pri delu in pri vsem, koder more koplje za Slovenca jamo, v katero bi ga rad spravil: — pomisli malo, fant, ko bi imel tako društvo, kaj ne da bi šel rajši k seji kakor v šaloon, kjer se napiješ, zapraviš svoj težko zasluženi denar in nazadnje marsikateri dobi ječo povrhu vsega ali razbito glavo, kar se žalibog večkrat primeri — ali ne? Pomislite tudi možje, koliko o-brekovanja bi si prihranili s tem, da greste na mesto v saloon k seji od svojih boljših polovic, katere rade izgovarjajo besedo pijanec, zapravljivec itd.
Sedaj pa prosim odpuščanja od strani tistih, katere bodo te vrstice mogoče malo pri srcu pošegetale. Toda dragi mi prijatelj, to ni nič več kakor gola resnica, o katerej se je že vas marsikateri drug sam prepričal. Samo eden vzgled bom tu zapisal, in mislim, da, kateri zna koliko kaj soditi, mi bo pritrdil. Kadar pride mladenič v A-meriko, v kraj, kateri mu je tuj, nič ne ve. Pride k bratu, ali k sestri, ali bodisi k drugemu, najprvo je na mizi pet botlev piva, in po tistem zmeraj tako, ob nedeljah pa ne konca ne kraja. Namesto da bi ga kaj podučili o drugih stvareh, ga upijanijo in tako ostane večina naših Slovencev udanih pijači do konca svojega življenja, kar mu je v škodo na telesu in svoj ugled si spridi pri družili ljudeh.
H koncu pozdravljam vse ameriške Slovence. Tebi, dragi list, obilo uspeha!	Radenčan,
Jamčenje
Absolutno jamčimo za Yse vrednostne stvari, ako so shranjene v naših predalih, kijih lahko najmete po
$3.00 2T-A. LETO.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor, Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL-
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa to «troh -padajoča dela po najnižjib cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
Compagnije ^ Generale ^ Transalan tique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, a^fent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C, Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17U| St., St. Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, Illinois,
Chisholm, Minn., 24. sept. — Kakor znano, nismo tu sedaj še imeli slo venske brivnice, a prišel je g. John Swaiger te dni sem in je otvoril isto, da se bomo hodili lahko brit k svoje mu rojaku.
Novodošlemu rojaku želimo lep u speli irjed nami.	J. R.
Collinwood, O., 27. sept. — Danes sta v tukajšnji slovenski cerkvi storila dosmrtno zvezo gosp. Josip Mervar in gdč. Mary Gerbec iz Indianapolisa, Ind. Bilo srečno!
Jos. Kaučič.
St. Paul, Minn., 24. sept. — V torek dne 21. sept. je praznoval č. g. Antón Ogulin, župnik cerkve sv. Bernarda svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega mašništva. Častiti jubilar jé služil ob 10. slovesno sv. mašo, pri kateri sta mu stregla dva njegova bivša kaplana, kot dija-kon in subdijakon, č. g. Solnce kot arhidijakon in č. g. Božja kot ceremo-mjar. V svetišču je bil navzoč mil. g. škof Trobec iz St. Clouda, Msgr. Plut in okoli 30 duhovnikov, skoraj sami Slovenci. Slavnostno pridigo je imel sošolec jubilarjev č. g. Young. Prostrana cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. Po službi božji so priredili farani slavljencu in povabljenim gostom v farni dvorani imeniten banket. Toastmaster je bil Dr. Seliškar, ki je z njemu lastno duhovitostjo poživljal slovenske prijatelje in sošolce jubilarjeve, da so povedali marsikaj zanimivega iz njegovega življenja in misijonskega delovanja ter si oživili mladostne spomine. Došlo je tudi mnogo brzojavnih častitek, mej
Conemaugh, Pa., 27. sept. — Cenje no mi uredništvo Am. Slovenca! Prosim za par vrstic v našem preljubem listu, ker že dolgo ni bilo slišati iz na šega kraja nobenega dopisa. Kar se tiče dela, gre še precej dobro za naše rojake in druge ljudi. Kar se tiče nas Slovencev, delamo večinoma pod lastnico “Cambria Steel Company” premogokopih, kateremu delu smo še najbolj vajeni v tej deželi. In kar se tiče našega lista Am. Slovenca, je že lepo število naročnikov naročenih na njega. Slovenci in rojaki, naročujte se na ta list, ker se bliža naša navad na zima, in mrzli dnevi bojo, pa boš vzel papir Am. Slovenca h gorki peči in boš zvedel, kaj nam piše. Zatoraj rojaki naročujte se na ta list, ker je najprvi list v Ameriki. Stane samo $1 za celo leto. S pozdravom na vse naročnike. In tebi, Am. Slovenec, želim veliko novih naročnikov in uspeha.
Martin Černetič.
Ely, Minn., 27. sept. — Dne 26. t. m. je naš prečastiti župnik, Rt. Rev. Jos. F. Buh blagoslovil zastavo novega podpornega društva sv. Barbare št. 2. Društveniki so se v polnem številu ude ležili te velevažne slavnosti. Zastava
Gilbert, Minn., 13. sept. — Malo dopisov se bere iz našega novega mesta Gilbert, katero je komaj dve leti staro, toda dosti veliko, ker je že okoli 2000 ljudi prebivalstva. S svojo lepo lego privabi marsikaterega, da si tukaj postavi svoj dom.
Trgovina cvete, dela je dovolj za pridne roke; bodisi v rudnikih ali mestu samem potrebujejo pridnih rok, posebno pa pri gradnji poslopij, katera takorekoč rastejo kakor gobe po dežju. Dne 20. t. rn. se bo začela šola, in sicer v novem šolskem poslopju, katero je krasno izvršena stavba. Tudi cerkev se ne manjka, vsaki narod ima svojo; tudi mi Slovenci imamo cerkev, katera če je prav majhna nam je vendar ljuba, ker je naša katoliška cerkev. Vem dobro, da se je vsacemu Slovencu nekako tajalo srce, ko je vprvič slišal glas zvona, kateri nas vabi k službi božji. To sem le malo opisal par glavnih, naroda se tikajočih reči, kakor je cerkev in šola. Prej sem že omenil, da ima vsak narod svojo cerkev, zatorej, dragi čitatelj, veš, da nas je več narodov, ne samo Slovenci.
Tpda Slovencev nas je pa tudi precej. Dosti naših vrlih rojakov ima tukaj svoje dome. Veliko jih je v trgovini, največ pa takih, da imajo svoje gostilne, v katerih ga ob prostih urah malo potegnemo ter zapojemo “Bom šel na Triglava” ali kakšno drugo. In to je skoraj vse.
Če se ne motim, sem ravno danes bral v A. Slovencu dopis iz Chisholma, Minn., v katerem dopisovalec poroča o ustanovitvi političnega kluba, kar tukaj priznam za dober korak, ter me veseli, in veseliti bi moralo vsacega Slovenca. Najboljši uspeh pri vsakem delu je sloga, in ravno sloge in bratstva nas uči politični klub, ker tam "se lahko pogovorijo ¿ar je prav ali ne. Ne bom več pisal o tem, ampak moj« besede so obrnjene na Slovence Gilbertu.
Kakor jaz mislim, je nas Slovencev tukaj precejšno število, toda žalibog nimamo več kakor eno društvo, in še to ni ustanovljeno tukaj, ampak, če se ne motim, je v Sparta, Minn., in kei so stari Spartanci morali zapustiti
Severova Zdravila so pripravljena na stroko znanstveni podlači iz najčiftejsib pravi«;
ALI Sl BOLAM [HA OBISTIH?
Ako si, te razveseli vest, da je tisočer nikom, ki so bolehali na obistih, otrplih jetrih in mehurnih neprilikah, doneslo hitro olajšbo <1
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
To ni novo zdravilo, ampak je že prestalo svojo preizkušnjo pri uspešnem zdravljenju bolezni, katere naznanja a li več sledečih znakov:
BOL V HRBTU,
BOL V LEDJU,
GLAVOBOL IN OMOTICA, OTEKLE NOGE IN ČLENKI, SUHA, HLAPAVA KOŽA,
BLEDA BARVA V LICU, ZABREKLOST POD OČMI, NEZMOŽNOST OBDRŽATI VODO BOLEST OB SPUŠČANJU VODE, GLINASTA USEDLINA.

Kadar opaziš kak omenjeni znak, ne zdravilo, ki vselej seže do korenine n prežene dražljivost iz mehurja in uteši okrepi ter povzroči pravilno delavnost vega stanja.
odlašaj in prični uživati to zanesljivo epriliki, olajša pritisk krvi na obisti, vnetje. Te važne organe poživi in kot naravno posledico njihovega zdra Dvoji količini: 50c in $1.0 0.
Popolnoma zdravega “Hvalo Vam za Vaše izdatno Zdravilo za Obisti in Jetra. Ko sem ga pose Čuti	užil po navodu o porabi, so vsi nadležni znaki izginili in popolnoma zdravega se čutim”.	William Otto, Vernon, Texas.
V lekarnah vsepovsod.
Zahtevaj Severovin Zdravil.
Ne vzemi druzih.

Telesna slabost.
Najpogostnejši vzroki telesne slabosti so težka prebava, dolgotrajna nepre-bavnost, trdovratna ali običajna zapeka, žolčnica, malarijske nerednosti, malokrvnost (posebno med ženskami, ki so podvržene težavi materstva) nespečnost, čezmerno delo in vznemirjanje.
Severov življenski balzam.
je rešil vprašanje glede olajšbe in izpolnjuje vse zahteve pri zdravljenju bolezni z gorenjimi znaki. Telesno moč obnavlja in vliva novega življenja v ustroj. Cena 75 centov;-
Krajevno zdravljenje.
Bolečine površnega vnetja časih služi v.dobro svrho, ker opominja bolnike, naj čuva prizadete dele vnanjega nasilja in rabi o pravem času za krajevno zdravljenje
Severovo Olje sv. Gotharda.
To donaša hitro olajšbo in preganja vso površno bolečino kot nastopa pri urezah, raneh, odrgah, opeklinah, ter raznih oblikah revmatizma, nevralgije, ledvene boli, bolečine v kolku in obrazu. Cena 50 centov steklenica.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
KRANJSKO.

■— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 5. septembra 26 Hrvatov in 15 Macedon-cev; 7. sept. 207 Hrvatov in Mace-doncev.
—	Letošnja trgatev bo povsod bolj kasna, ker je grozdje precej zaostalo v svojem razvoju.
—	Sadni in grozdni semenj in razstavo sadnih izdelkov namerava prirediti kmetijska podružnica novomeška v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in sicer še v prvi polovici meseca oktobra t. 1. Sadni in grozdni semenj ima poleg prodaje ta namen, da se pokaže obiskovalcem, kako je sadje in grozdje pripraviti za kupčijo in kako ga je vkladati in razpošiljati. Zaradrtega se imajo razstaviti tudi vse tu sem spadajoče priprave in posode. Z razstavo sadnih izdelkov se želi napraviti potrebni prvi korak za povzdigo uporabe sadja, ki je po drugih krajih že močno razvita, na Dolenjskem pa še zmeraj na prvotni stopinji. Razstaviti se ima v tem oddelku razne vrste ukuhanega sadja pa tudi vsi potrebni pripomočki za ukuhavanje sadja, za napravo sadnega mozgovca itd.
—	Kranjska dežela se je razširila za 70 hektarjev zemlje. Zadnje dni so ji namreč priklopili nad polovico onega prepornega sveta med Drago (Kočevje) in Prezidom. Za uravnavo meje med Kranjsko in Hrvatsko pride še na vrsto kostanjevški, krški, metliški in černomaljski okraj.
—	Fabrika lesoreznica v Radohi ali v "Peščenjaku”, kakor jo ljudstvo sploh imenuje, bo sredi oktobra baje začasno prenehala delovati. Vožnja do železnice preveč stane in lastnik premalo zasluži. Zato hoče počakati, da bo belokranjska železnica dograjena in potem fabriko zopet odpreti.
—	Novi akcijski družbi “Hotelska družba ‘Triglav’” v Ljubljani je deželna vlada potrdila pravila. Pravila so vložili župan Ivan Hribar, vodja dež. bolnišn. primarij dr. Vinko Gregorič in notar Aleksander Hudovernik.
—	Nova odkritja v Postojnski jami. G. Perko je odkril 320 metrov dolgi vodni predor. Dobil je 17 velikih podzemeljskih jezer in 11 slapov.
-Staritrg pri Ložu. Vodovod v pod-
li nato v Radovljici javno telovadbo. Orel se je ustanovil v Radečah pri Zidanem mostu, na Breznici in v Črnomlju.
—	Shod “svobodomiselcev” dne 5. sept. v Ljubljani se je — kakor pišejo slovenski in nemški listi — popolnoma izjalovil. Iz vseh govorov odseva le sovraštvo do kat. cerkve. Bilo je dosti psovk, prepira, skoro pretep... radi premalega števila navzočih se še odsek ni mogel izvoliti. Krematorija niso ustanovili.
—	V pokoj je stopil preč. g. mon-signor Anton Zupančič, profesor bogoslovja. Na njegovo mesto pride preč. g. dr. Frančišek Ušeničnik, rektor zavoda sv. ¡Stanislava v Št. Vidu.
_— Napad na stotnika Galleta. Pri vojaških vajah na Koroškem sta proti stotniku Galletu prileteli dve kroglji, a ga k sreči nista zadeli. Stotnik Gal-1 le se je priklonil na tla. Stotnik Gal-le je jako nepriljubljen, ker z voja-] štvom postopa prestrogo.
—	Vojaški izgredi. Iz Rakeka se o tem piše: V gostilni pri M. Steržaju je bilo dne 2. sept. polno vojakov 27. pešpolka. Eden je vinjen cel popoldan razgrajal, nakar ga je gostilničar pod pazduho prijel in mu rekel naj zapusti gostilno. To je bilo nekako znamenje drugim! Vinjeni vojak udari gostilničarja pet obrazu. Naenkrat so bili vsi vojaki pokonci, začeli so razbijati, metati posode, stole, steklenice vse vprek. Vrata v veži so sneli in v kuhinjo vrgli, škaf pomij pripravljenih za prešiče so vrgli v kuhinji v strop, da se poznajo rujave lise, ubitih steklenic je dekla dvakrat iz hiše nesla. Gospodar je dobil na glavi udarec, žena je bila ranjena na roki, stari materi je vojak zagnal stol v glavo, k sreči ga je prestregla z roko in ima samo roko ranjeno. Vsa družina je na to bežala in se zaklenila v neko shrambo. Drugi dan je bil neki častnik pri gospodarju poizvedovat, pa ta šele danes vidi, da je škodo premalo cenil. Tudi v Logatcu pri županu Faturju je bilo nekaj enacega. Res čudne pojme o kulturi imajo ti nemški bratci. Kaj pa so rekle vojaške oblasti?
