POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA CELJE 29, 19. JULIJ 2002, CENA 259,00 SIT Zaradi kuge bomo pregledali vsa čebelarstva v Mozirju LUČKIM ROPARJEM JE SODIŠČE IZREKLO VISOKE ZAPORNE KAZNI (strati 4) * NA ZELJO POKOJNE TETE ODARIL ZEMLJIŠČE OBČINI ,< (stran 4) •' tulili S 4^- » * t 11; p aM1® j®***] ■ ’ ’• \ 1 jBS. Zgornjesavìnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. KPC Ljubija-Mozirje tel. 837-07-20, Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20, Železnina Ljubno tel. 584-12-41, Železnina Luče tel. 584-40-24, AKCIJSKE CENE! žel“l!™Sfmi,le STREŠNE KRITINE: BRAMAC, TONDACH ZIDAKI: OPEKA WINERBERGER ORMOŽ DIMNIKI SCHIEDEL, ARMATURNE MREŽE, BARVE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO ZAŠČITO LESA IN BETONA, OKNA GUN ŽAGARSTVO - PO TOVARIŠKIH CENAH, STREŠNA OKNA VELUX SLOVENIJA...-------- 3P- HH $ -Mfem MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA IN vodovodne'instalacije ~ ^ > - Ogledi na domu, izdelava predračunov, dostava na dom ter ugodni plačilni pogoji! VELIKA IZBIRA: 3 - materiala za centralno ogrevanje - radiatorji: jugoTERM, VEHA, p KORADO, I VOGEL&NOOT ' - Vsa potrebna vodovodna instalacija MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BRE? GOTOVINSKI IN KOL " mmm W AT - Peči: Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure poletje IIIIJSKi maMoÄCMQÄqSCMQÄ Multipas Cannon C75 multi naprava (skener - barvni, fax enota, tiskalnik). Deluje na analogni liniji. '78*>0 *te NOTEX HiGrade 1,2 Celeron,128 Ram-a, 20GB WD; priložena črna torbica... Za utrujene šolarje v ča Z Z. 7. Z00 Z do ZZ.8.äßf nudimo igranje iger v mn s/r delo na internetu - office p samo 400 sit. Vsem našim INFO kartičarjem pa nad 4, igranja PODARIMO 1 URO ZASTONJ. Prosimo da sa rezervacije pokličete!! ! fltlANSU TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel:703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI IZREDNO USODEN UREDIT ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV EOM 7.00 (T + 0) BREZ STROŠKOV KREDITA!!! PRALNI STROJ GORENJE WA1142S (1100 obratov) 85.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA 141 PROLOGIC (1400 obratov) A energijski razred, digitalni pokazatelji 121.900,00 SIT HLADILNIK 205 litrov 54 X 126 cm 51.900,00 SIT SESALEC BOSCH z električno krtačko 19.900,00 SIT AVTORADIO AIWA CD PLAYER 34.900,00 SIT VIDEOREKORDER GOLDSTAR (4 GLAVE) 32.900,00 SIT BTV GORENJE 70 cm “ 82.900,00 sit « DVD ROADSTAR 39.900,00 SIT •• PLOŠČA 2 X plin, 2 X elektrika 19.000,00 SIT AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG VENTILACIJSKA PEČICA 64.000,00 SIT RTV 3IRV1S IRTOBIAS čl NI 3BRYÌJ SIR AI GIV VOR WIRR ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA! !! REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE OSRECNJa ■ ___ . „ Tretja stran ni izpeljati zastavljene načrte, bomo to v resnici tudi dosegli. Pravi premik v kvaliteti našega razmišljanja storimo takrat ko spoznamo, da so ljudje okrog nas zrcalo nas samih. Negativna čustva in misli so v nas in ne vsvetu okoli nas. Niso naš neločljivi del, zato jih lahko odpravimo, če se že prikradejo v nas. Če to storimo, s tem najbolj koristimo sebi, saj so negativna čustva, kotna primer strah, jeza, pretirana kritičnost, občutek krivde, zamerljivost itd., odlična podlaga za nastanek bolezni. Znanstveniki so z raziskavami uspeli odkriti neposredne povezave med negativnimi čustvi in boleznimi. Tako imajo ostri kritiki pogosto težave z boleznimi sklepov,jezljivci so nagnjeni kvročin-skim boleznim, stalno nezadovoljstvo in zamerljivost vodita k rakastim boleznim, želodčne težave spremljajo ljudi, ki zase menijo, da niso dovolj dobri, najbolj ubijalske posledice pa imata strah in občutek negotovosti. Verjetno se boste strinjali, da je nov družbeni sistem v Sloveniji prav slednjega navrgel v obilnih količinah. Nekateri zdravniki opozarjajo svoje paciente, da so vzroki njihovih bolezenskih težav psihičnega izvora, vendar večina ljudi preprosto ne ve, kako bi se izvili Iz začaranega kroga, kako bi prišli do samospoštovanja, do samozavesti, do pozitivne usmerjenosti. Vem za rešitev. Ne spreglejte prihodnje številke Savinjskih novic. Pred dnevi sem prebral knjigo z obetavnim naslovom: Pot do sreče in zdravja. Ker tovrstni naslovi danes dobesedno preplavljajo slovensko knjižno tržišče, sem omenjeno knjigo vzel v roke z dobršno mero previdnosti. Bil sem presenečen, ko sem opazil, da je knjigo napisala slovenska avtorica, dr. Tanja Poberaj, še bolj presenečen pa sem bil nad dejstvom, daje knjiga izšla že "davnega" leta 1993, ko je bila pri nas tovrstna tematika v javnosti še precej redka. Nimam namena napisati obnove vsega tistega, kar sem prebral, zagotovo pa mi je dalo najbolj misliti spoznanje avtorice o izjemni pomembnosti miselnih vzorcev, kise porajajo v naših glavah vse od ranega otroštva dalje. Vsak človek lahko vidi samega sebe kot sposobnega, vrednega, priljubljenega in srečnega, lahko pa ima o sebi tudi povsem nasprotno podobo. Bistvo je vtem, da se na povsem identičen način odvija tudi njegovo življenje, zato je "strateškega" pomena, da v sebi načrtno gojimo pozitivne miselne vzorce. Šele s prepričanjem, da smo vredni ljubezni in spoštovanja, da smo se sposobni spoprijeti z življenjskimi preizkušnjami in da smo sposob- IZ VSEBINE: Fotoreportaža : Srečanje sodelavcev radia Goldi in časopisov utrip ter Savinjske novice.11 Savinjske novice pri vas na kavi: Likovna galerija v garaži.........20 Črna kronika: Tragična nesreča s terenskim vozilom.22 Na naslovnici: Pušeljc na folklornem festivalu v Raatlu Aktualno: Obeta se obilo zabave............4 Roparji banke v Lučah: Sodišče izreklo visoke zaporne kazni.4 Solčava: Z lastno zadrugo bodo lažje tržili domače pridelke..................5 Intervju: Dr. Janez Balkovec, avtor knjige Skrb za osebno premoženje.......6 Nazarje: Višje cene vode, odvoza odpadkov in najema športne dvorane........8 Gornji Grad: Obisk generalnega direktorja za širitev EU ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 29,19. julij 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne / odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. 10. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Obeta se obilo zabave Turistični delavci Solčave v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju letos pripravljajo že deseto tradicionalno turistično prireditev Dnevi turizma na Solčavskem, ki bo zadnji konec julija, obeta pa veliko kulturnih in zabavnih dogajanj v Solčavi in njeni okolici. FRANC FLUDERNIK JE OBČINI LJUBNO PODARIL ZEMLJIŠČE V PRIMOŽU PRI LJUBNEM Na željo pokojne tete Franc Fludemik, kije bil rojen na Ljubnem in živi v Pragerskem, je občini Ljub-noz darilno pogodbo predal vlast2789 kvadratnih metrov velik travnik, ki ima status nezazidanega stavbnega zemljišča. Glede na stanje nepremičnine sta pogodbeni stranki ocenili vrednost darila na635,146sit. Nekoliko presenetljivo dejanje, glede na dejslvo, da vteh časih skoraj nihče ni pripravljen razsipavati z dragimi darili, ne da bi za to pričakoval vsaj kakšno uslugo. Franc Fludemik nam je zatrdil, da ne pričakuje ničesar, za takšno dejanje pa seje odločil na željo pokojne tete. Za zemljišče so se zanimali tudi kupci, vendar je interes za nakup iz neznanih razlogov splahnel. Znesek res ni majhen, a ko gre za občinski interes, ni tako visok. Županja Anka Rakun seje v zahvalnem govoru v imenu občine zavezala, da bodo z navedeno nepremičnino dobro gospodarili. "Občina Ljubno je postala institucija, kiji ljudje zaupajo," menižupanja, ki paše neve, kako bodo uporabili podaijeno nezazidanosfavb-no zemljišče. Savinjčan Petkovo popoldne, 26. julija, bo v znamenju razstav in športa. Tako bodo na ogled postavili ročna dela, kulinarične dobrote, manjkali pa ne bodo niti gobe in zelišča, različni lovski eksponati ter trofeje solčavskih lovcev. Športniki bodo na športnem igrišču pripravili turnir v malem nogometu za memorial Ipavec - Gregorc. Večer bo namenjen odprtju razstave likovnih del slikarja Janeza Medveška z naslovom Ko sanje niso le sanje. V sobotnem jutru, 27. julija, bodo s turnirjem nadaljevali športniki, popoldne pa se bo Solčavanom in obiskovalcem predstavilo Turistično društvo Šalek z motoveterani iz Šoštanja. Bogat program, ki ga pripravljajo, ostaja presenečenje. Z etnografsko obarvanimi šaljivimi igrami Žgance kuhat, Micko ljubit, to je po solčavsko, bodo v sobotnem popoldnevu solčavski turistični delavci poskušali prikazati nekdanje življenje, zvečer bo sledila multiviz-ijska predstavitev Solčavskega skozi čas. Prijateljstvo ne pozna meja, so prepričani organizatorji, zato so v goste povabili sosednje občine Luče, Črno na Koroškem, Jezersko in Železno Kaplo, ki bodo v nedeljskem dopoldnevu predstavile turistično in kulturno dejavnost svojih krajev, obiskovalci pa se bodo lahko sturističnim vlakom popeljali v Logarsko dolino in se v Logarskem Kotu okrepčali z ekološko pripravljeno hrano. Na solčavskem športnem igrišču se bodo lahko zabavali tudi najmlajši - v otroških delavnicah, kjer bodo ustvarjali z različnimi materiali. Naturistični