—	Umrl je č. g, Alojzij Čertanc, kurat v Šajini pri Barbanu. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani 20. junija 1878 in posvečen v mašnika kot frančiškan (P. Alkantara) 28. oktobra 1900. Po izstopu iz reda je služil v poreški škofiji in
— Očividec Ljubljančan poroča: Zanimiv pogovor je bil v nedeljo 22. avg. zvečer v električnem vozu med dvema slovenskima in nemško damo. Pri-šedši v voz, je začela tuja dama pogovor s Slovenkama (nemško seveda). Pripovedovala je, da sta z možem prišla semkaj na počitnice z Dunaja in ni mogla prehvaliti mesta, nasadov, prijaznosti občinstva in realnosti trgovin. Čudila se je, ker so ji prijatelji odgovarjali, da naj nikari ne hodi med Slovence, katere so opisovali kot prave razbojnike. Vse to pa je še bolj verjela, ko je te gorostasnosti brala tudi v nemških listih. In sedaj je tako očarana, da je javno grajala to nezaslišano obrekovanje, češ, saj si vendar ne morem želeti lepših sprehodov in prijaznejšega občinstva, kakor je v Ljubljani. Istotako je hvalila Gorenjsko, sosebno Bled, kjer je že tudi letos bila z možem. Tako Nemci o nas drugod in nasprotno, kadar pridejo med nas.
občini Vrh je dograjen ter že deluje v sicer v Baderni kot kaPlan in Saiini ondotnih prebivalcev.
zadovoljnost Delo je izvršila tvrdka Lončarič.
—	Starodavno graščino Podsmreko pri Višnjigori je kupil na sodni dražbi g. Franc Majdič, veleposestnik in lastnik parnega mlina v Jaršah za 38,500 z zemljiščem vred.
—	Dolenjska železnica. Letni račun za 1908 izkazuje: Dohodkov 1,654,186 K 44 vin., izdatkov 1,170,899 K 82 vin., torej čisti dohodek 483,286 K 62 vin. Potrebščina za obresti in amortizacijo prioritet znaša 515,306 K 66 vin., torej se pokaže 'primanjkljaj 32,020 K 04 vin., ki se pokrije iz prenosa iz 1. 1907.
—	Otvoritev “Zadružnega doma” v Velikih Laščah se je izvršila v nedeljo 5. septembra ob navzočnosti številnega občinstva. V cerkvi je imel slavnosti primeren govor č. g. Iv. Traven. Po cerkvenem blagoslovu je pa govoril deželni odbornik dr. Pegan. Slovesnost se je zaključila z ljudsko veselico.
—	Državni popotni pletarski tečaji so se začeli po Kranjskem dne 13. sept.
—	Prenovljena triglavska koča se je otvorila 8. sept. Blagoslovil jo je grandturist g. Mlakar.
—	Dvoletna vojaška služba za učence kmetijskih šol. Učenci, ki končajo kmetijsko šolo in dokažejo po zadovoljivi vojaški službi v prvih dveh letih, da so potrebni za gospodarstvo doma in da bodo kmetovali ali na svojem ali pa na domu starišev, se lahko po drugem vojaškem letu oproste nadaljne službe v tretjem letu.
—	Prememba posesti. Nekdanjo hišo nemškega viteškega reda v Novem mestu je od gdč. Neže Rome kupil šolski kuratorij za višjo dekliško šolo. Hiša ima dva prav velika vrta, lep stavbeni prostor in krasno lego.
—	Tujski promet meseca avgusta v Ljubljani je bil iredno velik. Samo v hotelu “Union” je prenočevalo 1462 oseb.
—	Ljubljanski mesarji uvedo nedeljski počitek tako, da od 1. novembra do 1. apr. ob nedeljah ne bodo prodajali mesa.
—	Kelih in pateno v vrednosti 200 kron je nekdo ukradel pri Sv. Agati, podružnici fare Dolsko na Kranjskem.
—	Postojnsko jamo je obiskal dne 29. avgusta meseca ves 20. lovski bataljon. Dne 30. je prišlo 80 članov zveze za glineno industrijo v Postojno. V nedeljo 5. sept. je bilo v jami 869 mož 47. pešpolka iz Gorice, a 6. si jo je ogledalo 97 članov potovalnega kluba iz St. Gallena v Švici.
—	Obletnico Marijinega kronanja •o obhajali na Brezjah Orli, ki so ime-
kot kurat.
—	V Kamniku je umrl v starosti 46 let meščan, posestnik in ključavničar g. Avgust Albrecht, vrl narodnjak.
—	Nesreča v Kolinski tovarni na Glincah. Dne 11. sept. je v Kolinski tovarni na Glincah mizar Jernej Rem-žgar po nesreči prišel z roko v cirku-lar ter mu je vseh pet prstov odtrgalo
—	Umrl je 11. sept. v starosti 66 let znani posestnik in izvošček g. Ivan Marouth, po domače Možina na Radeč kega cesti št. 24 v Ljubljani.
—	Legar v novomeški okolici. V vasi Bud pri Novem mestu se je pojavil legar. Zbolelo je okoli 20 oseb, in sicer se trdi, da so zboleli le oni, ki so pili iz enega studenca.
—	Roparski umor? Pogreša se gozdni čuvaj boštanjske graščine Jožef Gunstek, ki je bil nastavljen na Gomili pri Boštanju. Pri iskanju so našli ob obrežju Save njegovo puško in palico ter sled stopinj do Save. Ker je bil omenjeni zelo natančen v svoji službi in ker je imel na večer 31. avgusta, ko so ga videli v neki gostilni na Kompolju, nekaj denarja pri sebi, se sumi roparski umor ali pa, da se mu je omračil um.
—	Moža je hudo obdelala neka štiridesetletna posestnica iz Male vasi pri Ljubljani. Pred nekoliko dnevi je prišel njen mož ravno iz bolnišnice domu, kamor se je bil moral podati, ker ga je žena bila hudo stepla. A komaj se je revež bližal zopet svojemu domu, je skočila pijana “soproga” nad| njega, ter ga je z gnojnimi vilami tako dolgo božala po glavi, dokler se | mu ni posrečilo uiti.
—	Vrage strelja. V svetotrojiški fari v Pungrtu nad Gabrijelami imajo posestnika, ki pravi, da so mu sosedje začarali in da ga hodijo vragi strašit. V svoji zmedenosti trdi, da se sosedje v vrage spremenijo in okoli njegovega poslopja po zraku letajo. Zato strelja ponoči in tudi podnevi tako, da ljudje spati ne morejo. Orožniki se zato nič ne zmenijo, češ, da je' neumen.
—	Petdesetkrat kaznovan radi tatvine je že bil Ivan Jerše v Ljubljani, a še mu ne da miru. Začetkom septembra je peljal kmet Erjavec poln voz zeljnih glav v Ljubljano. Na dunajski cesti so mu trije potepuhi u-kradli več glav. Ko so še enkrat hoteli seči na voz, jih je pa voznik zapazil. Ali zlo mu je bilo. Ko je hotel imeti svoje zelje nazaj, so ga tatovi neusmiljeno stepli. Vodja tatov je bil Ivan Jerše, ki je že bil petdesetkrat kaznovan, in tega je stražnik prijel, dočim sta oba tovariša ušla.
Pomemljiva petdesetletnica. Iz Maribora, 5. sept. Minulo je ravno 50 let od preselitve škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ob Dravi. Za ves Spodnji Štajer je bil ta dogodek velevažnega pomena. Posebno so se ga razveselile vse dekanije, ki so spadale k sekovski škofiji, a so imele slovensko prebivalstvo; kajti odslej jim je bila dana samoobsebi razumljiva, dobrodošla priložnost, slišati svojega višjega pastirja v premilem materinem jeziku, kar se prej sto in stoletja ni bilo zgodilo. Z ogromnim trudom in naporom posrečilo se je velikemu škofu Slomšeku izposlovati od avstrijske vlade in od sv. Očeta Pija IX. dovoljenje za premestitev knezpškofijske rezidence v Maribor.
4. septembra 1859 je nesmrtni Slomšek prvič kot lavantinski knezoškof v svoji novi prestolnici v Mariboru o-znanjeval božjo besedo iz prižnice ter je opravil pri oltarju sv. Janeza Krstnika pontifikalno sv. opravilo. Spomin na le-ta, za celo lavantinsko škofijo pomenljiv dogodek, se je danes po vsej vladikovini prav slovesno obhajal.
Za štaj. deželnega glavarja bode imenovan znova Edmund grof Attems, za njegovega namestnika pa po poročilih iz Gradca dež. posl. dr. Jankovič. Nemški kršč. soc. so sicer zahtevali, da bi bil vzet namestnik iz njihovih vrst, čemur pa vlada z ozirom na Slovence ne bode ugodila.
— Grozna nesreča na lovu. Iz Frama z dne 13. sept. poročajo: V soboto pop. sta šla učitelj Friderik Lešnik in njegov brat Ferdinand na lov. Po nesreči se Ferdinandu puška sproži in zadene Friderika v hrbet. Prepeljejo ga domov, a je med vožnjo umrl. Lani se je oženil z g. Amalijo Martelanc, učiteljico v Poljčanah, ter živel ž njo v najsrečnejšem zakonu. Blaga žena je omedlela, ko so ji pripeljali mrtvega soproga. Nesrečni brat leži v postelji otrpnjen od strahu. Žalost v tej ugledni hiši je nepopisna. Oba sta službovala v Poljčanah in bila sedaj na počitnicah pri njunih stariših na Framu.
Radi ponarejanja bankovcev je mariborsko okrožno sodišče zopet aretiralo več oseb, med njimi mater glavnih ponarejalcev denarja Margareto Potočnik in kočarja Jožefa Šlamber-gerja.
Velika ljudska slavnost “Zveze narodnih društev” v Celju dne 12. sept. v prostorih Narodnega doma se je 08 nesla v vsakem oziru izborno. Vese lični program je bil najraznovrstnejši Nad 1000 oseb se je udeležilo slavnosti
— Ptuj je bil dne 12. septembra ves v orožnikih in policijskih pikelhavbah. in to radi ene slovenske veselice. Res daleč na robu je že nemški narod, če mu že vsled preproste veselice grozi propad. Nemci so Slovence provoci rali, a Slovenci so ostali mirni. Pripravljen je bil tudi pijonirski oddelek, Tudi ponoči je bil mir. Po mestu je patruljiralo 40 orožnikov.
laga dolžnost, za to skrbeti, da so v bodoče c. kr. oblasti dolžne slovenske vloge ne samo sprejemati, ampak da jih morajo v prvi instanci tudi slovensko reševati, nadalje, da se morajo slovenskim strankam, ki ali nemški ne znajo ali pa slovensko posebno zahtevajo, vse določbe in vabila v slovenskem jeziku dostavljati in ž njimi tudi le slovenske zapisnike delati. Ker pa krajni Šolski svet v Selah nemškega jezika ni zmožen, se je obrnil na c. kr. okrajni šolski svet, naj mu pošilja slovenske dopise ali vsaj nemške prestavi. Namesto da bi c. kr. šolski svet tej samoobsebi umljivi zahtevi ugodil se je krajni šolski svet v Selah za nezmožnega in “schulfeindlich” spoznal in kratkomalo odstavil. To so koroške šolske razmere. Govornik je pozival zborovalce, naj neustrašeno vstra-jajo v borbi za pravico. — Državni in deželni poslanec gospod Grafenauer je najprej govoril o šolskem vprašanju in nato o delovanju v državnem zboru. Navedel je tudi razloge, zakaj so ob-struirali. Ko je vprašal volilce, če so zadovoljni z njegovo politiko in če naj vstraja pri tem, so zadoneli burni klici: “Le tako naprej! Vse razbite! Naprej obstruirajte!” Konečno je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se ogorčeno protestuje proti nezakoniti razpustitvi krajnega šolskega Sveta. Z veseljem pozdravljajo odločen odpor slovenskih poslancev v državnem zboru in pričakujejo, da bo jesensko državnozborsko zasedanje našlo Slovane še močnejše in še složnejše v neizprosnem boju zoper korupcijo in provokacijo—če treba tudi z orožjem brezobzirne obstrukcije.—Po končanem zborovanju se je sklenilo v Selah ustano-iti podružnico slovenskega šolskega društva, ki naj bi se bavila s šolskim vprašanjem v Selah.
- Monsignor Peter Martelanz je umrl dne 12. sept. v ljubljanskem Leo-nišču. Rojen 28. junija 1840 na Opčini kot sin učitelja se je posvetil duhov-skemu stanu, bil je posvečen 14. avgusta 1864, služboval kot kaplan v Trstu, potem bil župnik v Skednju, pri starem sv. Antonu v Trstu in od leta 1894 stolni kanonik in župnik pri sv. Justu.
— Slovenski zrakoplovec. Gospod
F.	Rusjan v Gorici je konstruiral zrakoplov, katerega so mu potem napravili v Muellerjevi tvornici v Turinu. Laški listi iz Italije hvalijo ta zrakoplov, da je lahek in gibljiv, ter utegne biti porabljiv bolj kot kak drugi. G. Rusjan se mudi v Turinu že nekaj časa. Brata Josip in Edvard Rusjan sta
— Umrl je Jakob Janežič, tovarnar v Grižah.

—	Trbiž — mesto. Trg Trbiž na Koroškem je cesar povzdignil v mesto.
—Slovenski vojaki — najboljši strel ci. Pri tekmovalnem streljanju na strojne puške v Celovcu je dobil 17. pešpolk (96 odstotkov zadetih) prvo darilo, lovci z 32 odstotki pa drugo darilo.
—	Slovenska priloga nemških go spodarskih poročil je ime listu, ki ga izdaja na dveh straneh koroška kmetijska družba kot prilogo za koroške Slovence.
—	Sele. Katoliško politično in go spodarsko društvo za Slovence na Koroškem je sklicalo v nedeljo 5. sept. Selane k zborovanju, naj izrazijo svo je mnenje o zadnjih šolskih škandalih v Selah. Udeležba je bila naravnost ogromna. Shodu je predsedoval gospod župan Užnik. Dr. Janko Brejc je dokazal na podlagi ukaza c. kr. notranjega ministrstva z dne 6. avgusta leta 1867, štev. 3968, pravico Slovencev, zahtevati od c. kr. oblastnij slovenske dopise. V tem ukazu stoji nadalje, da se špecielno č. kr. deželnemu predsedniku za Koroško odločno na-
PR1M0RSK0.
sinova znanega goriškega sodarja Rusjana; imata 25, oziroma 23 let. Rusjana sta Slovenca. Laški listi ju slikajo za Laha; neki list je pripovedo-, val celo,- da je Rusjan po rodu Anglež. Rusjanov je v goriški okolici polno.
—	Samoumor policaja. V Trstu se' je ustrelil policist Ivan Skočjaj, doma iz Materije. Mož je oženjen in ima eno hčerko. Vzrok je baje neka ženska.
—	V Jadranskem morju sedem morskih volkov ujetih. Pretekle dni so ujeli v morju pri Istriji ribiči z mrežami za tune sedem morskih volkov, in sicer enega velikega in šest malih. Veliki je bil 5J4 metrov dolg. Ribičem so naredili na mreži za 2000 K škode. Dobili so od vlade primerno nagrado.
—	Mati prodala za šest kron zamorcu otroka. Iz Trsta poročajo: Neka Marija Zamparo, pristojna v Videm, je pretekle dni prodala svojega nezakonskega, dva meseca starega otroka Ano nekemu neznanemu zamorcu, ki se je izjavil, da bo vzel otroka seboj v Aleksandrijo. Vsled očitanj otrokovega o-četa, je mati naznanila vso zadevo policiji, ki dosedaj ni našla sledu niti o zamorcu niti o otroku. Črnec je dal nečloveški materi šest kron za otroka.
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeHerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobola.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
nam n O 1
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
HRVATSKO.

—	Rauchove šolske knjige. Ban Rauch je iz šolskih knjig na Hrvaškem dal odstraniti vse one pesmi, ki imajo hrvaški narodni značaj.
—	Po Bosni in Hercegovini vedno bolj stegajo svoje roke Mažari. Izdali so odredbo, da morajo vsi železniški uradniki znati mažarsko. — Ustanovili so tudi v Temešvaru banko za kolonizacijo in zakup, katere namen je naseljevati Mažare v Bosni.
—V Slavoniji prodira zmir bolj ma-žarstvo. V daruvarskem okraju se množe mažarske šole tako, da so hr-vatske že v nevarnosti. Društvo “Ju-lian” ustanavlja ondi še deset novih šol. Hrvatje pač premalo pazijo na svoje “baratom” Mažare.
—	Povodenj je uničila vse poljske pridelke okoli Ogolina na Hrvaškem začetkom septembra meseca.
—	Za generalnega nadzornika vojaških posadk v Bosni je imenovan šef deželne vlade Marijan Varešanin pl. Vareški. — Pravijo tudi, da se kmalu opusti vojaško poveljstvo v Zadru, ki se bo preselilo v Mostar.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Pharas^
f“ll Chicago telef. 2794 1LM telef.N 62 7
R. PILCHER,predsednik.
FRED BENNITT, podpredsednik. GEOROE ERB, kasir.
F. W. WOODRUFF, ass'tkasir.
Citizens’ National Bail
Kapital $100,000.00. Barber Building J-oliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor baake v stari domovini.
3 %
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietn.
Ljubezen.
Žena: “Dragi mož, kaj me bodeš tudi takrat tako rad imel ko bom stara?” — Mož: “Ančka, zakaj pa to vprašaš? Vsaj boš kmalu videla.”
fr A A A-JL AA AA AAAAAA i^AAAAAA AA .% AA	AAA AAA6ÓÓ6666 A4 AAA ,«, i*, AAA
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3

"frcime 30. aprila 1909.
V pojasnilo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, kersepos lovanje med Frankom Sak s er jem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši lja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani , da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bolje, da se ameriški rojaki naravnos t do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zaneslj ivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lnica ljubljanska.
«X-H444444#
A-M ERIK ANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
I>rvi, največji in najcenejši slovensko- j katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOŒKO-AM. T1SKÛVM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMURIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t, IH.
(Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
(The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in i America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the BLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, HI.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
3.	okt.	Nedelja	Kandid, mučenec.
4.	(<	Pondeljek Frančišek Seraf.	
5.	II	Torek	Placid in tovariši.
6.	(«	Sreda	Bruno, spozn.
7.	II	Četrtek	Justina, devica.
8.	“	Petek	Brigita, vdova.
9.	It	Sobota	Dionizij škof.
Rožni venec — v dar Mariji.
Rožnat venec Tebi spletam,
O Kraljica vseh cvetlic;
Zvest ti bodem — to obetam '. Vedrih ali žalili lic.
; V prvem delu cvetke bele i Prelepo se mi blišče;
V	drugem cvetke zarudele,
• V tretjem rožice zlate.
' Prve znanijo radosti,
| Drugo vzdih so bolečin, i Tretje znak so visokosti: j Vir pa vseh si Ti, Tvoj Sin,
i Te cvetličice prebiram, i Pridem ko pred tvoj altar,
V	prošnji k Tebi se oziram: Sprejmi ta moj srčni dar.
Večno hočem ti služiti,
1 O Kraljica in Gospa;
Rožnim vencem te slaviti Vedno vdanega srca.
j Ti pa, nanj Marija! —• rosi Vir nebeških milosti ; In daritelju izprosi Milo sodbo v večnosti.
MARIJA — ROŽNIVENŠKA KRALJICA.
(3. oktobra.)
I
“V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo; zemlja pa je bila pusta in prazna. Zemlja je 'pognala travo, ki zeleni.. .In Bog je videl, da je bilo dobro.” Res pusta je bila zemlja, prazna, ža-lpstna, brez drevja, brez zelišč in rožic. Prav tako pusto pa bi bilo tudi v duhovnem vrtu sv. katoliške cerkve, brez duhovnih rožic, ki delajo lepoto katoliški cerkvi: brez svetnikov, A, ker je ta duhovni vrt lepo urejen, ker ga je zasadil in zalil s svojo krvjo nebeški vrtnar, mora imeti dovolj duhovnih rož in ima jih res v obilici. Vse je zasadil in vzgojil isti vrtnar, a vse nad-kriljuje jedna cvetlica, ki je visoko vzrastla nad druge cvetlice, ki prekaša vse druge v lepoti in dobroti. Poglejmo le, kako se ona sama čuti vzdig njena nad .drugimi cvetlicami, ko govori v besedah modrega Siraha: “Kakor cedra na Libanu sem vzvišena in kakor cipresa na gori Sion, kakor palma v Kades sem vzvišena in kakor zasajena roža v Jerihi.” Večkrat glejmo na to duhovno cvetlico in radujmo se nad njenim pogledom. Iz njenega cvetja srkajmo liki marljivi bučelici sladki med njenih čednostij: ona je izveličalni cvet za svoje častilce in le ona more nasititi njihov glad po duhovnih dobrinah. Ker govori nam in vabi k sebi: “Kakor trs sem sladak in dišeč sad rodila. Jaz sem mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in svetega upanja. Pri mem je vsa milost Življenja in resnice, pri meni vse upanje življenja in čednosti. Pridite k meni vsi. ki me želite in nasitite se mojega sadu.” Res Malija je nad vsemi cvetlicami duhovnega vrta, vse prekosi; saj ima najlepši cvet vseh čednostij, večni cvet nebeške hvale in časti in izveličalni sad za nas vse.
Sv. cerkev visoko časti Marijo-du-hovno rožo. Krasi jej altarje z raznimi cvetlicami: z belo lilijo, ki nas naj spominja njene neomadežane čistosti; z rudečimi vrtnicami, ki naj nas zago-
tavljajo goreče njene ljubezni do nas.
Za danes naj opustim preslavljanje njene čistobe in njene ljubezni — le nekim posebnim cveticam bodi naš pozor! Duhovne cvetlice čednostij in zaslug iz življenja, trpljenja in smrti Gospoda našega Jezusa Kristusa in nje, ki mu je mati — so to. Venec teh cvetic jej je posebno drag in na njeno priprošnjo veje iz njega isti duh — Marije, iz nje vživamo isti sad — Marijo. Skrivnostna roža (lavretanske litanije) je Marija, skrivnosti poln pa je tudi venec duhovnih rož, posvečen Mariji: rožni venec, Ta venec, ta prelepa molitev pa je Gospodu prijetna vonjava. Vzdiguje se k nebu kakor lepo dišeče kadilo. Prijeten njegov duh pride do prestola nebeškega in gotovo ne bo mogel odbiti prošenj, ki nam jih je podal v Gospodovi molitvi nebeški Učenik sam. In ako pri tem podpiramo svoje prošnje z češče-njem Marije, kako bi mogel odreči kaj našim prošnjam vpričo nje. Z veseljem pričakujejo nebeščani tega duhovnega venca, kakor pravi sv. Bernard: “Ko to molitev pobožno molimo, smejejo se nebesa, angelji veselijo, hudobni duhovni bežijo, pekel se stresa, kolikorkrat pobožno rečemo: Češčena si Marija.” Nebesa nam tedaj rožni venec odpira in nas dviga do nebes. Res rožni venec — ključ nebeški. Vera — naš potni list do nebes — in v rožnem vencu cela vrsta verskih resnic. Upanje — v zaupni molitvi nas vede do svetih nebes v nadi, da ugledamo po apostolovih besedah v svojem mesu svojega Boga. Vnema in neti v nas tudi ljubezen do Boga. Te tri čednosti pa, ki jih srkamo iz rožnega venca, nas zagotavljajo, da nam pride Marija kraljica sv. rožnega venca na pomoč, ko se naša duša loči od telesa. Iz njene roke pa prejmemo takrat drugi venec, nebeški venec zmage in večnega plačila.
HUDSON IN FULTON.
V New Yorku proslavljajo te dni spomin na Hudsona in Fultona. Umestno se nam vidi, da tudi mi posvetimo slavljencema nekaj vrstic, ki naj nakratko obrišejo njuno življenje in delovanje.
Ko je bil pred dobrim letom dni neki parnik za promet na reki Hudson spuščen na vodo z imenom Hendrick Hudson, je nekdo opomnil, da bi moralo ladjino ime biti Henry Hudson, ker je bilo to pravo ime Hudsonovo. Vendar je pa umestno, da se ladja imenuje Hendrick namesto Henry, kajti bilo je za časa, ko je bil v službi holandske vzhodnoindijske družbe, da je angleški pomorščak odkril veliko reko, ki nosi njegovo ime. Še več, njegova lastna domovina je bila tako ljubosumna na njegovo junaštvo kot odkrivatelja za drug narod, da je bil Hudson po svojem povratku v stari svet uprav nasilno vzet v britansko službo m mu ni bilo dovoljeno, uživati svojo polno nagrado za uspehe, ki jih je dosegel, ko je brodaril pod holandskim imenom Hendrick.
Hudson je storil žalostno smrt v službi britanske države. To je bilo, ko je podjel nesrečno vožnjo, da najde oni dolgo skriti severozapadni prehod, ki je zvabil toliko pomorščakov na led ali v pogubo in ki ga je naposled odkril kapitan Roald Amundsen skoraj tri stoletja po Hudsonovi smrti. Hudson je plul v ogromni severni zaliv, ki nosi zajedno z divno slikovito reko njegovo ime na svetovidu. Upor je nastal na krovu, in mornarji sp pognali velikega pomorščaka na suho v malem čolnu po ledeni vodi z njegovim sinom in nekaterimi drugimi sorodniki. Usoda Hudsona in njegove družbe je še tajnost zmrzlega severa.
Za ljudstvo Združenih Držav je bila glavna zasluga Hudsonova odkritje čudovite reke, ki je ob njenem ustju vzraslo drugo mesto sveta po prebivalstvu in prvo po kupčijski važnosti.
Hendrick Hudson je plul proti severu okoli Sandy Hooka in je doplul v reko meseca septembra 1609 v holandski ladiji Polumesec (Half Moon). Odkritelj je mesec dni proučaval reko in prišel navzgori do tja, kjer je sedaj mesto Albany.
H« *	*
Robert Fultonovi starši so bili tako revni, da ni imel bodoči iznajdnik skoraj nič odgoje, komaj da se je naučil, kako citati in pisati. Njegov oče je umrl, ko je bil Robert tri leta star, in v mladih letih je bil deček rokodelski učenec pri nekem dragotinarju v Phi-ladelphiji. Poleg svojega dela v dra-gotinarnici se je mladi Fulton pečal z obrazo- in krajinoslikarstvom in je kazal tako nadarjenost, da je bil vstanu preživljati svojo obvdovelo mater in v štirih letih je kupil farmo, na katero jo je nastanil. Potem je šel v London posvečat se naukom svoje umeteljno-sti kot slikar. Ampak imel je tako veselje do znanosti, da je v svojih prostih urah proučaval mehaniko in strojništvo. Ko je naposled obrnil nase pozornost vojvode Bridgewater-a, ki se je takrat zanimal za neki obširen kanalski načrt, je ta plemenitaš napotil Fultona, da je slikarstvo popolnoma opustil ter se posvetil civilnemu inženirstvu in iznajdbi.
V naslednjih Letih je Fulton iznašel poševen stroj za iztikanje ali izdiranje vodovodnih zatvornic, stroj za rezanje in likanje marmorja, stroj za prejo lanu in stroj za pletenje vrvi. Spisal je tudi knjigo o brodarstvenih kanalih, in drugo o rabi sopare za brodarstvo. Nekako ob tem času je bil opozorjen nanj Edward L. Livingston, Združenih Držav poslanik v Parizu. Na njegovo vabilo je šel Fulton v to mesto, kjer
je kmalu izumil podmorski čoln, a brez uspeha ga je ponujal francoski, britanski in ameriški vladi. Ker ni imel sreče pri tem poskusu, se je spet posvetil parobrodstvu in izumil je ladjico, ki je uspešno plula po reki Seine. Livingston se je tako zanimal zanj, da je Fultonu preskrbel denarja v svrho, da gre v Ameriko in zgradi parnik za vožnje po reki Hudson. Tako je bil zgrajen “Clermont”, in od njegove prve vožnje med New Yorkom in Albany datira začetek nove dobe v svetovnem prometu po vodi.
“Clermont” je značil višek Fultono-ve sreče. Bil je dveinštirideset let star takrat in je živel samo še osem let, ker ga je zdelal neumorni napor v njegovih prejšnjih letih. Ampak živel je dovolj dolgo, da je postal eden izmed neumrjočih.
SLOVENSKI SOKOL V AMERIKI.
Zadnje čase se je tudi naš narod v Ameriki začel jako zanimati za sokolsko stvar. Ustanovila so se, kakor že znano slovenski javnosti, tri sokolska društva; namreč v Joiiet-u, Cleve-land-u in Waukegan-u.
Narod slovenski vsepovsod, ali vsaj zavedni krogi, poznajo sokolsko idejo, zato mi ni treba tu posebej omenjati namena teh slovenskih Sokolov v Ameriki. Razlike med našimi ameriško-slovenskimi Sokoli in onimi v Sloveniji ni druge, kot ta le, da Sokol na Slovenskem je nekako bolj na liberalni podlagi, a naš Sokol v Ameriki pa je ustanovljen na neodvisnem temelju. Pri našem Sokolu poznamo le navdušene Slovane, ne poznamo in ne upoštevamo nobenih strank; pri nas ni razlike, kaj je kdo ali kam pripada v svojih zasebnih zadevah. Pri našem Sokolu se le to zahteva, da mora biti vsak naš član Sokolov — Slovan z dušo i telom.
Pred dobrim mesecem se je vršil v Chicagi javni shod Sokolstva v Ameriki. Omeniti moram, da je bil na tem shodu častno zastopan tudi naš mal narodič slovenski. Tudi naša slovenska sokolska društva so poslala na ta shod svoje deputacije, ki naj bi bile stopile v ogromne vrste te Slovanske Armade Novega Veka. Ameriško-slo-vansko in drugorodno časopisje je bilo ob tej priliki vse polno raznih spisov o Sokolstvu. To kaže, da je Amerika res dežela neodvisna in plemenita. A-meričan ne gleda veliko, ali je človek član te ali one narodnosti; pri Američanih se gleda le na to, kakšen član je kdo svojega naroda.