kmetiji Žibovt bodo v soboto in nedeljo obiskovalcem pripravili predstavitev mojstra domače obrti in pravo pastirsko malico, medtem ko bodo obiskovalci na turistični kmetiji Kle-menšek lahko poskusili domačo hrano iz njihove ponudbe. Soboto in nedeljo so organizatorji 10. Dnevov turizma na Solčavskem namenili tudi predstavitvi ovčere-jskega društva Raduha in domačega čebelarskega društva. Pogumni bodo lahko poleteli v tandemu, jahali ter plezali po umetni steni, ali pa se preizkusili v lokostrelstvu na kmetiji Gradišnik. Malo manj drzni si bodo lahko lepote Logarske ogledali ob naravoslovno etnografski poti, po kateri jih bo popeljal izkušen vodič, ali se na pot podali s kočijo, si ogledali kurjenje oglarske kope, v hotelu Plesnik multivizijsko predstavitev Solčavskega... Večere bodo popestrili različni ansambli. Bogat in pester program obeta obilo zabave, vsak bo lahko našel kaj zase, zato so organizatorji prepričani, da je letošnje Dneve turizma na Solčavskem vredno obiskati. Marija Sukalo ROPARJEM BANKE V LUČAH JE SODIŠČE IZREKLO VISOKE ZAPORNE KAZNI V zaporu dovolj časa za osvežitev spomina Avantura treh Korošcev, ki so januarja oropali poslovalnico NLB v Lučah ob Savinji, je pred dnevi z razsodbo petčlanskega senata okrožnega sodišča v Celju doživela delni epilog. Marka Časa iz Mislinje, ki je zamaskiran odnesel iz poslovalnice Nove ljubljanske banke nekaj več kot 14 milijonov, je sodišče spoznalo za krivega in mu izreklo enotno kazen 10 let zapora, njegov mlajši brat, ki je pri ropu sodeloval, si je "prislužil" pet let in šest mesecev zapora, njunega prijatelja Sebastjana Veronika pa je sodišče obsodilo pogojno na šest mesecev s preizkusno dobo dveh let. Zanimivo pri tem pa je, da Marko Čas dejanja ni zanikal, vendar policistom še vedno ni uspelo ugotoviti, kje so nepridipravi skrili denar, ki ga bodo morali banki v vsakem primeru vrniti. Dilema je samo, ali z gotovinskim pologom ali s sedenjem v zaporu. Sodiščeje v času obravnave v celoti sledilo navedbam javnega tožilstva, ni pa, po besedah sodnika Marka Brišnika, verjelo argumentom obrambe, daje bil rop izveden nenačrtno ter da Matjaž Čas in Sebastjan Veronik, ki sta prvoobtoženega Marka v Luče pripeljala in odpeljala, nista vedela, da namerava ta banko oropati. Marko Čas, kije sicer dejanje v celoti priznal, je med procesom trdil, da njegov brat in prijatelj nista vedela za načrtovan rop. Nekoliko nenavadno pri odločitvi za rop je, da sta oba brata vzorna očeta mladoletnih otrok, še težje je razložljivo dejanje 28-letnega Matjaža, ki si služi kruh z avto-prevozništvom in zasluži mesečno okoli 550 tisoč tolarjev. Marku Času, ki je bil obsojen na osem let zapora, je sodni senat prištei še pol leta zapora za krajo katrce, ki jo je odpeljal po ropu ter leto in pol za ka- znivo dejanje, za katerega je bil že prej obsojen pogojno. Pod pogojno obsodbo je pri ropu sodeloval tudi Matjaž Čas, zato mu je senat h kazni pet let prištei še šest mesecev. Vsi trije so obremenjeni tudi za stroške obravnave, prestrašeni bančni uslužbenki iz Luč pa je sodišče dodelilo 300 tisoč tolarjev povprečnine. Savinjčan PREMOGOVNIK VELENJE Za 14 odstotkov presegli načrte odkopa Skupščina Premogovnika Velenje je pred dnevi na predlog uprave in nadzornega sveta sprejela spremembe in dopolnitve poslovnikaodelu skupščine, osrednja točka dnevnega reda pa je bila seznanitevzletnim poročilom za leto 2001 z mnenjem rerrizoija in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila. Skupščina je potrdila delo direktoija in nadzornega sveta v poslovnem letu 2001 in jima podelila razrešnico za poslovno leto2001. Skupščinaje imenovala revizijsko družbo KPMG Slovenija za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2002 in sprejela sklep o višini sejnin za člane nadzornega sveta družbe. V Premogovniku Velenje so v prvem polletju letošnjega leta odkopali 2.119.800 ton premoga, kar je dobrih 14 odstotkov več, kot so načrtovali. Ju- nijski mesečni načrt so presegli kar za dobrih 24 odstotkov. V juniju so odkopali 368.900 ton premoga ali dobrih 20.000ton na dan. Vpoletnih mesecih bodo povprečni dnevni odkop zmanjšali, saj se je v začetku julija začel remont 4. blokaTermoeleklrameŠoštanj, ki bo trajal do začetka septembra. Vtem času bo poraba premoga manjša, več kot doslej pa ga bodo naložili tudi na deponijo. KF NA MACESNIKOVEM PLAZU BREZ ZAPLETOV sanacijskem načrtu Pred tednom dni so delavci celjskega podjetja za urejanje voda v spremstvu policije in sodnega izvršitelja Aleša Pečovnika končno začeli s prvo fazo sanacijskih dei Macesnikovega plazu v Podolševi nad Solčavo, vredno 52 milijonov tolarjev. Po številnih zapletih in nasprotovanjih domačinov, ki so prepričani, da bo predvidena sanacija ogrozila obstoj nekaterih kmetij, je višje sodišče razsodilo v prid ministrstvu za okolje in prostor, kmetom pa zagrozilo z denarno za lastne interese. Delavci PUVa so odstranili rampo in začeli delati, ob morebitnih zapletih pa naj bi z deli takoj prekinili. Zanimivo je, da tokrat prizadeti domačini začetku del niso nasprotovali. Po besedah sod- kaznijo v višini 800 tisoč tolarjev. Kot je znano, domačini nasprotujejo predvidenim sanacijskim načrtom, saj ne zaupajo stroki, prepričani, da želijo nekateri načrtovano odvodnjavanje izkoristiti nega izvršitelja Aleša Pečovnika, za celjski Novi tednik, bodo dela, ki naj bi jih izvedli po sanacijskem načrtu, dokončali predvidoma konec avgusta. Savinjčan SOLČAVA Z lastno zadrugo bodo lažje tržili domače pridelke Na pobudo kmetov so v Solčavi ponovno ustanovili zadrugo, preko katere želijo oplemenititi njihove primerjalne prednosti in s skupnim nastopom na trgu kar najbolj tržiti doma pridelane dobrine. Ustanovitev zadruge je podprla Občina Solčava, v spominu ljudi pa je še vedno živo obdobje, ko so v Solčavi že imeli kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo, pašniško in bikorejsko zadrugo, drugo pašno zadrugo, pašniškogozdar-sko zadrugo, živinorejsko zadrugo in kmetijsko zadrugo. Solčavski kmelje se zavedajo, da bodo lahko tržno uspešni samo združeni z urejeno pravno obliko delovanja, ki bo potrebna tudi zaradi načrtovane izgradnje klavnice. Na Solčavskem je od čistega kmetovanja še vedno odvisnih okoli 50 kmetij, ki se pretežno ukvarjajo z gozdarstvom in živinorejo, "ljudje so podjetni in samooiniciativni," pravi tajnica občine Mateja Suhodolnik, predvsem pa se zavedajo, da bofreba pridelano surovino oplemenititi in jo tako v višjem cenovnem razredu ponuditi kupcem. "V Solčavi bi lahko prodali vse, kar ijudje pridelajo in šetrikratveč/'je prepričana Suhodolnikova, ki trdi, da s svojimi načrti nikakor ne ogrožajo Zadruge Mozirje. Vendarlejenekjelreba začeti in ponuditi pridelke turističnih kmetij doma, na krožniku. Nekdanja solčavska zadruga je bila namreč zelo uspešna, saj je uslvaijala zelo visok promet predvsem po zaslugi lesnega odseka. Suhodolnikova je prepričana, da je bilo takratno združenje solčavskih kmetov preveč uspešno, zato se jezadnjiobčnizbor solčavske kmetijske zadruge preprosto moral zgoditi. Savinjčan ŠEST, OSEM, DESET ALI DVANAJST POKRAJIN V SLOVENIJI? Sinergijski učinki naj bi bili višji od stroškov Vlada Republike Slovenije želi projekt regionalizacije dižave izpeljati še v tem mandatu, nenazadnje so koalicijske partnerice to zapisale vsvoj sporazum. Po besedah notranjega ministra Rada Bohinca pri tem ne gre za prilagajanje Evropi, čeprav je res, da imajo pokrajine vse članice EU z izjemo Luksemburga, pač pa za decentralizacijo oblasti in skladnejši regionalni razvoj. Celoten projekttemelji na spremembi 143, člena ustave, ki sedaj določa, da pokrajine ustanavljajo občine, po mnenju vlade pa bi to morala biti država. Če bo ta sprememba sprejeta do konca letošnjega leta, bo projekt mogoče izpeljati do leta 2004, v nasprotnem primeru pa se bo zanesljivo precej zavlekel. Izdelani so že podprojekti, ki precizirajo pristojnosti pokrajin in način njihovega financiranja, ostaja le še vprašanje, koliko jih bo. V igri so za zadaj štiri različice, po katerih naj bi dobili šest, osem, deset ali dvanajst pokrajin. Vse te predloge je ministrslvo za notranje zadeve poslalo v vladno obravnavo, na podlagi razvojnih načrtov, ki jih je pripravilo dvanajst regionalnih razvojnih agencij, pa se že kaže, kje bodo izpolnjevali merila in kje ne. Merilo bo vsekakor tudi sto tisoč prebivalcev. Ob zagotovilih, da z uvedbo pokrajin občine ne bodo izgubile niti ene dosedanje pristojnosti, ampakjih bo država nekaj prenesla na nižji nivo, župani načeloma ne nasprotujejo regionalizaciji Slovenije. »Pokrajine bodo zagotovo prinesle sinergijske učinke, ki bodo višji od stroškov,«je prepričan notranji minister Rado Bohinc, poleg tega pa Evropa svoj razvoj gradi prav na razvoju in povezovanju regij, zato bi bilo za Slovenijo koristno, da čimprej reši odprta vprašanja in se loti izvedbe projekta. Franci Kolnik POGOVOR Z DR. JANEZOM BALKOVCEM, AVTORJEM KNJIGE SKRB ZA OSEBNO PREMOŽENJE IN DIREKTORJEM TRŽENJA OSEBNIH ZAVAROVANJ PRI ZAVAROVALNICI SLOVENKA »Nihče ne more toliko skrbeti zn vaše lastno premoženje