Američani spoštujejo ljudi, ki se zavedajo svoje narodnosti; spoštujejo one, ki se trudijo, da store kaj za napredek svojega naroda; čislajo one, ki se ne sramujejo v javnosti pokazati se navdušene za svojo narodno stvar, naj si bo potem na družabnem, verskem ali pa na političnem polji. Ameriški pregovor pravi: “Navdušen narodnjak, veren kristjan in značaj je ob enem tudi navdušen državljan.”
Sokolom se torej, v Ameriki ni treba skrivati ter se bati, da jim kdo izpod-reže peroti, ker vsakdo zna, da so Sokoli ob enem tudi častilci ameriške svobode in ugledni državljani. Sokolu v Ameriki ne treba skrivati svoje zastave narodne, kakor se to cesto zgodi našim slovenskim sobratom na njih rodnih tleh. Mi se smemo svetu v javnosti pokazati kot navdušeni Slovani. Naše godbe smejo igrati narodne kose pri javnih nastopih, kar se gostoma prepove sobratskim društvom na njih rodni zemlji, kot smo slučajno slišali, žalibože. Naš pevski zbor sme tudi v javnosti zapeti svojo narodno himno.
To je torej neodvisna in plemenita dežela. Tu je torej doma ona zaže-ljena svoboda, po kateri stremi naš trpeči narod že toliko stoletij.
Ob takih prilikah pa si ne moremo kaj, da s svojimi krepkimi glasovi in srcem ne zapojemo v slavo tej svobodni in tako plemeniti zemlji — Lepa Naša Domovina — in druge naše mile narodne himne.
Sokolstvo se v Ameriki čedalje bolj razvija. Posebno bratje Čehi so daleč v ospredju. Tudi Slovenci, Hrvati, Poljaki, Slovaki, Srbi i drugi slovanski narodi se so začeli zavedati sokolske ideje. Upati je, da bode Sokolstvo tudi v Ameriki obudilo . svojo idejo v srcih vseh slavskih sobratov in sosester.
Sokoli so že mnogo storili za svoj slovanski rod. Sokoli so probudili Slovane iz stoletnega spanja, da se čedalje bolj zavedajo in zahtevajo pra-.vic, kojih so deležni.
Sokol je, kakor prejomenjeno — Slovanska Armada Novega Veka. Naši očetje in dedje so se morali vojskovati z ognjem in mečem, a mi smo pa toliko srečni, da živimo v tem modernem času, ko se ne rabimo bojevati v vojskah.
Naše očete in tudi nas so učili, da je častno in slavno iti v boj za vero, domovino in narod svoj. Temu nikakor ni uporekati. Naša narodna armada pa, ki obstoji iz rodoljubnih Sokolov, se naj bori zoper sovrage le z uma svitlim mečem.
Res je lepo in častno umreti za dom, vero in rod, a še mnogo lepše je delovati in živeti za narod, vero i domovino. To pa je namen Sokolov.
Živel Sokol in zavedni Slovani — na vekov veke!
* * *
Ako bode torej Sokol složno deloval nadalje in vzbujal med Slovani svojo sokolsko idejo, se je nadejati, da se prav kmalu vresničijo besede pisatelja Stead-a, ki je slučajno rekel: “Slovan se probuja, Slovan gre na dan!”	Josip Klepec.
Rožni venec v vojašnici.
Pred nekaj leti je našel učenec višje vojaške šole molek pod klopjo šolske sobe. Zasmehovaje ga pokaže tovarišem: “Kaj se vse med nami najde — v vojaški šoli — rožni venec — ni li to čudno?
Bilo je to uprav pred glavno skušnjo. Izpraševalni zbor, na čelu mu maršal, stopi v sobo in začne izpraševati. Neki mladenič, Alfonzij po imenu, je prekosil vse svoje sodruge po možatem nastopu in točnih, jasnih odgovorih. Po končani izkušnji stopi imenovanec zopet pred klopi in dvigne molek: “Kdo je torej izgubil rožni venec; bedak je gotovo, kdor ga je nosil in puhloglavec.” Kar se dvigne Alfonzij in možato spregovori: “Molek je moj; najdražji spominj na umrlo mi mater, ki mi ga je izročila na smrtni postelji. Takrat sem ji tudi obljubil, da ga izmolim vsak dan.” Mirno brez besedij mu ga vrne. Ko pa se vrne maršal daril delit, izve vso stvar, ki se je mej tem izvršila. — Prvo darilo dobi Alfonzij; zraven pa še maršalovo pohvalo: “Vrli mladenič, le tako naprej, glej tudi moj vedni spremljevalec je —- rožni venec. Le moli ga pridno in tvoja nebeška mati Marija te ne bo zapustila nikdar!”
Slavna Inka-cesta starih Peruan-cev je bila dolga 1400 angleških milj in široka 20 čevljev.
Skupno celinsko površje Združenih Držav vštevši Alasko je skoraj toliko kakor ono cele Evrope.
Filipinskim jetnikom v Bilibidu, tako moškim kakor ženskam, je sedaj dovoljeno gotovo število cigaret na dan na vladne stroške.
Pripravo, ki usposoblja gledati v človeški želodec in opazovati prebavljanje, je predkratkim izumil neki angleški zdravnik.
Uporabnost električne sile je tako obširna, da jo omeja samo človeška domišljija. Novi načini uporabljanja elektrike se iznajdujejo vsak dan.
Iz Sidneya v Avstraliji poročajo, da so domačini na Bismarkovem otočju napadli angleško ladijo, jo oropali ter z mornarji vred požgali.
V Macedoniji in Albaniji zopet vre. Med vstaši in vojaštvom pride skoro vsak dan do krvavih spopadov. Turška vlada je pomnožila vojaštvo v Albaniji.
Privatno se poroča iz Daljnega vzhoda, da se ondi zopet pripravljajo resne stvari. Kitajska je pomnožila svojo posadko v Mandžuriji, in tudi Japonska še pripravlja. Ruski listi živahno razpravljajo o tem ojačenju čet od strani Kitajske in Japonske in poživljajo vlado, naj poskrbi, da jo bodoči dogodki na Daljnem^vzhodu ne najdejo zopet nepripravljene.
Ženo za psa. Pleme Eskimov ceni psa bolj kakor ženo in čestokrat se zgodi, da gospodar zamenja svojo ženo za psa, ker ženo si lahko priskrbi drugo, dočim mu je pes za življenje potrebna žival. Sploh jim ni zakon srečna stvar, ker se vsak dan dogaja, da možje zamenjavajo med seboj žene, a zamenjava se praznuje z gostijami.
Slovanska trgovska zbornica. K načrtu za Slovansko banko je ruski trgovinski minister Timirjasev izdelal statut za Slovansko trgovsko zbornico. Naloga slednje bi bilo gospodarsko zbližan je vseh Slovanov z ruskimi trgovskimi in industrijskimi koristmi. Načrt je bil predložen v potrjenje ministrskemu svetu.
Izredni muzeji. Govorilo se je, da se otvori v Londonu v British Museum muzej za avtomobile. Prvega bi djali v muzej avtomobil, na katerem se je pripeljal princ Borghese iz Pekinga v Pariz. Ko je Bleriot preletel kanal med Francijo in Anglijo, se je začelo hitro misliti na muzej zrakoplovov.— V Liverpoolu nameravajo otvoriti muzej s skeleti najboljših konj-dirkačev.
Kabylska grozodejstva. Časniki vedo poročati o novem kabylskem grozodejstvu, ki presega pač vsa dosedanja. Španska patrulja, obstoječa iz 20 mož in 2 oficirjev, je zašla predaleč med sovražnike. Kabyli so jih ujeli, skalpirali, jim z žarečimi hlodi izcvrli oči, odrezali nosove in jezike in potem se jim je rogal voditelj kabylski: “Idi-te sedaj k svojemu generalu, pa mu poročajte”. Samo jednega so Kabyli izpustili, da je povedal Špancem o zli usodi svojih tovarišev.
Vseslovanska čebelarska zveza. Pretekli mesec so imeli v Sofiji shod bolgarski čebelarji, ki se ga je udeležilo tudi mnogo čeških gostov. — Na shodu je bil z navdušenjem sprejet predlog, naj se osnuje vseslovanska čebelarska zveza. Izvoljen je bil poseben odsek, ki bi stopil v stik z drugimi slovanskimi čebelarskimi društvi ter sestavil pravila za vseslovansko čebelarsko zvezo.
Odpravljenje male loterije. “Volks-zeit” v Libercih na Češkem poroča, da namerava finančno ministrstvo odpraviti malo loterijo, ki donaša avstrijski državi vsako leto več milijonov dobička, katerih seveda noče noben finančni minister pogrešati. Sedaj se pa baje vendar namerava odpraviti malo loterijo, če se dovolijo — novi dohodki po znanem finančnem načrtu.
SLOVENSKI SOKOL
v Jolietu, 111., U. S. A. Uradniki:
V izvrševalni odbor Slov. Sokola v Jolietu so bili izvoljeni na občnem zboru v nedeljo dne 20. sept. sledeči: Josip Sitar, starosta,
Josip Zalar, podstarosta,
Frank Skole, tajnik,
Fr. Završnik, blagajnik,
Anton Vogrin, arhivar.
Odborniki:
John N. Pasdertz, Josip Mausar, Josip Pasdertz, Math Golobič, Josip Klepec.
Matej Ferko, vodja.
Nadzorniki:
Anton Nemanich, st., Anton Košiček in Mihael Kočevar.
NANOVO PRISTOPILI Podporni člani:
Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St. Sodelujoči člani:
Ant. Nemanich ml., 1000 Chicago St. Josip Koračin, 1136 N. Hickory St. John Jelenič, 1210 Elizabeth St. Frank Škedelj, 1203 N. Hickory St. Ignac Pretner, 710 N. Broadway. Jakob Plut, 1202 N. Broadway.
Toni Težak, 1311 N. Broadway.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na tajnika Franjo Skole, 901 N. Chicago St.
Kot nova izgleda obleka ko smo |4 rai očistili in pogladili, neglede ako J« iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se «•« znanijo z našim delom. Prenovi»!« obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pla* čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straks & Co.
620-623 Cass St. JOLIET, ILL,
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4«S.
CM. Pbone 581	N. W. Phone 689
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRTJG E. MEERS.
Soba 318—321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, UL
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. TeL 263
Kje je naibolj varno naložen Menar?
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni zavod ta vrata po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek piačnje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vaek ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vtem *vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poz jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	CD A NI/ C A l/CCD
je že več let naš rojak	TKA UK OAlVotK
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
Joliet Trust & Savings Bank
Glavnica $100,000.00,
Banka, ki posluje po pravem bančnem sistemu in daje
3% OBRESTI OD VLOG.
Ta banka je pod nadzorstvom države in nje postav, ter sme delovati kot eksekutor, administrator, varuh in nadzornik raznih zapuščin.
Hrani stvari in brani koristi vdov in sirot, ako je pooblaščena, brez kake izgube. Najboljše in najsigurnejše bančno podjetje.
Joliet Title & Guarantee Co.
G-lavnica $50,000.00.
Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skozi naše roke. Zavarujte svoja posestva.
110-112 NORTH OTTAWA ST.
JOLIET, ILL.
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIVß
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v JoUet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec.............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St, Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. t	Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: j Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
I	URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novo društvo sv. Roka, štev. 132, Frontenac, Kans., sprejeto v K. S. K. J. 22. sept. 1909. Imena članov so:	15297 Franc Werhovnik, roj 1892, zavaro-
van za $500, razred 1; 15298 Ivan A. Krushitz, roj 1884, zavarovan za 1000, razred 3; 15299 Anton Kotzman, roj 1880, zavarovan za $1000, razred 3; 15300 Al. Bresnikar, roj 1884, zavarovan za $1000, razred 3; 15301 Franc Zrzavi, roj 1881, zavarovan za $1000, razred 3; 15302 Mihael Brezovar, roj 1876, zavarovan za $500, razred 4; 15303 Martin Katzman, roj 1878, zavarovan za $500, razred 4; 15304 Anton Wičič, roj 1878, zavaro-
j van za $1000, razred 4; 15305 Jos. Ambrožič, roj 1878, zavarovan za $1000, razred 4; 15306 Ivan Kerne, roj 1878, zavarovan za $500, razred 4; 15307 Roman Wolovnik, roj 1875, zavarovan za $500, razred 4; 15308 Matija Prelc, roj 1879, zavarovan za $500, razred 4; 15309 Anton Jenko, roj 1871, zavarovan za $1000, razred 5; 15310 Mihael Pencel, roj 1871, zavarovan za $1000, razred 5; 15311 Franc Teuš, roj 1866, zavarovan za $1000, razred 6; 15312 Lovrenc Kremžar, roj 1869, zavarovan za $1000, razred 6; 15313
j Franc Jartz, roj 1867, zavarovan za $500, razred 6; 15314 Anton Krainc, roj 1868, zavarovan za $500, razred 6; 4226 Terezija Ambrožič, roj 1886, zavarovana za $500, razred 2; 4227 Anastazija Wolovnik, roj 1888, zava-
! rovana za $500, razred 2; 4228 Alojzija Kremžar, roj 1875, zavarovana za $500, razred 4; 4229 Terezija Krainc, roj 1871, zavarovana za $1000, razred 5; 4230 Neža Pencel, roj 1866, zavarovana za $500, razred 6.
I	Dr. št. 18 članov in 5 članic.
PRISTOPILI CLANL
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 15315 Štefan Meglen, roj 1888, 15316 Vincenc Bošnjak, roj 1876, spr. 15. sept. 1909. Dr. št. 150 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15317 Franc Južna, roj 1874, spr.
26.	sept. 1909.	Dr. št. 203 člane.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15318 Frank Seršen, roj 1870, spr.
11.	sept. 1909.	Dr. št. 112 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 15319 Franc Rubinic, roj 1887, 15320 Franc Sirovica, roj 1884, 15321 Kosta Vidnjevič, roj 1880, spr.
19.	sept. 1909.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 15322 Ignac Hartman, roj 1883, 15323 Franc Vizjak, roj 1878, spr. 19. sept. 1909. Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 15324 Fr. Mihevc, roj 1892, 15325 Franc Marolt, roj 1888, 15326 Franc Kolar, roj 1876, spr, 22. sept. 1909.
Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 15327 Martin Kobčar, roj 1885, 15328 Matevž Ivančič, roj 1882, 15329 Anton Ivančič, roj 1878, 15330 Franc Frank, roj 1875, spr. 21. sept. 1909.	Dr. št. 93 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 11285 Ivan Turk, 15. sept. 1909.