kot prav vi sami« Dr. Janez Balkovec je doma iz Kranja. Tam je tudi končal osnovno in srednjo šolo, nato pa je nadaljeval študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil v kranjskem podjetju Ikos, kjer je opravljal tako rekoč vse poslovne funkcije od pripravnika do direktorja komerciale. Z razpadom bivšega jugoslovanskega trga je omenjeno podjetje zašlo v velike težave in pred Balkovcem so se pojavili novi izzivi. Danes nima s strojništvom nobene povezave več, pač pa se je posvetil osebnim financam. V začetku devetdesetih let sem začel spoznavati podjetje Betain-vest, ki je takrat upravljalo s prvim slovenskim vzajemnim skladom Galileo, preko svetovalne družbe Concorde pa sem se začel ukvarjati s trženjem osebnih zavarovanj in vzajemnih skladov. Tudi svoj nadaljnji študij na kranjski Fakulteti za organizacijske vede sem naslonil na to tematiko in magistriral iz izobraževanja ljudi na področju organizacije in man-agementa osebnih financ. Doktoriral sem na isti fakulteti s področja zavarovanj in tako imam danes že več kot deset let izkušenj v zvezi z ustvarjanjem osebnega premoženja. - Pred desetimi leti se je o tej tematiki govorilo zelo malo, danes pa o potrebnosti ustvarjanja osebnega premoženja lahko beremo in slišimo marsikje... To je posledica dejstva, da je država skrb za osnovno socialno varnost v veliki meri prevalila na pleča posameznika. Vendar veliko ljudi nima niti znanja niti izkušenj, kako se tega lotiti, saj so bili vzgojeni v socializmu za socializem, ki tega problema ni poznal. Problem pa moraš najprej zaznati, šele nato ga lahko začneš reševati. - Omenili ste, da ste že pred desetimi leti ljudem priporočali varčevanje v vzajemnih skladih. Torej gre za relativno varne naložbe? Današnji vzajemni skladi so precej netvegana oblika ustvarjanja osebnega premoženja. Vzajemni skladje po svoji pravni obliki skupno premoženje večih vlagateljev, ki pod določenimi zakon- skimi osnovami investirajo svoj denar v vrednostne papirje. Vsak posameznik, ne glede na znesek vloženih sredstev, ima enake pogoje kot vsi ostali vlagatelji. Pri tem pa je treba poudariti, da vzajemni skladi niso nikdar najboljša naložba, ker lahko vedno kakšen posamezen vrednostni papir prinese večji donos, po drugi strani pa so vzajemni skladi glede na svojo varnost nadpovprečno dobra naložba. Zato jih tudi priporočam, še posebej majhnim vlagateljem. Kaj lahko danes storimo z T0.000 tolarji, če jih želimo investirati? Ne moremojih vezati na banki, z njimi ne moremo k borznemu posredniku, vsekakor pa lahko začnemo investirati v vzajemnem skladu. - Ustvarjanje osebnega premoženja pa seveda ni samo varčevanje v vzajemnih skladih... Ko govorimo o osnovnem premoženju, moramo najprej poskrbeti za zaščito svoje lastne delovne sposobnosti in nato za zaščito družinskih članov. V tej fazi govorimo o zavarovanjih. Nato pridejo na vrsto skrb za lastno nepremičnino, skrb za šolanje otrok, skrb za dodatno pokojnino oziroma rento, skrb za ohranjanje osnovnega standarda in skrb za finančno varnost in stabilnost. Šele ko poskrbimo za vse te elemente, je smotrno razmišljati o kapitalskih naložbah, kot so naložbe v vrednostne papirje, plemenite kovine, diamante itd. Glede na stopnjo tveganja je mogoče relativno enostavno izračunati, koliko moramo mesečno dajati na stran, da bomo v določenem roku dosegli določen finančni cilj, ki smo si ga zastavili. - Pri tem pa je najbrž lahko zelo dobrodošla pomoč premoženjskega svetovalca, saj se vsi ljudje ne znajo prav dobro spopasti s številkami? Stvar matematično ni tako zelo zahtevna, daje povprečen človek ne bi znal izračunati. Gre bolj za to, da so danes ljudje tako obremenjeni s svojimi poklici oziroma vsakodnevnimi obveznostmi, da si preprosto ne vzamejo časa, da bi si izračunali, kaj morajo storiti, če vedo, da bodo takrat in takrat potrebovali toliko in toliko denarja. Pogoj številka ena, da jim to uspe, je pravilen način obnašanja, da vsak mesec nekaj prihranijo za svojo prihodnost. Premoženjski svetovalci znajo ljudem predstaviti takšne izračune, seveda pa se da tudi na tem področju stvari zakomplicirati v obliki različnih finančnih konstrukcij. - Na kakšnem strokovnem nivoju je po vašem mnenju premoženjsko svetovanje v Sloveniji danes? V tujini so premoženjski svetovalci nekaj tako običajnega kot družinski zdravniki, pri nas pa smo še daleč od tega... Pri nas so premoženjski svetovalci dokaj visoko usposobljeni, res pa je, da jih je premalo. Resje tudi, da ljudje te dejavnosti še ne poznajo dovolj, saj bi se je v nasprotnem primeru pogosteje posluževali. Vzrok za sedanje stanje deloma tiči v že omenjeni socialistični preteklosti, po drugi strani pa danes še nimamo prav velikih socialnih revežev, nimamo velikih bankrotov, ne poznamo tragičnih zgodb, iz katerih bi ljudje spoznali, da bodo na stara leta reveži, če ne bodo varčevali za svojo dodatno pokojnino. No, dovolj zgovoren primer je vsekakor dodatno zdravstveno zavarovanje, za katerega smo se pred leti spraševali, ali je potrebno ali ne, danes pa nas za kartico tega zavarovanja sprašujejo vsi po vrsti: medicinske sestre, zdravniki, lekarnarji... Pri pokojninah se bo podobna situacija pojavila čez deset, petnajst let... - Poznate preprosto formulo za ustvarjanje osebnega premoženja? Osnovno pravilo je, da je treba posameznikovo premoženje Dr. Janez Balkovec (foto: Franci Kotnik) "Osnovno pravilo je, da je treba posameznikovo premoženje razpršiti v različne oblike naložb: nekaj na banko, nekaj v zavarovanja, nekaj v vzajemne sklade, nekaj v vrednostne papirje, nekaj v nepremičnine..." razpršiti v različne oblike naložb: nekaj na banko, nekaj v zavarovanja, nekaj v vzajemne sklade, nekaj v vrednostne papirje, nekaj v nepremičnine... Če se izrazim v športnem žargonu: treba je staviti na več konjev, ne samo na enega. Toda Slovenci smo žal taki, da želimo iz nič v kratkem času narediti veliko, zato marsikdajjemljemo kredite in vlagamo v špekulativne naložbe, ki pa na koncu prinesejo izgubo. -Verjetno je takšen način razmišljanja tudi posledica prejšnjega režima, ko smo vsi hiteli zapravljati, dokler je bil denar še kaj vreden. Vaše stališče je, da bi morali dajati na stran tretjino svojega zaslužka... V času hiperinflacije je bilo res bolje prej zapraviti denar, kot pa čakati na podražitev, drugi razlog za zadolževanje Slovencev v prejšnjem desetletju pa je tudi v tem, da se je na trgu kar naenkrat pojavila kopica materialnih dobrin, ki si jih prej nismo mogli privoščiti: avtomobili, stanovanja in podobno. Včasih je bilo mogoče kupiti avto, se z njim voziti in ga nato dražje prodati, danes je to seveda nemogoče, če izvzamemo kakšne eksotične znamke. Tudi negotove družbene razmere niso bile naklonjene varčevanju, svoje pa so pripomogle še razne finančne igrice, ki so šle skozi Slovenijo. Nenazadnje smo dobili tudi nekaj novih praznikov, ki prav tako praznijo naše družinske proračune, da ne govorim o privatizacijski luknji, pod katero seje podpisala država. - V zavarovalnici Siovenica ste di-rektor trženja osebnih zavarovanj... Osebna zavarovanja predstavljajo dopolnilo osebne socialne varnosti, ki si jo sicer zagotavljamo iz naslova svojega lastnega dela. Če želimo živeti varno, moramo poskrbeti za nezgodno in življenjsko zavarovanje. Tovrstne produkte ponujajo vse zavarovalnice v Sloveniji, mi pa smo naredili poseben produkt, ki je kombinacija zavarovanja in varčevanja v vzajemnih skladih. - Kaj za konec najinega pogovora svetujete Savinjčanom v zvezi z ustvarjanjem osebnega premoženja? Varčevati je treba kapitalsko, zato priporočam investiranje vvzajemne sklade, poleg tega pa je treba biti zavarovan. Ponovno poudarjam pomembnost razpršitve naložb in zavedanje, da se v enem mesecu ne da storiti nič, v enem letu prav tako ne, pač pa so to srednje oziroma dolgoročne naložbe. Bralcem Savinjskih novic svetujem, da začnejo spremljati finančne strani v časopisih, saj marsikdo izmed njih zagotovo prebere le črno kroniko, osmrtnice, šport in morda še politiko. Nihče ne more toliko skrbeti za vaše lastno premoženje kot prav vi sami. Pogovarjal se je Franci Kotnik ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Preko partnerstva do evropskega denarja Osnovni namen dodeljevanja finančne pomoči, ki jih Evropska komisija namenja evropskim državam, je zagotoviti večji gospodarski potencial Evrope kot celote in združiti razvojni potencial, ki lahko poveča gospodarsko rast ter dvigne kakovost življenja v tem delu sveta. Ko je Slovenija leta 2000 postala kandidatka za vstop v EU, se je povečala pomoč naši državi, nova sredstva pa so usmerjena v zagotavljanje ekonomske in socialne kohezije, v razvoj človeških virov in regionalni razvoj. Na osnovi tega in na osnovi pro-grama Slovenije za obdobje 2001-2006 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Agencijo za regional- ni razvoj v zadnjih dveh mesecih objavilo dva razpisa v okviru donacijske sheme, ki sta sofinancirana iz programa Phare. Na velenjskem Zavodu za zaposlovanje so povedali, daje prvi razpis namenjen razvoju človeških virov v savinjski statistični regiji in aktiviranju zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni. Namenjen je povečanju učinkovitosti ustvarjanja novih delovnih mest za posebne ciljne skupine in razvoju projektov zaposlovanja v savinjski regiji. Izbrani projek- ti bodo morali izboljševati kakovost človeških virov na področju turizma, orodjarstva in kemične industrije ter prestrukturiranje tekstilne, kovinskopredelovalne industrije, gradbeništva in kmeti- jstva. Razpis je namenjen tudi povečanju zaposljivosti na področju turizma in poslovnih storitev, s ciljem preprečiti beg možganov, ter povečanju zaposljivosti težje zaposljivih brezposelnih oseb. V okviru tega projekta sta za vsebinsko svetovanje zadolžena Zavoda za zaposlovanje iz Celja in Velenja. Glede na dejstvo, da se razpis zaključi že 31. julija, pa odziv v Velenju in v Zgornji Savinjski dolini ne kaže dejanskih potreb in pričakovanj na omen- jenih področjih. Drugi razpis, kateremu poteče prijavni rok 23. septembra, je namenjen sofinanciranju projektov donacijske sheme Krepitev Slovenije na lokalni ravni. Temeljni namen razpisa je aktivno zmanjševanje brezposelnosti ter tudi zmanjševanje strukturne in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti. "Zavod je zainteresiran, da se s programom Phare zagotovi čim več brezposelnim vključitev v različne projekte. Zato je naš cilj, da se z vsemi potencialnimi prijavitelji vsebinsko povežemo kot partnerji v projektih. Pri izboru projektov bodo imeli prednost prijavitelji, ki se bodo pripravljeni partnersko povezovati, saj je eden od ciljev projekta ustvarjanje partnerstev, ki bodo obstaja- la in delovala tudi po končanem projektu," pravi Jelka Sever - čfisl. "Ker se omenjeni razpis konča že 23. septembra bomo za vse zainteresirane s področja Velenja in Zgornje Savinjske doline 25. julija v Velenju pripravili informativno srečanje, saj," navaja Srdan Arzenšek, direktor velenjskega Zavoda za zaposlovanje, "ugotavljamo, daje idej in interesentov iztega okolja izredno malo." "Ljudje se očitno ne zavedajo, da smo z eno nogo že v Evropi. V drugih delih celjske regije je odziv na razpis velik, kot kaže pa podjetja v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ne čutijo potrebe izkoristiti evropska sredstva, ki jih ni malo,” zaključuje Arzenšek Savinjčan Jelka Sever-Časl: "Zavod je zainteresiran, da se s programom Phare zagotovi čim več brezposelnim vključitev v različne projekte." (foto: Ciril M. Sem) SFdan Arzenšek, direktor velenjskega zavoda za zaposlovanje: "Ugotavljamo, daje idej in interesentov iztega okolja izredno malo. Ljudje se očitno ne zavedajo, da smo z eno nogo že v Evropi." (foto: Ciril M. Sem) ZDRUŽENJE DELODAJALCEV OBRTNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Zastopnik obrtnikov napram državi in delojemalcem Obrtniki v relacijah do države in sindikatov potrebujejo svojega zastopnika, ki ščiti njihove delodajalske interese in se pogaja za najugodnejše rešitve. Doslej je to vlogo opravljala Obrtna zbornica Slovenije, ki je sodelovala pri pripravah in sklepanju kolektivnih pogodb ter skrbela, da njeni člani niso padli v podrejen položaj. S sprejetjem novega obrtnega zakona pa je obrtna zbornica postala samostojna strokovna organizacija z javnimi pooblastili, zato njeno pogajalsko vlogo prevzema združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti. Po konvenciji mednarodne organizacije dela so združenja delodajalcev prostovoljne organizacije, v katere se delodajalci združujejo po lastni presoji. Njihova osnovna funkcija je kolektivno pogajanjes predstavniki delojemalcev,torejssindikati. Obrtniki sostem namenom že leta 1994 ustanovili gospodarsko interesno združenje Ogistta, ki seje leta 1997 preimeno-valovZdruženjedelodajalcevobrtnih dejavnosti Slovenije (ZDODS), Po sprejetju zakona o kolektivnih pogodbah bo ZDODS pogodbena stranka na strani obrtnikov-delodajalcev, na strani ostalih delodajalcev pabotovlogoopravljaloZdruženjedelodajalcevSIov-enije. Združenjedelodajalcevobrtnih dejavnosti je neprofitna organizacija, ki jo upravljajo člani preko svojih poslancev v organih združenja. Članstvo vzdruženju je prostovoljno, član pa lahko postane vsak gospodarski subjekt, fizična ali pravna oseba, ki opravlja obrtno dejavnost in zaposluje delavce. Zaradi potrebe po učinkovitejšem delovanju in pristnejšem stiku z delodajalci seje združenje odločilo oblikovati 13 regijskih odborov, med katerimi je tudi savinjski, ki povezuje člane iz območnih obrtnih zbornic Celje, Laško,Mozirje,Slovenske Konjice,Šentjurpri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Za predsed-nikasavinjskegaodborazdruženjadeiodajalcevjebil na nedavni prvi seji v Velenju izvoljen Janez Sevšek iz Šmarja pri Jelšah, za podpredsednika pa Miroslav RednakizLuč. Franci Kotnik OBČINSKI SVET NAZARJE Višje cene vode, odvoza odpadkov in najema športne dvorane Nazorski svetniki so zadnjo sejo pred počitnicami opravili v petek, 5. julija. Seznanili so se z delovanjem Osnovne šole Nazarje in Glasbene šole Nazarje v pravkar zaključenem šolskem letu in Muzeja Vrbovec v letu 2001, potrdili pa so tudi višje cene vodarin, kanalščine,zbiranja in odvoza odpadkovter najema športne dvorane v Nazarjah. Na predlog Javnega podjetja Komunala Mozirje je občinski svetskladnoz vladno uredbo sprejel sklep, da se cena oskrbe z vodo poveča za 2,5 odstotka, za kanalizacijo in čiščenje pa za 2,6 odstolka. Podjetje za urejanja prostora iz Velenja je predlagalo 9,4-odstofno povišanje cen za zbiranje in odvoz odpadkov, vendar se svetniki s tem niso strinjali. Na predlog matičnega odbora so pristali na ©odstotno povišanje cen omenjenih storitev, vendar mora PÜP sedaj za soglasje k povišanju zaprositi še pristojno ministrstvo. Javno podjetje Dom Nazarje je kot upravljalec predlagalo povišanje cen najema nazorske športne dvo-rane.Vpovprečju dobrih deset odstotkov višje cene so utemeljenezvišjimi obratovalnimi stroški objekta, kot so sprva predvidevali, kljub temu pa ostajajo primerljive z ostalimi tovrslnimi objekti v regiji. KF GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA ŠIRITEV EU ENEKO LANDABURU NA OBISKU V GORNJEM GRADU Evropski denar za izboljšanje kakovosti življenja Visoki predstavnik Evropske komisije si je med obiskom Slovenije s skupino najožjih sodelavcev in v spremstvu državnega sekretarja z ministrstva za evropske zadeve Rada Genoria ogledal tudi gornjegrajsko podjetje za koriščenje lesne biomase Engo,za katerega je Evropska unija preko programa Phare prispevala 1,5 milijona evrov. Pred ogledom kotlarne je gornjegrajski župan Toni Rifeij predstavil projekt in med drugim povedal, da kurilno surovino v glavnem zagotavlja sosednje pod-je1jeSmreka,vpoletnih mesecih pasezlesnimisekan-ci oskrbujejo znotraj občine in delno iz ostalih občin. Celotna investicija daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu je po besedah župana vredna 3,6 milijona evrov, po prvi fazi, v kateri so bili priključeni vsi javni objekti, bodo v nadaljevanju izgradnje, ki naj bi bila dokončana dojeseni, priključili še 70 individualnih hiš in center za starejše krajane. Za občino Gornji Grad je obisk velikega pomena in priznanje prizadevanjem, ki so bila vložena vizgradn-jo sistema. Po razpoloženju sodeč je bil z obiskom v Gornjem Gradu zadovoljen tudi Eneko Landaburu, prepričan, da so s sofinanciranjem dokazali, da so lahko evropska sredstva kakovostno uporabljena. "Cilj skupnosti evropskih državni samo zagotavljanje miru in stabilnosti, temveč izboljšanje življenjskih pogojev. Z investiranjem vtakšne projekte, kot je gornjegrajski, Evropska unija dokazuje, da seje sposobna približati ljudem," je še poudaril Landaburu, Savinjčan V Gornjem Gradu se je pomudil glavni pogajaled EU Eneko Landaburu (prvi z desne) s predstavniki slovenskega ministrstva za evropske zadeve. Ogkedali so si predvsem podjetje za koriščenje lesne biomase Engo, kateremu je bilo preko programa Phare namenjenih 1,5 milijona evrov (foto: Savinjčan) ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZVEZA MOZIRJE Enotnost med lastniki prinašalk slastnega medu Marko Purnat predaja ključe čebelnjaka za čmrlje, darilo zgornjesavinjskih čebelarjev, predsedniku sekcije za čmrlje dr. Janezu Gradu (foto: Ciril M. Sem) Glavna naloga zveze je skrbeti za izobraževanje članov, nič manj ni pomembno zagotavljanje zdravil in oskrba s sladkoijem. "Zveza dvakratletno priskrbi zdravila proti varoji, vendar v zadnjih letih vse bolj zdravimoaltemativnozoksalno mravljično kislino. Gre za naravno zdravilo, ki ne pušča posledic na čebeljih produktih," razlaga Purnat in dodaja, da ni nič manjši problem, ki dela sive lase čebelarjem, huda gniloba čebelje zalege, tako imenovana čebelja kuga. Pojavila seje pri ČD Rečica, Ljubno in Mozirje. Največji problem je, da se čebelja kuga širi s kontaktom, zato bi morali čebelarji poskrbeti za maksimalno čistočo včebelnjakih "Kerseje kuga pojavila na Ljubnem, Rečici in Moziiju, bomo pregledali vsa čebelarstva v Mozirju in naslednje leto nadaljevali s pregledom po savinjskem delu doline," napoveduje Purnat. V Moziiju so že odkrili šest