Dr. št. 148 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 14017 Ant. Žirovnik, 12618 Jakob Kovač, 4511 Josip Pustovrh, 4508 Franc Oblak, 28. sept. 1909. Dr. št. 206 čl.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10836 Dominik Horvat, 23. sept. 1909, 7586 Franc Mustar, 28. sept. 1909.	Dr. št. 238 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10131 Imbro Grahač, 8960 Peter Vipavec, 24. sept. 1909.	Dr. št. 131 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 12108 Anton Delač, 21. sept. 1909.	Dr. št. 135 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6516 Janez Zorc, 13441 Janez Ho-mac, 171 Martin Terlep, 9988 Anton Martinjak, 10769 Janez Zakošek, 21. sept. 1909.	Dr. št. 201 člana.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 12778 Martin Bašelj, 8081 Ivan Naglič,
22.	sept. 1909.	Dr. št. 89 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 13998 Jurij Škof, 21. sept. 1909.
Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11902 Jakob Kosmač, 12061 Ivan Kramar, 12638 Luka Grabnar, 23. sept. 1909. Dr. št. 99 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9700 Franc Šuštaršič, 21. sept. 1909.	Dr. št. 84 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11351 Franc Grže, 13. sept. 1909.
Dr. št. 50 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11520 Alojzij Kavalar, 21. sept. 1909.	Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11978 Ivan Slana, 13. sept 1909.
Dr. št. 49 članov.
Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13173 Ignac Prosenik, 22. sept. 1909.
Dr. št. 15 članov.
Od društva sv. Barbare 107, Moon Run, Pa.,, 11053 Jakob Knik, 11045 Jakob Joger, 10. jul. 1909, 11848 Gašper Medišovc, 11. sept. 1909. Dr. št. 11 član.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 11096 Tomaž Vovk, 21. sept. 1909.	Dr. št. 99 članov.
ŽVIŠAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1431 Franc Duša, 21. sept. 1909 zvišal zavarovalnino s $500 na $1000, razred VI.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4216 Marija Južna, roj 1879, spr. 26. sept. 1909.	Dr. št. 84 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 4231 Johana Švigelj, roj 1887, 4232 Marija Lovšin, roj 1885, spr. 22. sept. 1909.	Dr. št. 15 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4233 Magdalena Katkič, roj 1890, spr. 22 sept. 1909.	Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 4234 Marija Štimac, roj 1886, 4234 Franca Štimac, roj 1880, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 56 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4236 Marija Hiti, roj 1884, spr. 19. sept. 1909.	Dr. št. 28 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4237 Jerica Šivic, roj 1883, 4238 Marija Jrman, roj 1889, 4239 Frančiška Marovt, roj 1890, 4240 Ana Benda, roj 1880, spr. 18. sept. 1909.	Dr. št. 48 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 4241 Frančiška Kotar, roj 1882, spr.
19.	sept. 1909.	Dr. št. 33 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1968 Johana Oblak, 28. sept. 1909.
Dr. št. 64 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 3284 Marija Kosmač, 23. sept. 1909.	Dr. št. 15 članic.
Od društva Marije Čist. Spočetja 104, Pueblo, Colo., 3621 Ana Ančnik, 28. sept. 1909.	Dr. št. 39 članic.
ZVIŠALA POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., Franca Šuštaršič, zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, VI. razred.
URADNO NAZNANILO.
Asesment za mesec oktober 10—1909 je reden brez vsake doklade.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
106 Jakob Jakša, star 59 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 21. septembra 1909. Vzrok smrti: Ponesrečen na železnici. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894.
1378 Mihael Skebe, star 50 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, Umrl
18.	avg. 1909. Vzrok smrti: Delirium tremens. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. avg. 1909.
4054 Josip Ravšelj, star 35 let, član dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 17. julija 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. junija 1902.
724 Josip Francelj, star 43 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 15. maja 1909. Vzrok smrti: Plučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. okt. 1900.
2043 Josip Struna, star 38 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago,
111.,	umrl 20. avg. 1909. Vzrok smrti: Catarrhas Enteritis. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. sept. 1900.
7673 Anton Gerčar, star 33 let, član društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., umrl 10. sept. 1909. Vzrok smrti: Jetika vsled operacije in odstranitve 7 reber iz prsnega koša. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 1. sept. 1905.
722 Marija Tomazin, stara 45 let, članica društva sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., umrla 7. sept. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901.
3552 Marija Gostič, stara 38 let, članica dr. Novi Dom 102, New York, N. Y., umrla 30. avg. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 12. februarja 1908.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
URADNO NAZNANILO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J.
RESOLUCIJA.
Podpisani glavni odborniki K. S. K. J., zbrani na seji dne 24. septembra 1909 v uradu glavnega tajnika Jednote, Joliet, 111., smo sklenili, da se s pismi poslanimi od raznih društev zahtevajočih konvencijo v oktobru mesecu 1909, So. Chicago, 111., ne strinjamo iz sledečih vzrokov:
1)	Glavni odbor K. S. K. J. je bil izvoljen na 10. rednem glavnem zborovanju, Pittsburg, Pa., meseca oktobra 1908, za dobo treh let, vsled česar se doba njihovega uradovanja ne izteče do 1. januarja 1912 na podlagi na tem zborovanju odobrenih pravil.
2)	Charter K. S. K. J. se strinja s sedanjimi pravili glede te točke o vo-litvi glavnih uradnikov Jednote.
3)	Pravila K. S. K. J., premenjena na 10. glavnem zborovanju in odobrena od pravnega odbora v smislu glavnega zborovanja, določujejo, da se gl. odbor Jednote voli še le na prihodnji redni konvenciji, ki se ima vršiti po treh letih od zadnjega obvršavanja redne konvencije.
4)	V smislu sedaj veljavnih pravil K. S. K. J. se zahteva od vseh podrejenih društev Jednote, da vpoštevajo in se ravnajo po teh pravilih, da se s tem vzdrži in vodi red v organizaciji.
5)	Polagamo na srce vseh podrejenih društev, da je gorenji sklep izvršen v korist celoskupne Jednote oziraje se na vse okoliščine, in
6)	Ako je kak sedanji uradnik K. S. K. J. kriv kacega prestopka, je vsak-teremu članu ali članici dana prosta pot, istega zasledovati v smislu pravil sod-nijskim potom.
ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S. K. J.
MARKO OSTRONICH, gl. podpredsednik K. S. K. J. JOHN GRAYHEK, gl. blagajnik K. S. K. J.
JOS. ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
* GEORGE STONICH, preds. nadzornikov K. S. K. J. JOSIP SITAR, II. nadzornik K. S. K. J.
FRANC OPEKA, III. nadzornik K. S. K. J.
DR. M. J. IVEC, vrhovni zdravnik K. S. K. J.
JOSIP DUNDA, pooblaščenec K. S. K. J.
BLAŽ J. CHULIK, preds. pravno-priz. odbora K. S. K. J. JOSIP KOMPARE, II, pravnowpriz. odbornik K. S. K. J. LEO KUKAR, III. pravno-priz. odbornik K. S. K. J.
Charter K. S. K. J. z vsemi popravki in izpremembami podajemo v angleškem izvirniku kakor sledi:
STATE OF ILLINOIS Department of State
JAMES A. ROSE, SECRETARY OF STATE
1
SS.
TO ALL TO WHOM THESE PRESENTS SHALL COME, GREETING: I, JAMES A. ROSE, Secretary of State of the State of Illinois, do hereby certify that the following and hereto attached is a true copy of Certificate of Amendments to Articles of Association of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA, filed September 22nd., 1909, the original of which is now on file and a matter of record in this office
IN TESTIMONY WHEREOF, I hereto set my hand and cause to be affixed the great Seal of State. Done at the City of Springfield this 22nd. day of September A. D. 1909.
(Seal.)	JAMES A. ROSE, Secretary of State.
STATE OF ILLINOIS Will County.
To the Insurance Superintendent of the State of Illinois:
THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA with its general office in the City of Joliet, County of Will and State of Illinois, was organized by virtue of the laws of the State of Illinois and was authorized to transact business by the Insurance Department of the State of Illinois on the 12th day of January, 1898, and that by virtue of said permit, license or charter the said Union organized, elected -a Board of Directors, adopted a Constitution and By-laws and proceeded to carry out the provisions and powers of its charter. Said Union in convention regularly called and convened adopted a Constitution and among other things provided by Article Six as follows:
AMENDMENTS: “This Constitution and by-laws may be amended at any regular convention.” In accordance with the Constitution and by-laws of the Society, certain conventions of the society were held from time to time at which conventions duly and regularly called and convened for the transaction of business various amendments to the charter, constitution and by-laws were made.
At a regular convention, being the Sixth general convention duly called and held in accordance with the Constitution and by-laws in the City of Chicago and State of Illinois on July 6th, 1900, Section Five of the Original Articles of Incorporation was amended to read as follows:
“Section Five. The plan which shall be followed in carrying out the object is as follows to-wit:	The Board of Directors shall levy an assessment upon
each and every member of the Uniop, which said assessment shall be according to the following table of rates herein provided and shall be payable on or before the last day of each and every month, which shall comprise the relief fund of said Union. In said case said funds in any month should be insufficient to pay all of the then approved death claims, then in that case the Board of Directors shall have power to levy as many special assessments as shall be necessary to pay said approved claim out of this fund upon satisfactory proof of death of a member in good standing a sum not exceeding the amount mentioned in the Certificate which shall be either Five Hundred ($500.00) dollars or One Thousand ($1,000.00) dollars shall be paid in case of death to such person as are above set forth in the object of the Union as he may have directed. And all the monthly assessments of men and women' for the mortuary fund shall be divided into six classes as follows:
For $500.00	For $1,000.00
schedule of rights was further amended to read as follows:
The Assessment shall be raised in every class five cents (5cts) for Five Hundred ($500.00) Dollars and Ten Cents (lOcts) for One Thousand ($1000.00) dollars.
I further certify that at a Convention duly called and assembled, being the Tenth General Convention held in the City of Pittsburgh, in the State of Pennsylvania on the 9th day of October, 1908, said plan of business and table of rates were further amended as follows:
The Assessment shall be raised n every class five cents (5cts) for Five Hundred ($500.00) dollars and Ten cents (lOcts) for One Thousand ($1000.00) dollars.
I further certify that at a Convention duly called and assembled, being the Eighth General Convention of said Union held in Joliet, Illinois, on the 9th day of October, 1904, Paragraph 5 of the Original Articles of Incorporation, to-wit: the plan which shall be followed in carrying out the object of the Union etc. was amended to read as follows:
The Board of Directors shall levy a special assessment in case of disability, which shall be a special and uniform assessment upon all members excepting lady members, to provide a fund which shall be known as a disability fund of this Union, and in case of disability of any member of good standing an amount equal to the mortuary benefit of either Five Hundred ($500.00) dollars or One Thousand ($1000.00) dollars shall be paid to such member who loses both eyes, both legs, both arms or one arm and one leg.
(b)	One half of the mortuary benefit shall be paid to a member of the Union who loses one leg or one arm if the hand was cut off above the wrist and the leg above the ankle.
(c)	One fourth of the sum for which he is insured shall be received by a member who loses four fingers from one hand, or who has lost one eye, if made blind until death.
I further certify that at a Convention duly called and assembled, being the Tenth General Convention of said Union held in the City of Pittsburg in the State of Pennsylvania on the 9th day of October, 1908, the following amendment was adopted as affecting Section Five of the plan of business of the Original Articles of Incorporation:
"For the loss of a foot a quarter of the amount for which the member is insured shall be paid to the member, and for the payment of an injury as above stated a special assessment shall be levied as above provided.”
I further certify that at a Convention duly called and assembled, being the Fifth General Convention of said Union held in the City of Pueblo in the State of Colorado, Section Seven of the Original Articles of Incorporation were duly amended to read as follows.
I hat a Convention shall be held bi-annually, and the Supreme Officers shall be elected for a period of two years.
I further certify that at a Convention duly called and assembled, being the Tenth General Convention of said Union held in the City of Pittsburg m the State of Pennsylvania on the 9th day of October, 1908, Section Seven of the Original Articles of Incorporation and the amendment adopted at the Convention held in the City of Pueblo in the State of Colorado on the 6th day of July, 1898, was again amended to read as follows:
1 hat a Convention shall be held tri-annually, and the Supreme Officers shall be elected for a period of three years.
I further certify that at a Convention of said Union duly called and assembled, being the Tenth General Convention of said Union held in the City of Pittsburg in the State of Pennsylvania on the 9th day of October, 1908, Section Eight of the Articles of Incorporation was amended to read as follows: Section Eight: No person shall become a member of this corporation who is under sixteen years or over forty-five years of age.
ANTON NEMANICH, Supreme President of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION.
I,	ANTON NEMANICH, Supreme President of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA, do hereby certify that the above amendments to the Original Articles of Incorporation were duly made and adopted at the various General Conventions of said Union as above set forth and described, and that the various Conventions were duly and regularly called and organized, and that the Amendments were made and adopted in accordance with the Constitution and by-laws of said Union.
ANTON NEMANICH.
STATE OF ILLINOIS, )
Will County.	f
Personally appeared before me EDWARD R. NADELHOFFER a Notary Public in and for said County and State, this 20th day of September A.
D.	1909, ANTON NEMANICH, and after being duly sworn on oath deposes and says that he is the Supreme President of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, and that the above and foregoing is true in substance and in fact to the best of his knowledge and belief.
EDWARD R. NADELHOFFER,
(Seal)	Notary Public.
Approved this 22nd. day of September, A. D. 1909.
FRED W. POTTER, Insurance Supt.
1909.	JAMES A. ROSE, Sec’y of State. ¡.
SS.
Filled September 22,
STATE OF ILLINOIS Will County.
1
SS.
No. 257461
I hereby certify that the within instrument was filed for..... record in
the office of the Recorder of Deeds in the County aforesaid, on the 27th day of September, A. D. 1909 at 10:42 o’clock, A. M. and recorded at book 444 on page 30.	WILLIAM W. SMITH,
Fee $2.25 paid.	Recorder of Deeds.
Za otroke in odrastle.
Severovo Zdravilno Milo bodi edino milo v čiščenje kože za otroke ali odrastle. To milo je brez škodljivih primesi in ozdravlja vse nečedne kožne bolezni, kakor mlečno skorjo, garjavo glavo, lišaje, srebečico, prišče itd. Kožo ohranjuje mehko, voljno in zdravo. To je pravo milo za britje umivanje, kopeli in toaleto. V lekarnah, 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl tolmač in Angl. Slov. slovar v take popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana staneiamo $1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
538 W. 145 St. New York, N. Y.
Zahvala.
Ob priliki tako rane smrti najinega preljubljenega sinka, se najiskrenejše zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje. Posebno pa g. Jac. Skubicu in soprogi.