primerov kužnega obolenja. Tretji problem, s katerim se soočajo zgomjesavin-jski čebelarji, je finančni. Samo za zdravila in sladkor je treba letno odšteti pet tisoč tolarjev na panj, karje primerljivo s ceno 15 kilogramov m8du. "Če upoštevamo, daje ustrezno medenje komaj vsakih deset let, potem ni težko ugotoviti, da ima povprečen čebelar negativno finančno bilanco. Občine skrbijo za financiranje družin, medtem ko ostaja zveza brez rednega finančnega vira, čeprav nudi vso strokovno pomoč. Zaradi dobrega gospodarjenja v preteklih letih je na računu ostalo nekaj sredstev in če denaija ne bo, je obstoj zveze vprašljiv," ocenjuje stanje Marko Purnat. Kljub temu so čebelarji iz Zgornje Savinjske doline z vso prizadevnostjo sodelovali pri izgradnji slovenskega čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici. Center so začeli graditi že pred tridesetimi leti, a je bil zaradi pomanjkanja denarja dograjen šele letos. Stem je bila uresničena želja številnih generacij čebelarjev, tudi zgornjesavinjskih, ki so, ob tem, da so zbrali pol milijona tolarjev, sekciji za čmrlje, ki deluje znotraj zveze, poklonili čebelnjak za proučevanje čmrljev. Savinjčan Marko Purnat, predsednik Zgomjesavoinjske čebelarske zveze: "Kerseje kuga pojavila na Ljubnem, Rečici in Mozirju, bomo pregledali vsa čebelarstva v Mozirju in naslednje leto nadaljevali s pregledom po savinjskem delu doline," Marko Purnat, predsednik Zgomjesavoinjske čebelarske zveze: "Kerseje kuga pojavila na Ljubnem, Rečici in Mozirju, bomo pregledali vsa čebelarstva v Mozirju in naslednje leto nadaljevali s pregledom po savinjskem delu doline," V zgomjesavinjsko čebelarsko zvezo je trenutno združenih 180 čebelatjev, ki imajo skupaj 2.391 panjev. "Velečebekujev ne poznamo," nam je zaupal predsednik zveze Matko Purnat, saj v povprečju zgomjesavinjski čebelar skrbi za 12 do 15 panjev. V zadnjih letih jim je glavne probleme povzročala varoja, bolezen, ki se razvija izredno hitro, in ki je kljub uspešnemu zdravljenju uničila od 10 do 15 odstotkov čebeljih družin. REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CEUE Kadrovsko in organizacijsko prilagajanje razvojnim potrebam Prvi četrtek v juliju je bila v Celju skupščina Regionalne razvojne agencije. Njen največji lastnik je Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj iz Ribnice, večje deleže pa imajo še Banka Celje, Hypo Alpe-Adria Bank in Republika Slovenija. Izmed občin statistične Savinjske regije ima največji delež v kapitalu RRA Mestna občina Celje. Skupščina je potrdila poslovno poročilo za leto 2001 in sprejela poslovni načrt za leto 2002 ter razvojne usmeritve za leto 2003. Kotjeznanoje Regionalna razvojna agencija Celje v letu 2000zašla v velike finančne in organizacijske težave, ki so se negativno odražale tako pri delu na projektih kot v medsebojnih odnosih v podjetju. Zadnji kvartal leta 2000 so zaposleni prejemali le še zajamčene plače. Novi direktor Boris Klančnik, kije vodenje RRA prevzel konec tega leta, je v prvem polletju 2001 uspešno izpeljal sanacijo in organiziral zagon regijsko pomembnih projektov. Savinjska regija je kotprva vdržavi sprejela regionalni razvojni program, konsolidirano pa je bilo tudi finančno stanje agencije. Regionalna razvojna agencija Celje je leto 2001 tako zaključila pozitivno, vendar je v letošnje leto vstopila z nezadostno kadrovsko ekipo, velik problem pa predstavlja tudi neodločnost države pri prenašanju nekaterih nalog na regijski nivo. Ker je celoten projekt regionalnega razvoja v Sloveniji še povsem v začetni fazi, se mora RRA Celje samoorganizirati po razvojnem modelu sosednjih evropskih regij. Zaradi tega se namerava celjska razvojna agencija kadrovsko in organizacijsko prilagoditi potrebam regionalnega razvoja v Savinjski regiji, zasnovati namerava sistem za regionalno razvojno načrtovanje in izvajanje projektov, hkrati pa želi vzpostavi- ti interni in eksterni informacijski sistem za vodenje in upravljanje RRA. Razvojna agencija se mora organizirati tako, da bo uspešno pokrivala vseh pet ključnih področij regionalnega razvojnega programa za obdobje 2001 -2006, to pa so: kmetijstvo in podeželje, podjetništvo, turizem, človeški viri, okolje in prostor. Po mnenju predstavnikov občin v skupščini mora RRA Celje nuditi tudi učinkovito podporo lokalnim skupnostim pri pripravi in izvedbi različnih razvojnih projektov, saj občine ne razpolagajo s strokovnim kadrom za takšne naloge. Franci Kotnik NAZARSKI FRANČIŠKANI Z OBNOVITVENIMI DELI SKRBIJO ZA OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE Pred novimi nalogami z lastno iznajdljivostjo Nazorska župnija je z bogato zgodovino, ki jo zaznamuje edinstvena samostanska knjižnica in celoten kompleks frančiškanskega samostana, ki je zaradi enkratne lege viden že od daleč, med pomembnejšimi ne samo v lokalnem okolju, temveč tudi širše. Z obnovo srednjeveškega zidovja dobiva samostan novo zunanjo podobo, za kar je treba poleg prizadevnih frančiškanov pohvaliti predvsem lokalno skupnost in nazorske krajane, ki z lastnimi darovi prispevajo k ohranitvi edinstvenega kulturnega spomenika. Resnici na ljubo pa je treba navesti tudi, da ostajata država in ministrstvo za kulturo kljub številnim vlogam za finančno pomoč slepa in gluha. Pater Evgen Ketiš: "Ljudje vidijo, da se dela in čeprav fizično ne morejo pomagati, prispevajo z različnimi darovi.” "Čeprav," nekoliko trpko ugotavlja pater Evgen Ketiš, predstojnik samostana, "je bila v samostanu znana frančiškanska šola, kije delovala še po ustanovilvi državne šole. Mogoče bo zato država bolj darežljiva, ko bodo obnavljali trakt samostana, v katerem je domovala šola." "Po lanski obnovi celotne fasade so spomladi začeli ob- navljati pročelje in zvonik. Dela potekajo po planu in kljub možnim zamikom zaradi vremena bodo dela dokončana do jeseni," pravi pater Evgen, hvaležen slikarju Jakiju, ki jez razumevanjem dovolil, da se njegovo delo odstrani s cerkvenega pročelja. "Stari omet z zvonikov so v nižjih delih odstranili krajani, višje, kjer,je potrebna večja previdnost, so delo opravili zidarski mojstri, velika zahvala za dosedanje uspešno opravljeno delo pa gre nazorskim gasilcem. V načrtu je tudi obnova cerkvenih ur na obeh zvonikih in čeprav bodo kazalci nekaj časa še mrlvi, bo delo zahtevalo obilo znanja in spretnosti. Ko se bo obnavljalo bomo prešli na električno zvonjenje," razkriva načrte predstojnik nazarskihfrančiškanov. Po predračunu naj bi obnovitvena dela stala okoli 11 milijonov tolarjev, vendar bo končna številka verjetno višja. Obrtniku, ki izvaja zidarska dela, sproti plačujejo račune - z Po lanski obnovi celotne fasade so se lotili pročelja in zvonika (foto: Savinjčan) darovi krajanov in sredstvi, ki jih je namenila občina Nazaije, Nemajhen del sredstev sije pater Evgen sposodil pri sobratih frančiškanih, kijih bo seveda treba vrniti, a on ostaja kljub temu optimist. "Ljudje vidijo, da se dela in če-pravfizično ne morejo pomagati', z različnimi darovi ogromno prispevajo k nemotenemu poteku del. Ko bomo dela dokončali, bom kot berač potrkal na vrata podjetij in prosil za pomoč," povsem resno pripoveduje pater Evgen. Vedeti je namreč treba, da so v sa-mostanu še druge, očem skrite, potrebe, kijih bo na obnovljenem objektu nujno opraviti. Še preden bodo v Nazarjah zgradili čistilno napravo, se bo treba lotiti sanitarij. Zaradi neurejen- ega odvodnjavanja meteornih vod lahko v nižjih predelih samostanskega hriba pride celo do plazenja zemlje in kljub začasni rešitvi se v samostanu še naprej soočajo s problemom pitne vode. "Če delaš moraš, narediti praktično in po pravilih za ohranjanje kulturne dediščine," je prepričan naš sogovornik. Tudi zato obnova nazorskega samostana ne bi smela biti prepuščena zgolj iznajdljivosti samostanskih upravljavcev, krajanov in lokalne skupnosti. Razen, če država zavestno taji korenine, iz katerihjevzklila narodova omika, in to širom po deželi, saj je nazorski primer samo eden od mnogih. Savinjčan VELENJE Priprave na 13. Pikin festival V Velenju se že pripravljajo na največji otroški festival v Sloveniji - Pikin festival. Letošnji, že trinajsti po vrsti, bo potekal od 22. do 28. septembra po delovnim naslovom Na potepu po svetu. Častna pokroviteljica festivala bo gledališka in filmska igralka Štefka Drolc. Potep po svetu bo združeval ustvarjalnost, zabavo, gledališke predstave, razstave, koncerte, plesne in modne dogodke, druženja s prijatelji iztujine, zanimive nastope in številna presenečenja. Letos Pika Nogavička vabi vse otroke, ki bodo obiskali njen festival v Velenju, da doma pobrskajo po žepih, predalih in poličkah ter s sabo prinesejo pozabljene kovance in jih vržejo v Pikin šparovček, ki bo postavljen na osrednjem prizorišču v Rdeči dvorani. Zbrana sredstva bodo namenjena za obnovitev uničene šole plemena Tači v Nubskih gorah v Sudanu. KF ZAPOSLIM STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE Z IZKUŠNJAMI informacije na tel. št. 041/606-376. BRLEČ EUE ma Lepega dopoldneva pokliče odgovorni urednik radia Goidi-Savinjskega vala JožeŠkorjanc: »Halo, Franci, kaj delaš?« Hm, kakšno sumljivo vprašanje. Sredi običajnega delovnega dne me sprašuje, kaj delam. »Pišem članek za Savinjske, kaj pa ti?« Jože ignorira moje vprašanje in nadaljuje s »skrivnostnim« spraševanjem: »Poslušaj, a si za eno superslvar?« Jože ponavadi ne ovinkari veliko,za kajtorejgre? »Sem, če mi poveš, kaj imaš v mislih...« »Si zato, da se pri Prodniku srečamo sodelavci Goldija, Utripa in Savinjskih novic? Saj se vsi celo leto trudimo za Savinjčane, en dan si pa menda ja zaslužimo za sprostitev?!« Ugovora niti nisem skušal iskati in minuli pe- kolegom iz Novic, Rogaških novic in Celjana smo se s precejšnjo mero samozavesti »napakirali« v čoln in poskusili nekaj zaveslajev. Uau, odlično nam gre, nismo še pozabili, kako je treba. In res nismo, kajti tako Utripovce kot Goldijevce smo Prijateljstvo je edini pravi zmagovalec: Franci Kotnik (Savinjske novice), Ksenija Rozman (Utrip), Jože Škorjanc ( Radio Goldi) pustili daleč za seboj. Še druga zmaga! Nato smo se vsi skupaj preselili pod balkon Šport centra Prodnik in se pustili streči njihovemu osebju. Za prešerno razpoloženje in glasbeno podlago je skrbel čisto pravi ansambel bratov Happy band, zato smo zmogli celo še nekaj energije za valček, polko in makedonsko kolo. Kot vedno ob takšnih prilikah pa je tudi tokrat slovo prišlo prekmalu. Hvala, Jože, za tisti dopoldanski klic, hvala vsem sodelavcem radia Goldi in časopisa Utrip za čudovito družbo, hvala tudi Ediju in Faniki Jurjevec za prisrčno gostoljubje! Zagotovo se srečamo spet prihodnje leto! Franci Kotnik, fotografije: Ciril M. Sem tek smo se res dobili. Naši kolegi izSpodnjeSavinjskedoline so poskrbeli za vse. Najprej za odlično malico z obveznim (zgornje)savinjskim želodcem, nato pa smo se podloženi s kulinaričnimi dobrotami preselili na igrišče za odbojko na mivki. Ko smo(zaradidopustovsicer kadrovsko zdesetkani) Savinjčani še čakali na drese, so se na igrišču pomerili Utripovci in Goldijevci. Slednji so demonstrirali veliko premoč elektronskega medija nad tiskanim, zato so bili naš prvi nasprotnik poraženci iz prvega dvoboja. Izkazalo seje, daje tradicija Savinjskih novic močnejša od Utripove in na vrsti je bil finalni spopad z radijci iz Prebolda. Žoga je švigala sem in tja čez mrežo (no, marsikdaj je končala tudi v mreži ali pod njo) in prvi nižje pripadel Goldiju. Potem pa smo se zresnili. Servis, obramba, odboj, zabijanje, finta... Naš referent za športno vzgojo Franjo Pukart nas je hrabro vodi! do končne zmage 2:1, s katero smo si zaslužili nekaj globokih požirkov hladnega piva. A časa za počitek ni bilo veliko. Sledila je že druga športna disciplina: rafting. Po lanskoletni zmagi proti Pisana druščina medijskih sodelavcev - skupaj smo preživeli nepozaben dan BELE VODE Kosci šn grabljice kot v starih časih »Tam pod Smrekovcem zelenim, tam tiha vasica stoji, kjer bistri studenci šumijo, rod kmečki veselo živi!« Zgodilo se je sobotno jutro, ko se je zbrala pisana skupina koscev in grabljic na samotni kmetiji, kjer so pogoji pridelave krme še vedno odvisni izključno od ročnega dela, košnje in spravila sena. Toso tereni, kjer odpove vsa sodobna mehanizacija. Med temi ljudmi so bili od kmečkih fantov, vajenih trdega dela, do izobraženih ljudi, ki so v svoje zadovoljstvo spet poprijeli za trda dela, kijih že dolgo niso opravljali. Za dobro počutje so poskrbeli domači s pravim zajtrkom za kosce: ajdovimi žganci in kavo, obilno malico, pečenim odojkom, da ne omenjamo pravega sadnega »mošta in šnopca«, ki sta hladila razgreta grla od žeje in pogostega vriskanja ter prepevanja. Andrej Lenko KOKARJE Festival drugačne glasbe V Kokarjah bo v dneh od 25. do 27. julija pod naslovom On The Edge potekal multižanrski festival drugačne glasbe in drugih umetnosti z glavnim nastopom srbske skupine Darkwood Dub. Ena glavnih usmeritev festivala je dnevni program s številnimi delavnicami in predavanji (delavnica in ustvarjalnica progresivnega rocka ter elektronske glasbe, delavnica balkanskih glasb, delavnica in ustvarjalnica stripov in grafitov, predavanja o rock ter blues glasbi in kulturi), »jam sešni« sodelujočih skupin ter »rap freestyle kontest«. Na festivalu bodo poleg glavnega benda nastopili med drugim tudi The Strudls, Moveknow-eldgement, Dalaj Eegol (prej Alien), Srečna mladina, Persona non grata (Madžarska), Nikola Matosictrio, Dejmostisntteater-Prva liga itd. Festival poskuša predstaviti vse glasbene žanre, ki ne sodijo v mainstreamovsko glasbeno produkcijo (reggae, alter rock, funk, avant jazz, punk, etno in elektroniko) in s tem spodbujati k sprejetosti različnih glasbenih in tudi življenjskih stilov. Ve c o festivalu na www.kzss.gajba.net ali http://flying.to/ theedge. David Verbuč Sponzorji festivala On the edge so: Občina Mozirje, ZKZ Mozirje, Cigrad Šoštanj, Gorenje d.d., Mizarslvo Kovač Ljubija Mesarstvo Sušeč, NLB d.d., Divizija Velenje, MVM servis Mozirje, ŠOU Maribor, VOC d.d. Celje, CMCelje, Unior d.d. Zreče, Krajevna skupnost Mozirje, Skupina Era Savinja Mozirje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mlekarna Celeia.__________ Na terenih, kjer odpove sodobna mehanizacija, je treba poseči po ročnih orodjih (foto: Ciril M. Sem) ljubljanska banka Nam Ljubljanska banka d,d, Ljubljana Divizija Velenje ■ i Če imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, bo depozit za 5 kot naročen. Se posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daljši čas. Mogoče je namreč vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem letu varčevanja, če boste denar potrebovali. Sicer pa vas bo zelo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako leto poveča za toliko, da se splača varčevati vseh pet let. Da, varčevanje je iahko odlična naložba. Pri vezavi depozita nad 3 leta lahko najamete tudi posojilo za nepremičnine po ugodnejši obrestni meri. PREDSTAVLJAMO VAM: Novi enoprostor« na avtomobilskem trgu Piše: Igor Pečnik Renault espace Januarja 2003 prihaja na avtomobilski trg novi renault espace. Njegova zasnova in oblika izhajata iz nove Renaultove generacije avtomobilov, ki sojo poimenovali »avant-time«. Modem design, prostornost in pred- Motorji bodo za začetek štirje: dva šestvaljni-ka - bencinski z 245 KM in dizel s 180 KM - in za manj zahtevne 2.2 dCI s 150 KM ter 2.0 turbo »bencinar« s 165 KM. VW microbus VW sharan se umika, nadomestil pa ga bo tako imenovani microbus, predstavljen leta 2001 na salonu v Frankfurtu. Na trg bo prišel v letu 2005, izdelovali pa ga bodo v Hannovru. Kar 75 odstotkov proizvodnje bo namenjeno izvozu preko luže. Oblika se bo malce še spremenila, vendar osnovna ideja ostaja nespre- vsem fleksibilnost so njegovi glavni aduti. menjena. Cena v ZDA naj bi se gibala od 30.000 USD dalje. Mitsubishi space star Mitsubishijev model space star je doživel pomladitev. Prenovljeni so žarometi in odbijači, v notranjosti pa armaturna plošča. Novi so tudi paketi opreme. Oktobra bodo doživeli obnovo tudi motorji. Nova GDI in dizel bosta v paleto ponudbe vnesla več živahnosti, vse skupaj pa bo vplivalo na prodajne cene, ki bodo v povprečju višje za 1.000 EUR. KAJENJE IN RAKASTE BOLEZNI Kadilci zgubijo 20 do 25 let življenja v primerjavi z nekadilci Znanstvena skupina mednarodne agencije za proučevanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji, ki ima sedež v Lyonu v Franciji, je pred nedavnim pregledala vse najpomembnejše objavljene raziskave, v okviru katerih so proučevali povezanost kajenja in rakastih bolezni. Znanstveniki so ponovno potrdili ugotovitve posebne skupine strokovnjakov, ki je leta 1986 dokazala, da obstaja povezanost kajenja in razvoja raka, poleg tega pa so zaključili oceno povezanosti pasivnega kajenja in razvoja raka. Razširjenost kajenja je velika, pri tem pa kar polovica kadilcev v končni fazi umre zaradi bolezni, kijih lahko povežemo s kajenjem. Polovica teh smrti se pojavi v starosti od 35 do 69 let. Tako zgubijo osebe 20 do 25 let življenja v primerjavi z nekadilci. Poseben problem predstavlja vedno večja razširjenost kajenja med ženskami in v nerazvitih državah. Medtem ko lahko pripišemo kajenju več milijonov smrti zaradi raka širom po svetu, pa ne smemo pozabiti na prezgodnje smrti zaradi bolezni srca in ožilja, pljuč ter možganske kapi, ki predstavljajo skupno celo večje število umrlih. Na žalost kažejo vsa proučevanja razvoja raka, da je tveganje pri kadilcih celo večje, kot so kazale predhodne raziskave, poleg tega pa so s kajenjem povezane tudi nekatere druge lokacije raka, kijih prej niso pripisovali kajenju. Raziskovalna skupina je že prej znanim lokacijam raka, ki so tesno povezane s kajenjem (pljuča, usta, grlo, žrelo) morala dodati tudi raka na želodcu, jetrih, materničnem vratu, ledvicah in posebno obliko levkemije Čeprav je doslej veljalo prepričanje, daje kajenje cigar in pipe manj nevarno, je sedaj znano, daje tveganje za razvoj raka vtem primeru enako kot v primeru kajenja cigaret. Čim mlajša je oseba, ko prične s kajenjem, tem večje je tveganje. Tveganje za razvoj raka pri kadilcih se s trajanjem kajenja močno poveča, zaradi tega je dejstvo, da začenjajo mladi kaditi vedno mlajši, še