John Adamič in soproga,
Joliet, 111., 29. sept. 1909.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, lik
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET,
From	18	to 20	years	25c	From 18	to	20	years 50c
tí	20	“ 25	it	30c	“ 20	it	25	“ 60c
tt	25	“ 30	u	35c	“ 25	“	30	“ 70c
it	30	“ 35	a	40c	“ 30	“	35	“ 80 c
tl	35	“ 40	“	45c	“ 35	it	40	“ 90c
ti	40	“ 45	“	50c	“ 40	tl	45	“ $1.00
I further certify that at a convention duly called and assembled, being the Eight General Convention of said Union held in the City of Joliet in the State of Illinois, October 9, 1904, the Amendment adopted at the Sixth General Convention at Chicago, Illinois, July Sixth, 1900 amending the plan which shall be followed in carrying out the object of the Union and amending the
Doktor Ivec IS
specialist za ženske in otroške bolezni in operacija^ On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mol in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluic-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu im mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna
zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
N. CHICAGO STREET,	JOLIET, ILLINOIS.
Le en vinar!
Resnična dogodba.
❖
l_=J
Marko je služil pri Škofovih. Ni se mu slaba godila, zakaj dobival je poleg prostega stanovanja in hrane še deset goldinarjev na mesec. V začetku njegove službe je bil njegov gospodar popolnoma zadovoljen z njim. a tudi Marku se ni bilo pritoževati; dela ni bilo preveč in tudi pretežko ni bilo. lahko in z veseljem je opravljal svoje delo. Pri gospodarju je imel že prihranjenih lepo svoto kronic. Upal je, da si nabere do jeseni, ko bo moral iti k vojakom, toliko, da mu ne bo šla ti da za denar in da bo cela tri leta lahko shajal s svojimi prihranki.
A prišlo je drugače.
Nesreča je hotela, da so nekega dne spravili fantje Marka v gostilno. Sedel je v nedeljo popoldne po litanijah na klopici pred gospodarskim poslopjem in ravno v duhu računal, koliko ima že prihranjenega, ko jo pri-maha mimo njega Pačanov Polde, ki je bil znan kot pijanček prve vrste m ki je pil le ti a stroške drugih.
‘ No, no, Marko, kaj pa si tako zamišljen?’’
“I, nič!"
“No, no, nič, nič, iz nič ni nič! Ha-. Jo, kaj boš tu sedel in z lenobo Bogu čas kradel, pojdi raje z menoj v gostilno h Kambiču!”
“Na-a, Polde, po gostilnah pa jaz ne bom hodil!”
“No, no, kakšen fant pa si, da se bojiš gostilne! Hej, ko sem bil jaz v tvojih Jetih, to smo ga pili in plesali! Eh, eh, dandanes niste fantje za nič! Jeseni pojdeš k vojakom, pa se bojiš gostilne kot vraga! To ni lepo, to ni možko! Alo, pojdi!
“Ne grem, pa ne grem! Še tega se mi manjka, da bi po gostilnah denar zapravljal!”
“No, no, če se tako bojiš, da bi kaj zapravil, bom pa jaz plačal! Le pojdi!" “Ti boš plačal? Kje pa imaš kaj?” “To tebe nič ne skrbi! Pojdi, plačnik sem jaz!”
“Hm, en požirek bi mi ne škodil! ’ mislil si je Marko in odšel s Poldetom h Kambiču.
Hrupno so ga pozdravili že pijani vinski bratci in mu ponujali od vseh Strani piti.
“Čudno, prečudno, da si prišel!" nagovoril ga je Petranov France.
“I, kaj bo čudno, kaj ne smem tudi jaz malo pogledati v kozarec?” je ves jz sebe, da so ga tako veselo in rado stno sprejeli, odgovoril Marko.
“Tako je prav, Marko! Kaj bi čepel vedno doma in kokoši stražil! Saj smo vendar fantje, ki pojdemo v jeseni k vojakom!” je govoril dalje France, ponudil Marku kozarec vina, ga potrepal po rami in ga povabil k sebi na sedež “Alo, godec, zaigraj polko!”
Pari so se zavrteli. Marko je gledal »n se čudil. Srečni so se mu dozde vali plesalci, ki se znajo tako vrteti, blagroval je svoje tovariše, ki se vsako nedeljo tako lepo zabavajo.
“Ti, France, ali ne bi mogel tudi mene naučiti plesati?” je vprašal svojega soseda Franceta.
“O, zakaj ne? Saj sem ti mislil že Sam reči in omeniti to stvar! Kakšen vojak pa boš, če ne boš znal plesati? Takoj jutri začneva!”
“Dobro!”
Zvečerilo se je.
Marku je sicer vest očitala, da ne dela prav, a hudobni duh mu je zape Ijivo šepetal: Ostani, pokaži se, da si fant!
In ostal je. Da bi pa zamoril glas vesti, je pil, veliko pil. Postajal je vedno bolj gostobeseden in vesel; vino mu je začelo lesti v glavo; postal je kmalu tako pijan, da ni mogel več na nogah stati, a vseeno se ni hotel še posloviti od živahne družbe, od dozdevnih svojih prijateljev, od plesalcev od plesalk, od prijetnih glasov harmonike.
l Iz vaškega zvonika je brnela polnoč.
“Jej, jej, kaj je že tako pozno?” je vskliknil Marko in skušal vstati, a ni mogel, noge so mu odpovedale službo, glava mu je bila težka kot svinec od preobilo zavžite pijače.
In ostal je še nekaj časa.
“Sedaj je pa čas, da odidete! Dve po polnoči je že!” je omenil krčmar Kambič in začel pivce spravljati spat.
“No pa pojdimo! Marko, plačaj!” je rekel Pačanov Polde in sunil Marka pod rebra.
“I, i, kaj bom jaz plačal? Saj si ven dar obljubil, da boš ti plačal!” je jec Ijaje odgovoril Marko.
“Lej ga, prvič je šel v gostilno, pa naj še za njega plačujem! Ha-ha, Boga zahvali, da sem te vendar enkrat spravd v gostilno, saj vidiš, kako, lepo je biti v taki družbi!”
“Saj res, lepo je biti v taki družbi!” je prikimal pijani Marko.
“Torej plačaj!”
“I, i, no, bom pa plačal, če ni drugače!”
“Se zame, Marko! Veš, jutri začneva S plesom! Zastonj te ne bom učil, plačaj še zame!” je silil Petranov France.
“O, zate tudi plačam, seveda, saj me boš učil plesati!”
“Za vse, za vse plačaj, saj si danes prvič v naši družbi, in stara navada je, da mora vsak novo vstopivši ud plačati vsemu društvu enkrat za pijačo!
je vpil na drugem koncu mize nek pijanček.
“Kaj res? Ali je res taka navada?” je vprašal Marko.
“Res, res!” so mu pritrdili.
"No. no, potem pa že, potem pa že, potem pa moram plačati! Kambič, račun daj!”	•
Deset trdo prisluženih kronic je moral plačati Marko za pijačo. S tresočo roko jih je porinil pred krčmarja. Hudo mu je bilo zanje, a bal se je ustavljati svojim “prijateljem”. Vino je tudi storilo svoje. Marko ni mogel sam domu, tako je bil pijan. Pomagali so mu drugi, ki pa tudi sami niso bili dosti na boljšem od njega. Po vsej cesti jih je bilo dosti, sempatja se je kdo zvrnil v obcestni jarek in tam obležal in spal do jutra. Nazadnje je ostal z Markom le še Petranov France. Držal je Marka pod pazduho in se delal kot da ni nič pijan.
“Le korajžo, korajžo in pogum, Marko! Korajža velja! Pa vesel bodi, da si prišel k nam, v našo družbo, ne bo se ti slabo godilo, če boš pri nas! Kajne, v jeseni jo bova pa mahnila k vojakom! Ho, pa ga bova tudi tam pila, kaj ne, Marko!”
Ja, ja, k vojakom.. . pila... pila.. . kaj ne France!”
“Da, pa pela bova tudi, kajne! Daj zapojva tisto: Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo vesel’? Nič nam ne morejo... Ali ne misliš peti?”
‘Na-a, France, ne morem!”
‘E, se boš pa naučil, pa plesati te bom tudi naučil!”
FVance se je spodtaknil ob obcestni kamen in se zvalil v jarek. Potegnil je s seboj tudi Marka. Obležala sta, parkrat se grdo pridušila, nato pa zaspala. Zgodilo se je ravno pred Škofovo hišo.
Gnusno je gledati pijanca, ko gre domu iz gostilne in meri cesto od desne proti levi in od leve proti desni in tako dalje, a stokrat gnusnejše je videti prijatelje alkohola, ko leže vsi zamazani in blatni v svoji pijanosti v blatu ob cesti. Človeka grabi jeza, ko gleda take prizore, in najraje bi pritisnil vsakemu takemu pijancu par gorkih, a to samo za hip. Takoj nato se ga poloti žalost, sočutje in smili se mu to bedno ljudstvo, ki znosi vsak vinar v roke krčmarjem. Smili se mu, ko gleda njih blede in upadene obra ze, iz katerih gleda bolezen in želja piti, piti, še bolj piti! In vsak izmed nas mora sočutno reči: Oj ti ubogo, zapeljano ljudstvo, kdaj boš pustilo svojega najhujšega sovražnika, alko hal; kdaj boš spoznalo, da ti preobilo pitje ne koristi, ampak škoduje na duši in na telesu. In iz srca nam kipi k nebu glas pesnikov: O Bog, to dobo skoraj daj...!
Čudno je gledal drugega jutra gospodar Škof, ko je zapazil v jarku ob svojem vrtu svojega hlapca spati. Iz-prva kar ni hotel verjeti svojim očem, da bi se Marko tako daleč izpozabil, saj je bil dosedaj vedno pameten in se ni še nikdar napil, še manj tako upijanil, da bi obležal v blatnem jarku. Še-le ko je stopil bližje in pogledal Marka v obraz, se je prepričal, da se ne moti. Pograbila ga je jeza. Sunil je Marka pod rebra, in ko to ni pomagalo. ga je še parkrat prav pošteno bunknil s svojim okovanim čevljem.
“A-a-a, kaj pa je, kje pa sem?” je zazijal Marko in začudeno pogledal gospodarja.
- “V jarku, v blatu, pijanec grdi! Da te ni sram se tako nažreti, da obležiš! Živina pozna mero, a ti je ne poznaš! Sram te bodi! Nisem mislil kaj takega od tebe!”
Gospodar se je jezno obrnil in odšel. Marko pa se je še-le sedaj zavedal, kje je pravzaprav in kaj se je sinoči z njim zgodilo. Sram ga je bilo in pokesal se je v svoji duši svojega sinočnega dejanja. Jezno je vzdignil pesti in hotel udariti po Petranovem Francetu, ki je ležal poleg njega in še vedno spal. Toda premislil se je. Vstal je, si stepel blato iz obleke in šel proti domu s trdnim sklepom, da ne gre nikdar več med ono družbo, da se jim ne bo dal nikoli več premotiti.. Gospodar ni spregovoril z njim celi dan nobene besedice. Držal se je čhierno in zlovoljno in kazal s tem svojo nevoljo. A tudi Marko se je držal kislo celi dan. Pekla ga je vest, ker se je dal tako lahkomiselno zapeljati, jezilo ga je, da je gospodarja tako razžalil. Pri kosilu in pri večerji je molče zajemal, vsa družina je bila pobita in tiha. In to vse zaradi njega!
Po večerji je nesel Marko kovaču neko verigo v popravo. Sredi pota prihiti za njim Petranov France.
“Bog daj, Marko! Ali že greš?” “Kam?” je vprašal Marko.
“I, no, kam drugam, če ne k plesu?’ “H kakemu plesu?”
“Lej ga no, zdaj se bo pa še nevednega delal! Ali se nisva včeraj zmenila, da te bom učil plesati?”
“Mogoče, toda jaz ne grem danes nikamor!”
“Zakaj ne?”
“Zato ker ne! Vem, da bi me zopet radi zvabili v gostilno, kjer bi pili na moje stroške!”
“Ne bodi no baba, Marko! Saj ne gremo v gostilno, res ne, ampak pod našim kozolcem se bova učila! Kova-
čev Janez ima harmoniko, njega sem naprosil, da je prišel in bo godel, midva se bova pa učila! Če vržeš Janezu par krajcarjev, bo zadovoljen, jaz ne zahtevam ničesar, ker te imam rad in bi zelo rad, da bi se ti kaj naučil, zlasti plesa, ker brez njega itak ne moreš nikamor!”
"Danes nimam časa!”
“E, čas gori, čas doli, če ga nimaš, si ga pa vzemi, saj ti ne more nihče ničesar narediti, če ostaneš kake pol ure zunaj dalj kot po navadi!”
"Hm, hm, pa res ne vem, če bi šel ali ne?”
“Le pojdi le, saj brez plesa pri vojakih sploh ne boš mogel živeti, še na kako višjo stopnjo se ne boš mogel povzpeti, če ne boš znal plesati, ker znajo vsi višji pri vojakih plesati in zelo gledajo nato, da znajo tudi njihovi podložniki! Boš videl, Marko, da boš težko izhajal pri vojakih brez plesa!”
“Kaj res?”
“Le meni verjemi, da je res! Le vprašaj Pačanovega Poldeta, ki je bil tudi pri vojakih, če ni res! Kar pojdi hitro, časa ni več dosti, jesen je pa blizu!”
France je prijel Marka pod pazduho in ga na pol vlekel k njihovemu kozolcu. Kovačev Janez je že čakal pod kozolcem s	harmoniko.	Komaj	sta
dospela, že je zaigral najveselejšo polko, kar jih je znala njegova glavica. Menda so hreščeči, a vabljivi in omam ljivi glasovi	harmonike	Marka	tako
navdušili, da se je trdno oklenil Franceta in začel plesati.
Šlo je sicer počasi, a šlo je vendar. “Dosti za	danes!” je	čez dve	uri
vskliknil France ves upehan.
“Naj pa bo!” je dostavil Marko. “Jutri nadaljujeva! Če bo šlo tako dobro od rok, boš v nedeljo že lahko v gostilni plesal!’
Vil na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vii)eyard”
pošljem uzorce. Vsa
Dobro vino •# 35c do 45c gal staro vino po 5(k gal., Riesling vi no po 55c galoa Sladki mošt, U steklenic za $i Fino muškate! vino po 40c gal Na zahtevanj« naročila pošljit«
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., Califorak
“Res?” se je začudil Marko.
“Seveda! Kdo bi si mislil, da imaš ti tak talent za ples? Kar naenkrat si znal!”
“Hvala Bogu, bo že šlo, bo že šlo, če Bog dah Lahko noč, France! Hvala ti, da si me učil!”
“Lahko noč, Marko, pa jutri zopet pridi!”
“O, bom, bom, prav gotovo bom prišel!”
“Ha-ha-ha, ta bo še plačeval za pijačo!” se je zakrohotal France, ko je Marko odšel.
“Bo, bo,” mu je pritrdil Kovačev Janez.
“Takoj v nedeljo ga bomo pili za njegove dnarce!”
“Seveda! Mudi se mi domu! Lahko noč!”
“Lahko noč! Glej, da prideš zopet jutri!”
“Seveda bom prišel!”