toliko bolj zaskrbljujoče. Najboljša izbira je, da s kajenjem ne pričnemo, vendar pa je potrebno poudarjati tudi pomen prenehanja s kajenjem. To je še vedno najboljši način za zmanjševanje tveganja za pojav raka pri posamezniku. Znanstvene raziskave kažejo, daje smiselno prenehati s kajenjem v katerikoli starosti. Najtežjim posledicam, kijih pripisujemo kajenju, se oseba izogne, če preneha s kajenjem v zgodnjih tridesetih letih, vendar pa je tveganje pomembno manjše tudi v primeru prenehanja kajenja v poznejši starosti. Moški in ženske so enako ogroženi. V primeru kajenja ni razlik med ogroženostjo moških in žensk, če je število pokajenih cigaret in način kajenja podobno. V okoljih, kjer živijo ženske, ki so kadile vse svoje življenje, so raziskave pokazale, daje potrebno kajenju pripisati 90 odstotkov vseh pljučnih rakov, tako pri moških kot pri ženskah. Omenjene raziskave so tudi pokazale, da obstaja povezanost med pasivnim kajenjem in razvojem raka na različnih lokacijah. Pasivni kadilci so izpostavljeni enakim rakotvornim snovem kot kadilci in čeprav so koncentracije nižje, so se rakasta obolenja pojavila bolj pogosto pri osebah, ki so bile izpostavljene cigaretnemu dimu, pa niso same nikoli kadile. Franci Kotnik Svatovska dejanja Piše: Aleksander Videčnik Zlato ozdravi vnetje sklepov "Tako so menili že v srednjem veka ko so uporabljali razne žlahtne kovine in celo zdrobljene bisere, baje kot prav uspešna zdravila proti raznim boleznim. Srebro je vsvojih solnatih spojinah (lapis), kakor tudi v kovinskem stanju danes prav važen činitelj v zakladu zdravil." Tako je zapisano v reviji Dom in svet iz leta 1931. "Tudi z zlatom je poskušala moderna veda zdraviti in sicer najprej jetiko, vendar pa se ni moglo to zdravljenje uveljaviti, ker so po takem zdravljenju nastopile neljube motnje. V boju proti gobavosti ali lepri, kakortudi sifilidi seje pa zlato izredno obneslo. Novejša raziskovanja celo potrjujejo domnevo, da igra zlato v človeškem telesu prav fiziološko (življensko važno vlogo), ker ga nahajamo v raznih hranilih; tudi kažejo človeški organi prav očitno enakomernost na zlatu. Zadnji čas je poskušal slavni profesor Bier na berlinski kirurški kliniki zdraviti z zlatom trajna (kronična) vnetja sklepov. Bolnikom vbrizgava-jajo prav male množine neke zlate spojine. Domalega pri vseh bolnikih so se pokazali učinki podobno kakor jih naletimo pri vbizgavanju tujih beljakovin. Uspehi zdravljenja zzlatom so pri trajnih vnetjih sklepov v splošnem zelo ugodni. Vpliv zlata pri takih obolenjih sklepov seje izkazal za trajnega oboji pa v tem, da se ojačijo odporne sile telesa. Tudi pri očitno brezupnih primerih se smatra zlato z drugimi primernimi načini še vedno uspeh obetajoče. Če pa nima telo kar nobenih obrambnih moči več, seveda zlato odpove. Zdravljenjezzlatom prinese sicertudi postranske pojave, kakor vročico, izpuščaje in slično, vendar podpirajo le-ti zdravljenje in se, če je treba, prav lahko uklonijo. Da bi prišlo zaradi njih do resnih poškodb, doslej še ni bilo opaziti. Uspehi zdravljenja so izredno ugodni, tako da smo dobili v zlatu dragoceno sredslvo proti trajnim vnetjem sklepov. Tudi pri zlatu se je torej, kakor že prej pri marsikaterem zdravilu, kije bilo v davnih leti slovito, izkazalo, daje njegova slava ni bila brez dejanske podlage." Pisec tega članka je seveda imel pred seboj medicino tistih davnih dni in še prej. Danes je to le zgodovina zdravilstva, ki pa je tudi zanimiva. So bila zelo pestra in zanimiva. Ko danes gledamo nazaj na čase, ko so svatbe ponekod trajale nekaj dni ali celo karteden dolgo, potem seveda marsičesa ne moremo razumeti. Lažje nam bo razumeti naše prednike, če ob tem pomislimo v kakšnih okoliščinah so tedaj živeli. Seveda moramo upoštevati nižinske in višinske predele oziroma zaselke. Predvsem hribovci so živeli daleč drug od drugega in so se srečevali le pri skupnih delih, denimo požigalništvu. Zato so prav hlepeli po razvedrilu in dogodkih, ki so nekaj pomenili, in sem je gotovo spadala svatba. K temu moramo dodati, da so mogočne kmetije ob takih priložnostih želele pokazati kaj zmorejo... Za nove maše in svatbe so veliko žrtvovali. Že v prejšnjem sestavku smo omenjali nekatere predpriprave na poroko. Sedaj bomo nadaljevali z opisom običajev, ki so bili lepi, globokoumni in srčni. Seveda seje na takih srečanjih tudi počenjalo stvari, ki niso bile ravno vzorne. Pa vendar, veljalo je pravilo, da na ohceti ni zamere! Nekateri izrazi so že zdavnaj pozabljeni, pa jih bomo vsaj tako ohranili našim zanamcem, ki včasih naredijo iz lepih starih običajev pravo skrpucalo. Žal! Znani popisovalec in publicist našega narodopisja Jože Lekše je v svojih zapisih za Kotnikov zbornik omenjal izraze, ki bodo v tem sestavku. Skušalijih bomo pojasniti prav zato, ker so pozabljeni. Lekše omenja pred drugo vojno domačine iz okolice Gornjega Gradu in Solčave, s katerimi je govoril, in navaja dosledno starost poročevalca. Vsi so tedaj bili že nad osemdeset let. Razgledi Prvo srečanje za pripravo poroke smo že zadnjič opisali. Seveda seje s tem šele začelo! Sedaj je sledilo "razgledovanje." To je bilo običajno že četrtek za prvim srečanjem. Z ene in druge strani so bili navzoči posredovalci, starši in prijatelji bodočega ženina. Obisk je veljal domu bodoče neveste. Sedli so za pogrnjeno mizo in se dogovorili o vseh podrobnostih same poroke in vsem drugem. Ko so v hiši opravili so šli na ogled posestva, predvsem hlevov, živine, svinj, njiv, kašč, lesa in "zavoda" (gozda). Seveda je bilo v navadi, da so svatje pretirano hvalili videno. Po navadi še niso spregovorili o doti neveste, ker so to določili njeni starši. Zemlja največkrat ni bila del dote, določen del gozda so dali v posek 10 ali 15 let. Ponekod je veljalo pravilo, da se zaženi polovico posestva. Ko so spet sedli za mizo, so se dogovorili, da bodo prvi oklici poroke v cerkvi že naslednjo soboto. Pogiruanje Če dekle in fant nista bila "zvajena," je prišlo do pogirvanja. Pogirval je tisti, ki bo imel posestvo, torej bodoči gospodar. Kaj je sploh pomenil izraz "pogirvanje?" Smiselno naj bi pomenil "poželeti" ali "hoteti." Tudi pojem besede "potrebovati" bi prišel v poštev. Domnevam, da gre za popačenko iz nemškega jezika "begehren," kar bi lahko tolmačili kot "želja, zahteva, koprneti po čem." V resnici pa sije fant mislil, ko je dejal dekletu "za gospodinjo te pogirvam," da si jo želi v svojem domu za ženo. Drugačeje bilo, če je dekle prevzemalo domače posestvo. Tedaj je šel oče neveste pogirvat bodočega ženina. Če pa oče ni bil več živ, je to opravil nevestin starešina. Dekle pa je reklo fantu: "Naša hiša te pogir-va." Če seje zgodilo, da želja dekleta ni bila uslišana, med ljudmi to ni veljalo za sramoto, kajti bodoča posestnica si je smela sama poiskati ženina oziroma moža. Med ustanovnimi člani savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva je bil tudi veleposestnik iz Okonine Ignac Zavolovšek. Kocbek mu je izdal "izkaznico”, ki je ohranjena v Zbirki Aleksandra Videčnika v Mozirju. SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI likovna galerija v garaži Ljudjessrcno kulturo so redkost. Izstopajo iz povprečja inso zato povprečnim ljudem nerazumljivi in posebni. Čeprav pečejo kruh in pecivo in ob obisku skuhajo kavo samo zato, da se lahko boljša polovica posveti gostom, skratka, so tako naravni in vsakdanji, da jih morebiti ravno la, sicer vse bolj redka manira, dela človeško neposredne. Tako kot Vlada Parežnika, ki je bil vživljenju policaj in inšpektor, sedaj ko je to minilo, pa ostaja mož in dedi in velik zaljubljenec v likovno umetnost, kateri se posveča z vso neposrednostjo in drugačnostjo. Z njo je presenetil celo lastno ženo Jožico, ko je v njenem imenu poslal povabilo za klepet ob kavi in upal, da bo žreb dodelil srečo njegovi življenjski sopotnici. Parežnikova stavresnici nenavadna človeka,zatoobiskovalcu že ob vstopu v hišo, ki je tudi dom, poslanejasno, da je dobrodošlica iskrena in vsaka beseda pokazatelj spoštljivega vrednotenja pozitivne energije, ki se izpod senčne trte razpotegne okoli voglovter naseljuje drevje in grmičevje vse do enkratne razstave slik, ki jo je gospodar postavil v čast najinega obiska. Pravzaprav je celotna Parežnikova hiša ena sama razstava, srce do srca, kije prisotno skoraj na sleherni njegovi upodobitvi, predvsem pa govori o človeku, ki jih je uslvaril. Celo stene v garaži so spremenjene v svojevrstno likovno galerijo. In kot svet stoji, ni presenečenje, daje za desetimi razstavami, ki jih je namenil za lačne, ostalo bore malo hvaležnosti. Parežnik še zdaleč ne vrednoti svojega dela kot umetniško, veijame pa, daje merilo za določanje umetnosti čas in nikakor ne trenutne razmere in ljudje, ki o tem odločajo. Vtem času si lahko njegova dela ogledajo obiskovalci Podčetrtka. Parežnikova sta z vsemi romanji v življenju pomlajena tudi vtreljem obdobju življenja, kot strokovnjaki imenujejo čas po upokojitvi. Njun sin Igor, ki je sedaj star 41 let, je bil pred desetletjem neposredno udeležen v končni "bitki" za osamosvojitevSIovenije. VTrzinu pri