* * *
Ko človek zaide iz pravega pota na kriva pota, gre z njim vedno bolj navzdol, vedno bolj pada in se pogreza v napake in pregrehe. Z Markom se je godilo isto. V začetku mu je vest očitala, da ne dela prav, da je zašel na kriva pota, a premeteni njegovi prijatelji so ga vedno bolj vlekli v pogubo. Dobili so ga sčasoma popolnoma svoje roke. Ni bilo nedelje, da ne bi bil Marko v gostilni čez polnoč; plesal je in pil in pijanega so tovariši vedno z lahka pregovorili, da je plačal za vse. V začetku mu je zadosto val zaslužek, a ko se je začel vedno bolj in bolj vdajati pijači in plesu, je začel že jemati od gospodarja svoje prejšnje prihranke in jih poganjati po grlu. Z žalostjo je opazoval gospodar to počenjanje svojega prej vedno poštenega in pridnega, a sedaj zapeljanega hlapca Marka. Nerad mu je dajal denar, ker je vedel, da bi mu pri vojakih zelo koristil, a dal mu je vse eno, ker je Marko vselej odločno zah teval. Ko pa je čez par mesecev ne ke nedelje izročil Marku zadnje nje gove denarce, kar jih je imel pri njem zasluženih in shranjenih, ga je vendar na lahno posvaril.
“Ne delaš prav, Marko! Poglej, vse si zapravil, kar si prislužil, vse si zapil; ali bi ne bilo boljše, če bi vse to prihranil? Pri vojakih boš zelo potre boval, pa ne boš ničesar imel!”
V Marku je zavrelo. Kaj skrbi go spodarja, kako bo on živel pri vojakih Sicer je pa denar njegov, on ga je pri služil, on ga bo tudi zapil, in kaj mu more kdo zato?
“No, kaj praviš k temu?” je ponovil gospodar.
“Nič! Denar je moj, jaz sem ga prislužil, kaj mi more kdo zato, če ga zapijem, ali pa v vodo vržem?”
“Že res, Marko, a jaz ti hočem le dobro in te svarim pred onimi tvojimi prijatelji, ki te le zlorabljajo in slepe!” “Kdo pravi to? Boljši so kot tisti, ki vam vedno na nos nosijo, koliko zapravim vsako nedeljo, in do kdaj sem v gostilni! Sicer pa opravljam svoja opravila ravno tako točno in vestno kot sem jih prej, ko še nisem hodil po gostilnah! Če pa niste zadovoljni z menoj kar se tiče dela, mi pa lahko službo odpoveste; bom že dobil kje gospodarja, ki mi bo pustil prosto zahajati, kamor bom hotel!” je govoril Marko kakor ga je naučil Petranov France.
Hudo je zadelo to dobrega gospodarja. Službe Marku ni hotel odpovedati, ker delal je še vedno pridno, a žalostilo ga je, ko je videl, da je Marko že tako daleč zašel, da je vsaka beseda odveč.
“Službe ti ne mislim odpovedati! Le na pravo pot sem te mislil pripeljati; ker pa vidim, da je pri tebi sedaj vsako opominjanje zastonj, vsaka beseda odveč, te bom pustil pri miru! A za-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slovensko-angleške slovnice, SlovensKo-angleškega tolmača in Angleško-angleškega slovarja.
Vse tri knjige ▼ eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA ft CO,
9 Albany St.	New York, N. Y.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljši poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domač> vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, Ib
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti _ in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. 13. Schuster
Young Building.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notai ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 418
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr, ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mero po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše maso.
Nizke cene in dobra postrežba )t aaše geslo.
Na pozabita toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na vega-Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
COLLINS
ILL.—
3?i1te “Elk Brand” TDi^o
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinieah
fíí	ffa
§
«
«
*
«
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— ja resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
ÏOflHPB TBINEB’S

ftsoirreREfr
Triner jevo zdravilno grenko
vino.
*
*
*
*
*
«
*
*
*
«p 4P 4P 4P 4» up 4P 4P «p <4» 4P t*
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie čudežno zdravilo
oj h tri okus, kredca živce,
čisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vredncct lega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovice in Slovenskega Brinjevca, vm domačega izdelka.
4 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P 4P %
(Nadaljevanje s 6. strani.) j desetkronskega, ne dvajsetkronskcga pomni si, Marko, da se boš še spomnil ( cekina, ampak navaden, svetel, nov — mojih opominov, pa bo prepozno, kesal | v'nar' V svoji razburjenosti Marko se boš svoje lahkomišljenosti, pa ti ne. n’ dosti pogledal, ampak si je mislil: bo nič pomagalo, klel boš svoje zape-1 Sveti se kot cekin, torej je cekin! Tudi ljivce, ti pa se ti bodo smejali in se mu n' n>ti na misel prišlo, da bi se mo-norčevali iz tebe! Tedaj boš spoznal, I *'L Samozavestno je hodil cel džn da sem ti hotel le dobro! Sedaj pa ( °k°h in še bolj samozavestno je stopil lahko greš!”	,
Marko se je obrnil in šel. ------ . -	.....	,	---- -----
čez zobe svojega gospodarja in se je- zmenili zanj, ker so mislili, da nima
po litanijah popoldne v gostilno. Nje-Klel jeg°vi Prejšnji prijatelji se niso dosti
zil na njega, češ, kaj mi more, kdo bo meni zapovedoval? Če mu ne delam zadosti, naj me pa požene, bom se že kje preživel do jeseni.
Vendar se mu je začel na dnu srca vzbujati črv, ki je vznemirjal in grizel Marka že par tednov, odkar je začel njegov prihranek kopneti in se manjšati. Pa ima gospodar le prav, mu je šepetala vest, vsi tvoji vinski bratci so le hinavci in le zato tebi prijazni, ker jim daješ za pijačo... Ne bodi baba, kaj ti more kdo, če se vsa-
Marko nič denarja. Ko so pa videli, kako samozavestno je pozval vina, kako možko je zapovedal godcu naj zaigra, so spoznali, da je Marko zopet pri denarju. Pomignili so.eden drugemu in sedli k Marku. V začetku se ta sicer ni dosti zmenil zanje, ko pa s» se mir začeli prilizovati in laskati, je postal z njimi zopet prijazen in pili so na njegov račun; plesali so in pili in peli pozno v noč.
"Krčmar, račun!”
Oblastno in ponosno je položil pi
ko nedeljo malo razveseliš in razve- Janj Marko pred Kambiča svoj "cekin”. Kambič ga je vzel, a takoj vrnil.
“Marko, ako se misliš iz mene norčevati, ne bo ti dobrega!”
“Da bi vas vrag, kdo se misli iz vas norčevati? Tu imate cekin, dajte mi ven, kolikor mi gre, drugo imejte pa vi!” je odgovoril Marko.
“Kaj si ob pamet, ali kaj ti je? To vendar ni cekin, to je navaden vinar!” “Ka-a-a-a-aj?” je zazijal Marko in topo pogledal krčmarja. Njegovi “prijatelji”, ki so pili na njegove stroške so se hitro izgubili od mize, pač pa so prihrumeli od drugih miz pivci gledat Markov “cekin”. Norčevali so se iz ubozega Marka in zbijali iz njega vsakovrstne šale. Njemu pa je med tem izhlapelo iz glave vse vino, vsa pijanost ga je naenkrat minila. Bled kot zid, pa zopet rdeč kot rak je stal pred svojimi zasmehovalci; najraje bi se bil v zemljo vdrl, tako ga je bilo sram.
“Pa kje si vendar dobil “cekin”?” ga je vprašal Kambič.
“Našel sem ga!”
“Ni res! Da si ga našel, bi ga natančneje pogledal in spoznal, da je vinar in ne cekin!”
“Ne, ne, nisem ga našel, gospodar mi ga je dal!” je lagal Marko. ’
“Ne laži, tvoj gospodar ni tak bebec kot si ti! če bi ti dal on, bi ti dal resničen cekin, ne pa vinar! Povej po pravici, kje si ga dobil?”
“I, i, i, no, no, no, se reče, hm, ne vem!” je jecljal Marko.
driš? Boš se ti pred kom klanjal? Ha-ha, saj si mož! je Marka zapeljeval zli duh. Nekaj časa se je boril sam s seboj, ali bi šel, ali ne? Hudobni duh je vedno bolj vabil: Ne bodi baba, bodi mož!.. .
“Ju-u-hu-u-u!” je zavriskal čez nekaj časa Marko, si potisnil klobuk na desno uho in jo mahnil — v gostilno. Hudobni duh ga je prekanil in slavil svojo popolno zmago.
“Saj nisem baba, da bi doma za pečjo sedel in se tako obotavljal iti v go Stilno!” je mrmral Marko sam zase in še s tem tolažil.
In v gostilni je pil na žive in mrtve. Tisto nedeljo je pognal s svojimi tovariši po grlu vso svojo gotovino, ves svoj ostanek od zaslužka par let. Ko se je pa po noči pijan vračal domu, je pel polglasno svojo: Kaj nam pa morejo... Nič nam ne morejo... Kdo more meni kaj? Nihče!
* * *
Bilo je tisti dan pred praznikom sv. Petra in Pavla, ko je pri naši fari “žeg-nanje”. Marko ni bil že par nedelj v gostilni, ker ni imel denarja. Na praznik sv. Petra in Pavla pa je hotel iti na vsak način, ker takrat je vse bolj iivo in veselo, ko se praznuje praznik farnega varuha. Tuhtal je in tuhtal, kje bi dobil denar. Izposoditi si ga je bilo sram; prositi gospodarja ne bi hotel za nič na svetu. Kaj storiti torej? Marku ni prišlo nič pametnega na misel. V spanju se je nemirno premetaval, pri delu se je večkrat zamislil, kje naj dobi denar. Slednjič — bil je zadnji dan pred praznikom — mu pade v glavo: vzemi gospodarju. Eden njegovih vinskih bratcev mu je nekoč namignil; Če nimaš svojega, pa vzemi gospodarju, saj ima dosti, in ti tudi ‘zaslužiš več, kot ti on plačuje.
Marku se je zdelo v začetku to nekaj groznega. Krasti, ne, krasti noče^ tat noče biti! A čim bolj je premišljeval, -tem manj 'grozno se mu je zdelo krasti. Hm, ali res ne zaslužim več, kot mi daje? Saj mu delam ko črna živina! Lahko bi mi podaril sam včasih kako kronico, a je preskop! No, boni si pa sam vzel! Ampak — krasti!? Ne, tat nočem biti! Pa vseeno, kje naj drugače vzamem?
V Marku je divjal hud boj, ali*naj vzame ali ne. Mogoče bi še zmagala dobra vest, da ga ni pot na njegovo nesrečo pripeljala mimo gostilne. Kam bič je lepo okrasil hišna vrata, na vrtu je naredil senčnico, da ne bo pivcem prevroče, pod je pa posebno lepo o-krasil in ga pripravil za ples. Marka je kar streslo, ko je pomislil, kako lepo se bodo zabavali njegovi sovrstniki, on pa bo moral čepeti doma. Postal je malo, si vse ogledal, da je dobil več poguma, nato pa se obrnil in zamrmral: “Vzel bom, na vsak način bom vzel! Kdo bi zamudil tako priliko?”
Sedaj ni Marko več premišljeval, ali bi vzel ali ne, ampak kako bi vzel gospodarju denar, da ga ne bi ta zapazil. Cel popoldan je mislil samo o tem. Po večerji se je vlegel na klopico pred hišo, si dal roke pod glavo in se globoko zamislil. Skoraj cele dve uri je tako mislil in tuhtal, kako bi najlažje prišel do denarja. Slednjič je vstal in odšel v hlev spat.
“Torej jutri med rano mašo! Kje ima denar, vem; on bo šel k maši in bo najbrž pustil izbo nezaklenjeno!” je mislil sam pri sebi Marko in se v.le-gel na dišeče seno. Spati pa ni mogel. In če je le malo zadremal, takoj je imel hude sanje; orožniki ga lovijo, ker je tat; zdaj ga peljejo uklenjene-ga; zdaj je v ječi; zdaj pred sodniki, vse zato, ker je kral, ker je tat.
Marko je zgodaj vstal, ni mogel spati. Hodil je okoli po dvorišču in postopal po vrtu. Težko, težko je čakal, da odide gospodar k maši. Počasi so tekle ure, do je nazadnje vendar prišel trenutek, ko je gospodar odšel v cerkev.
Po prstih se je splazil Marko v podstrešno sobico, kjer je spal gospodar in gospodinja. Vrata so bila le priprta. Tiho je smuknil v sobico, odprl o-maro, katero je pustil gospodar odprto, saj se ni nadejal, da bo pod svojo streho imel tatu, in vzel denarnico. S tresočimi prsti je odprl Marko mošnjo in — o sreča za Miirka — med bakrenim denarjem se mu zasveti, zlat, nov cekin. Tega gotovo ne bo pogrešal, ker se mu je pomešal med bakren denar, si je mislil Marko, vzel cekin in ga spravil v žep, denarnico pa položil na svoje mesto. Tiho se je zopet izmuzni iz sobe in odšel po dvojem o-pravilu. Zdaj pa zdaj je segel v žep, potipal, če ga še ima, nato pa zopet opravljal svoje delo naprej. Pogledal ni, če je cekin deset — ali dvajsetkron-ski, drugače bi spoznal, da nima ne
“Vkradel ga je!” se oglasi eden pivcev.
Marko je prebledel in omahnil na stol.
“Je že res, je že res, vkradel ga je!” so zahrumeli pivci.
"Pa komu?”
“I, komu drugemu, če ne gospodarju?”
“Da, da, gospodarju je kradel! Jaz sem se čudil, kje jemlje zadnje čase toliko denarja! No, zdaj mi je jasno! Kradel je pri gospodarju! No, Marko, lepe stvari se čujejo od tebe! Da te ni sram! Tak mlad fant, pa že krade! Daleč boš še prišel! Plačaj, kar si zapil!" je govoril krčmar Kambič m stresel Marka za ramo.
“Ni-i-imam!” je zajecljal Marko ves zelen od sramote.
“Pa pojdi zopet krast!” se je oglasil eden pivcev.
“Ne, ukradenega denarja ne maram! Toliko bo že prislužil še pri Škofu, da bo plačal! Odslej pa, Marko zapomni
samo en vinar vzel, mislil je Marko. Da samo en vinar, in še tega na skrivnem, kaj-ne Marko, a zdaj si vsega kriv, obdolžen si, da si tat, da si bogve kako velike vsote že kradel! Samo en vinar na skrivnem, in že ve cela vas, da si tat! Da, Marko, nič ni tako skritega, da ne bi bilo očito!
Do ranega jutra je mučila Marka grenka zavest, da je tat.
Drugega dne je že vedela cela vas, da je Škofov hlapec Marko — tat. 1 Ljudje so si šepetali, koliko denarja je že pokradel pri svojem gospodarju. Nekateri so trdili, da več stotakov, drugi so hoteli imeti, da zelo čez tisoč goldinarjev. Hm, naredili so po svoji navadi iz komarja konja.
Že zjutraj je sporočil Kambič svojemu prijatelju Škofu, kaj je zvedel včeraj o Marku. Škof ga je takoj poklical k sebi.
“Torej tak si!” je začel in pogledal prepadlega Marka.
Marko je molčal.
“Imel sem te vedno za poštenega in zvestega hlapca, zaupal sem ti vse, a sedaj mi narediš tako sramoto!” je nadaljeval Škof.
Marko je še vedno molčal in topo zrl v tla.
“Ni dosti, da si zagazil med one pijance, da si zapravil vse svoje prihranke in jih zapil, sedaj si začel še krasti! Iz malega raste veliko, začel si pri zapravljanju in pijančevanju in si sedaj prišel do tatvine. Če bo šlo tako naprej, boš kmalu stal pod vislicami! Povej, koliko si mi vsega vkup ukradel?”
“En vinar!” je zamolklo odgovoril Marko.
"Ne laži! Bogve, kolikokrat si prste vtaknil v moje denarje, samo, da te ni nihče videl! Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito, zapomni si to, tudi za tebe velja to! Priznaj rajši sam, koliko si mi vzel?”
"Verjemite mi, nič več kot en vinar, mislil sem, da je cekin, a sem se zmotil! Bog mi je priča, da nisem nikdar vzel niti vinarja, razun sedaj!”
“Jaz nisem denarja vselej preštel natanko, vedel sem le približno, koliko imam, ker nisem mislil, da hranim gada na svojih prsih, da imam tatu pod streho! Povej po pravici, ne taji, ničesar hudega ti ne bom storil, če priznaš, da si mi večkrat kaj ukradel! Če sam ne priznaš, sem prisiljen, poslati po orožnike!”
Marka je vsaka beseda bolj zadela kot da mu kdo zasaja meč v srce, ali ga živega z razbeljenim železom drega.
“Verjemite mi, lažem ne nikoli! Samo včeraj sem vzel tisti vinar, a še tega ne bi, da sem vedel, kaj bo iz tega! Tudi če pošljete po orožnike, ali če me denete ob kožo, ne morem priznati, da sem več ukradel, ker. nisem !”
“Res je, da ne lažeš, a jaz vseeno lahko mislim vkljub tvojemu zatrdilu, da si mi več ukradel! Ker pa si bil do-sedaj pošten in vem, da ti bi mnogo škodovalo pri vojakih, če te naznanim sodniji, bom pustil vso stvar pri miru in te ne bom tožil! Poberi pa vse svoje stvari še to uro in se mi spravi iz hiše! Čast naše hiše in moje družine zahteva, da nimam opraviti s takimi ljudmi kot si ti, da nimam pod svojo streho — tatu!”
Škof se je obrnil in trdih korakov odšel. Marko pa je stal kot pribit na mestu. Če bi kdo rezal kose mesa iz njega, bi mu ne bilo tako hudo kot sedaj, ko mu je gospodar povedal svoje
več kot en vinar, a ni hotel, ker je vedel, da bi mu tega ne verjeli, ampak se še bolj norčevali iz njega. Hitel je dalje, dalje, ven iz vasi in potem naprej, naprej v širni svet, da skrije v njem svojo sramoto in pozabi na brezvestne tovariše, ki so bili krivi vse njegove nesreče-----------------------------
Ni treba posebno omenjati, da je Marku pri vojakih v dolgih treh letih večkrat prišel na misel znani pregovor: po slabi tovaršiji rada glava boli, in da je ob takih prilikah stisnil pesti in se razjezil nad hudobnimi tovariši, ki so krivi, da je zapravil vse svoje imetje in zagazil v tako sramoto, zraven tega pa mora pri vojakih živeti brez krajcarja. Ali bi ne bilo boljše, da je prej hranil in še nadalje varče-val?	se mu sedaj ne godilo mno-
go boljše? Da, da, po slabi tovaršiji rada glava boli.
si, odslej so ti zaprta vrata moje hiše! ! mnenje in obsodbo. Stal je nekaj časa
Ha, ta bi bila lepa,*da bi še tatovi hodili k meni! Saj bi na vse zadnje še mene samega okral! Pojdi!”
Kambič je prijel Marka in ga ne s posebno ljubeznivostjo postavil pred vrata.
Bled od sramote jo je Marko hitro odkuril domov, se zaril v seno in skušal zaspati. A ni mogel.. Tat, tat, tat, mu je odmevalo po ušesih. Saj sem
kot pribit na mestu, nato pa se obrnil, odhitel v hlev, zvezal vse svoje majhno imetje in odhitel iz vasi. S prstom so ljudje kazali za njim in si šepetali: “Tat, tat, tat, poglejte tatu, kako beži, ko Kajn, ki je ubil svojega brata! Le pojdi, le pojdi daleč od nas, da bomo vsaj varni pred teboj!”
Rad bi se Marko obrnil in povedal tem klepetavim babam, da ni ukradel
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vat» lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami... Mi imamo v zalogi vsakovrat nega leaa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki n in trdi les, late, cederne stebre, desk» in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines alk blizu novega kanala-
Predno kupiš LUMBER, oglasi s pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogli PES PLATNES TN CLINTON ST»
Joliet, at.
FINO PIVO V STEKLENICAE.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phones 2ft
priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenii Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žganj' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Jolie-
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
■A%\m%\V,AV.VAVAW.V.,AV.WAW.V.,.V.,.V.V.UW.\VV/A,.VA,,W.V.,A%mWi
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. _________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
78,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
_______________V>
Zemljeknjižpo zavarovane
terjatve ..........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ........... 2,392.039
Menice ................ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ............ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
WWVW.ViVAVA\WAWA\
1
,V;

•Ustanovljen 1897.

«
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega • ‘Collins N. Y.
&	Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.	o
I Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in 1 | prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer, j		
NE VARAJTE SAMI SEBE!
Mož ali žena, kateri sam sebe vara, je sam svoj največji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, uajvečji dar, katerega Vam njegova vsemogočni-st za more dati, zato pa tudi zahteva o<l Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in opasue bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTR ANI JO.
Oni kateri pravi: “Jaz bodem čakal do jutri me6to, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, katri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolujete na keteri iz med označenih ali sličnih bolezuij, kakor: bolezni pljuč, pr s, želodca, črev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reumatizm, trganje po životu, nečista in pokvarjena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni, urnu-č	spcoW™r«-.ju, kakor tudi pežle-iiss
~-TncisrabIjcvur.ja, mazuli. kraste in ostale kazine bolezni, izpadanje las, vse ženske bolezni, kakor puds nje ihtoermi» 'neredne čiSčcuje, neplcdovitcst, ali jetika, «dCL in vse ostale notranje ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jezika na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDRWNLKI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIK ARI SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE. — Nikari ne pustite, 'da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti „naSi SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči.
Pisma naslavljajte na:
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL, INSTITUTE
140 West 34th Street, New York City.
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja.
Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdravila. Edini Vi ste mi vrnili moje
zdravje, nad katerim sem že popolnoma obupala.
Lucija Tori BoxL^*^”*,w

Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje”Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
V.V.V.V.V.V
AMERlKAWSm SLÓVEMEt 1. OKTOBRA 1909.
NASLOVNIK
figovcev, obrtnikov, gostilničarjev it>
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih ob1ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONIC« GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Grcenbaj Ave. Salun in prodaja iifkart.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Finančno poročilo K. S, K. Jednote za mesec avgust 1909.
Ime, številka in kraj društva.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
Chicago, IH.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bandei in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
The Joliet national Bok
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE '-	KRAJE SVETA.
KAPITAL $ioo,ooo.ot
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT T KELLY, hlaeainik
Stefancich & Podobnik
]	N, W, Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet» I1L
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali-faraijsk« vino, dobro žganje in tržiš» ■ajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi m mekki premog TELEFON 7(12.
ton N. Broadway.....JOLIET. ILT
Ustanovljena 1Í71.
The WiQGoitr Natieial Bank
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik C. H. TALCOTT, podpredsednik HENRY WEBER, blagajnik.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
20.
21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
117.
118.
119.
120. 121. m.
123,
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
$
Sv. Štefana, Chicago, I1U........-............
Sv. Jožefa, Joliet, 111.......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............-
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo..,..................
Sv, Cirila in Metoda, Joliet, 111..............
Sv. Roka, Clinton, Iowa......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, butte, Mont.............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..........
Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio...................•
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..............
Sv. Petra, Calumet, Mich..................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...........
Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa...................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y..........
Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............
Marije Sedem Žalor.ti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.......
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind...............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111.....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \....................
Sv. Jožefa, Haser, Pa.........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.................
Sv. Jurija, Etna, Pa..........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
Sv. Barbare, Irwin, Pa........................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo....................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa.....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn....................
Sv. Jurija, Toluca, 111.......................
Sv. Barbare, Springfield, 111.................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............
Marije Pomagaj, Chicago, 111..................
Marije Pomagaj, Waukegan, IH..................
Matere Božje, So. Chicago, 111................
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.......
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa....................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa..................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111..............
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.....
Novi Dom, Newark, N. J.....................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.....
Sv. Ane, New York, N. Y...................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa.................
Sv. Genovefe, Joliet, 111.................
Sv, Družine, Aliquippa, Pa................
Sv. Tožefa, Barberton, Ohio...............
.c 5rca Marijinega, Barberton, Ohio.......
Sv. Jožefa, Ely, Minn.....................
Sv. Roka, Denver, Colo....................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans...........
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah.........
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.............
Marije Pomagaj, Rockdale, 111.............
Sv. Ane, Forest City, Pa..................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.............
Sv, Ane, Bridgeport, Ohio.................
Sv. Jakoba. Gary, Ind.....................
Sv. Martina, Mineral, Kans................
Sv. Ane, Waukegan, 111....................
Sv. Barbare, Etna, Pa.....................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb............
Sv. Pavla, De Kalb, 111...................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn.
180.55 395:60 164.00 118.90
131.55 473.20 131 '40
15.60 43.15
386.35
93.70
229.55 150.95
296.35
45.70
69.30
127.25
44.10 15.95
388.25
305.50 510.10
82.80
153.35
82.70
25.65
131.25
93.20
103.00
88.20 247.20
58.25
65.15 50.40
193.35 48.05
113.50
286.25
125.00
88.10
160.15
144.60
129.65 332.75
78.50
76.30 23.00
175.15 38.80
120.30
39.50 59.60
128.25
26.25
83.30 51.75 90.85
85.35
52.20
158.90 118.95
111.90 93.45 88.80
131.65
128.80
30.60
22.60
92.80
71.55 51.05
7.30
81.85
31.55 92.50
49.80
97.55 49.90 58.10
51.85
Skupaj
26.45 15.65 57.05
54.70 25.60
15.30 29.95
21.50
12.45
14.75 129.85
56.20
20.00
61.30 1.15
60.75
16.70
23.30
37.50 80.80 20.10 16.35 27.85 51.10
11.20
11.45
30.70
$10799.80
MALI
! *»♦o*o$o
HRV. lTSKO DRUŠTVO ZRINSKI ,-ankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago Št.; podpredsednik: Pavel Pavletič,- 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr"1' 920 N. Chi-
Ako tudi ne znate po kočevsko govoriti, lahko pridete v mojo
GOSTILNO
na okrepčilo, kadar se vam poljubi.
Mike Kočevar,
coi. Ohio & State Sts.
E.
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, IH.
Velika zaloga »pomnikov
N. W. Phone 809.
riiet, Illinois
cago St.; blagajnik:! Ruby St.; bolniška vzhodno stran mest; čič, 1014 N. Chicago stran mesta: Ant. Mr Hickory St. Seja p
•i Tušek, 205 'elnika: za om. Stefan-za zapadno ič, 1316 N nedeljo v
mesecu v cerkveni dvurani.
KJE JE MAT. RAUH, DOMA IZ Gradaca pri Metliki. Svoječasno je bival v Clevelandu. Za njegov naslov bi rad vedel, radi važnih sporočil, njegov bratranec, John Plut, R. F.' D. No. 89, Tonawanda, N. Y. 2t
Zdravilo.
“Kaj, v omedlevico je padla Tvoja soproga? Kako si jo pa vendar vzdramil?” — “Na njen nov slamnik sem se vsedel.”
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A. ff. Mer Dri Ce.
LEKARNARJI.
lor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Krvava Noč v Ljubljani
drama v štirih dejanjih s karikaturami (slikami).
V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev
Najdeno Srce
Knjiga obsega 168 strani v velikosti in 8palcev.
Cena broširani je 40c.
Cena vezani je 75c.
Naroča se pri:
Jacob Hočevar,
1142 E. 72nd St. N. E., Cleveland, Ohio
Anton Dowiak,
Lockport, 111.
9th Street.
Naše prodružnice so: v Chicaga Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in Napervill* 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 499
Ant. Kirinčlč
Cor. Columbia in Chicago Sta,
Ana Vogrin
••c
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W 1727, Joliet. Ul
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. .Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell P me, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društv om za naročila ZASTAV, znakov (Regalij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina' slov. tvrdka v Amer.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-wery. Rojakom sc toplo priporočam
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI
TROST& KRETZ
— izdelovalci —,
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 1U.

Msi & Stephen
g.
s.
Sobe 201 In 202 Harber bldg JOLIET. ILLINOIS
JAVNI NOTAH
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud* življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-5 sko bi.oko spadajoča pisanja.
*. Govori nemško in angleško.
Preostanek 31. jul. 1909...........................................$128,098.91
Plačano od društev ....................................$10,799.80
Obresti od cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111., od 23.
febr. 1909 do 23. avg. 1909 ....................... 418.63
Obresti od 10 obveznic City of Joliet, 111. Street Im-
provment od 15. febr. 1909 do 15. avg. 1909 ........ 225.00
Za prodani kamen, ki je estal ed zidanja Jed. urada... 12.00 $ 11,455.43
Izplačana posmrtnina za:
Igo. Kavčič (del. c).............................$ 30©.H
Jesip Čebule (del. a)...........................   900.09
Karol Marn (del) ...............................   350.00
Tomaž Kezele (del) ............................... 400.00
Ana Nostav ....................................... 500.00
Ana Justin .....................................   800.00
Poškodnina za:
Franc Jernejčič ..............................     500.00
Ivan Grenc ....................................... 500.00
$139,554.34
$	3250.00
$ 1000.00
E. G. H°en, arhitekt na račun za delo pri hiši K. S. K. J.........$	125.00
John G. Wilhelmi, stavbnemu pogodbeniku, na račun zidanje
Jednotinega urada............................................. 850.00
Dr. M. J. Ivec, za pregled Zdrav, listov od 1. januarja 1909 do
30. junija 1909...............................................
Razni stroški ...................................
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
The Grand Arizona Copper Co.
vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov.
NE OPUSTITE TE PRILIKE!
Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na:
O. E. PETTERSON & CO.,
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,
DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO.
DULUTH, MINNESOTA.
Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente. Pišite nam!
206.50
114.19
Preostanek 31. avg. 1909..................................... 134 008.65
$139,554.34
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice im na tekoči /J 1	O/,
račun ter je obrestuje po čistili	r	/C/
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papiijev po dnevnem kurzu
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
SES£3TB3.*a-iagr. —~g .s