Ljubljani, kjer se je osamosvojitvena drama pisala s krvjo in ognjem... Narava jima je naklonjena in dar, kije lahko od Boga, hvaležno vračata in prenašata na okolico. Najbolj ga občutita vnuka. Parežnika sta kot kruh, ki ga Vlado zamesi ob petih zjutraj, daje obsedmih že ves svež in dišeč na mizi. Kruh iz domače peči. Tovarna BSHvNazaijah,kjerjeJožica pustila 22 let, ni več domača, vendarje pomembno, da daje kruh domačim ljudem. Delala je v kontroli indnevnoje bilo treba pregledati do 1.100 mešalnikov. Z mojstrom Zamernikom, ki že vrsto let greje poslanske klopi, sta se razumela dobro, kar pa ne pomeni, da se včasih nista tudi sporekla. Kot se to pač dogaja med sodelavci - nič osebnega in trajnega, malo za boljši delovni proces in debelejši kos kruha. Trta, pod katero smo sedeli, je hvaležno vsrkavala naše besede in vračala blagodejno senco. Tako drugače kot pred davnimi leti pred nazorsko kinodvorano, koje mladenič Vlado ogovoril komaj razcveteno Jožico, a vendar enako prijazno in sladko kot kava, s katero je vženinem imenu postregel Vlado. Savinjčan Vlado Parežnik je povabilo za klepet ob kavi poslal v imenu žene (foto: Ciril M. Sem) NAZARJE Nenavaden zakonski par Nazarčani so pred parimi tedni prvič opazili par štorkelj, kije preletaval kraj in njegovo okolico. Že samo dejslvo, da so v Zgornjo Savinjsko dolino »zašle« te velike ptice, ki so sicer značilne za Prekmuije, je med ljudmi vzbudilo veliko zanimanje, še večje presenečenje pa sta štorklji Nazarčanom pripravili nekaj dni kasneje, ko sta na vrhu starodavne lipe pri »Bohaču« začeli graditi gnezdo. Očitno gre za mlad par, ki sije poiskal svoj življenjski prostor izven »matičnega« območja, marljiva gradnja gnezda pa je seveda šele priprava na prihodnje leto, ko se bodo (če bo vse po sreči) v zavetju vej in perja izvalili prvi mladiči. Bo prihod štorkelj pomenil tudi več novorojenčkov v Nazarjah? KF Mladi štorklji med skrbnim pripravljanjem gnezda (foto: Franci Kotnik) Savinjske novice pri vas na kavi Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Vsi, ki si želite sproščenega klepeta ob dišeči kavici, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta4,3331 Nazarje, do torka, 2 3. julija 2002, in z malce sreče se prav kmalu vidimo pri vas doma! : Prijavnica ; sik® novice ; pri vas kavi : Ime in priimek:____________ « « ! Naslov; ___________________ ! Telefon:____ - ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Pohod na Menino že četrt stoletja V nedeljo, 7. julija, so se na že tradicionalni pohod na Menino podali člani Športnega društva Upa iz Šmarmega ob Dreti, ki so kljub slabemu vremenu želeli pohod izkoristiti za prijateljsko druženje in rekreacijo. Za start pri lovski koči na Stravniku in cilj pri »veseli bukvi« seje kljub dežju odločilo kar šestdeset pohodnikov različnih starosti. Strmo vzpenjajočo pot po gozdu so uspešno premagala tako najstarejši pohodnik z več kot sedmimi križi kakor najmlajši, kije štel komaj štiri pomladi. Člani društva so na Menini za vse, ki so se na planino prvič podali, »poskrbeli« za planinski krst. Na cilju sta vse skupaj čakala golaž in okrepčilo. Najvztrajnejši so se podali tudi do koče na Menini. Danes, ko vsi nekam hitimo, si le redko kdaj vzamemo čas za prijateljsko druženje, sprostitev in klepet. In prav zaradi tega je po mnenju Bojana Štruklja, člana upravnega odbora Športnega društva Lipa Šmartno ob Dreti, potrebno ohraniti pohod, ki ga športniki organizirajo že četrt stoletja. Na pohodu se srečajo prijatelji, pohodniki so kot ena družina, druženja pa ne more zmoti niti slabo vreme. Štrukelj je prepričan, da bodo s takimi druženji nadaljevalitudi vjeseni, kose bodo na Menino podali s kolesi. Marija Šukalo MIRKO PRELESNIK IZ SOLČAVE Petje ljubi že od malih nog Kdo od Solčavanov ne pozna Mirka Prelesnika, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil petju v cerkvenem pevskem zboru in ga vodil skozi vse prepreke več kot tri desetletja? Nemčev Mirko, kot mu domačini radi rečejo, je privekal na svet pred triinšestdesetimi leti. Kljub temu se živo spominja druge svetovne vojne. Vojna vihra in požig domače vasi sta se mu komaj petletnemu fantiču vtisnila globoko v podzavest. K sreči so se, po vseh nesrečnih dogodkih, ki so oktobra 1944 prizadeli Solčavane, Mirkovi domači umaknili k Žoharjevim in nato k Robanovim, kjer so dočakali konec vojne. Osnovno šolo je Mirko končal v Solčavi in se nato napotil v štiri ure hoda oddaljeno Črno na Koroškem, kjer se je pri mojstru Kovaču izučil mizarske obrti. Svojega mojstra se spominja kot trdega in neizprosnega moža, ki pa ga je veliko naučil, saj je terjal doslednost in disciplino. Devet mesecev dela v delavnici v Črni in tri mesece pouka na Ptuju je Mirko vedno težko čakal, saj se je rad učil. Ob stričevi finančni podpori je dokončal šolanje, saj je mati kot šivilja imela boren zaslužek. Vrnil se je v domačo vas, kjer je pri stricu v delavnici odslužil dolg za šolanje. Živo se spominja opravljanja šoferskega izpita. »V Solčavo je prišel zdravnik, kije opravil pregled, teste in vožnjo smo opravili kar v domačem kraju. Da sem opravil izpit, sem si izposodil fičaka«. Po odsluženem vojaškem roku se je Mirko zaposlil v žagi pri Rogovilcu, ki pa je leta 1966 pogorela. Zato se je ponovno zaposlil pri stricu in v njegovi delavnici vztrajal, dokler ni odšel »na svoje« in si postavil lastno delavnico, kjer je pred tremi leti dočakal upokojitev in delavnico predal sinu Hermanu. »Po vrnitvi iz vojske sem si ustvaril družino. Z ženo Marico, kije tudi Solčavanka, sva si zgradila dom, ob katerem je danes tudi delavnica. V zakonu sta se nama rodila sin Herman, kije doma, in hčerka Mojca, ki si je ustvarila družino v Radmirju. Danes, ko gledam svoje vnuke in druge otroke, kakšne igrače imajo in kako z njimi ravnajo, me zaboli srce. Sam kot otrok nisem imel te možnosti. Moje igrače so bile enostavne, predvsem tiste, ki sem jih sam izdelal,« je hitel s pripovedovanjem Prelesnik. Da je prevzel cerkveni pevski za mizarja, skusil v igranju na instrument. Pri Alojzu Lipniku sem si izposodil kitaro in z malo veselja in posluha sem se kot samouk naučil zabrenkati nekaj pesmi. Ne veliko, a dovolj, da smo ustanovili mali ansambel Solčavski fantje, s katerim smo nekajkrat zaigrali,« pripoveduje o svoji ljubezni do glasbe in petja Mirko ter nadaljuje: Mirko Prelesnik še vedno rad brklja po delavnici, saj je les njegovo življenje (foto: Marija Šukalo) zbor, je čisto naključje, saj, kot sam pravi, nima nikakršne glasbene izobrazbe. Z njo se je srečal le na različnih seminarjih in srečanjih. Kot pevec je pristopil zboru pred več kot štiridesetimi leti in z zanimanjem opazoval tedanjega zborovodjo Toneta Mihelčiča, od katerega se je kmalu naučil brati tudi note. Po njegovem odhodu so se pevci odločili, da jih bo naprej vodil Mirko, ki vztraja pri tem že od leta 1968. »Naš pevski zbor je kottavžentroža. Nastopamo na cerkvenih revijah pevskih zborov po dolini, udeležujemo se krajevnih proslav, pojemo na pogrebih. Petje ljubim že od malih nog, saj je pri nas v družini prepevala mati, medtem ko je stric igral na citre in harmoniko. Tudi sam sem se, ko sem se izučil »Danes se s člani zbora srečujemo na vajah in tudi ob godovanjih, saj je »otiranje« skoraj obvezno. S člani zbora smo se podali tudi na izlete in prepotovali dobršni del Slovenije. Žal pa opažam, da se naš zbor vsako leto bolj stara. Mladih pevcev, ki bi se želeli priključiti zboru, pa žal v Solčavi ni.« Svoj prosti čas Mirko zapolnjuje z zbiranjem znamk, ki so njegove spremljevalke že od otroštva. V veliko veselje so mu tudi vnuki, s katerimi se rad poigra in pokramlja, kadar mu le dopušča čas. Še vedno rad brklja po delavnici, saj je les njegovo življenje. In če bi se ponovno rodil, je Mirko Prelesnik prepričan, da bi bil ponovno mizar z ljubeznijo do lepe domače pesmi. Marija Šukalo Nihče ni nesmrten zaradi imena; zgo-SNICKE dovinska priložnost je izpolnjena zaradi dejanj, ki vodijo človeštvo v življenje ali smrt. Savinjčan Ljudje v lem idiličnem mestu odprti kot narava sama V eni od prejšnjih številk našega časopisa smo pisali, da so se ljudske pevke iz skupine Pušeljc kot spremljevalna pevska skupina Folklorne skupine Grifon iz Šempetra udeležile 26. mednarodnega folklornega festivala v Raalteju na Nizozemskem. Bivanje v deželi tulipanov jim je prineslo nova znanstva med udeleženci festivala z vsega sveta, spoznavale so Nizozemsko in njene prebivalce. Kaj jim je prineslo dmženje, pa bomo skušali strniti v naslednjih vrsticah. '7delo se nam je nepričakovano srečno naključje, da so nas poklicali iz Folklorne skupine Grifon iz Šempetra in nas povabili ksodelovanju in nastopu na mednarod-nemfestivaluže med prvimivajamismopostali prijatelji, čeprav skupino sestavljajo člani različnih generacij," je sodelovanje s plesalci orisala Ivana Žvipelj, vodja ljudskih pevk ter nadaljevala, "11. junija smo se podali na pot izšempelra preko Avstrije, Nemčije in po večkratnih postankih ter skorajdvajsetumi vožnji premagali več kot 1.250kilometrov poti do Raatteja, kjer naj bi potekal festival. Vožnja je bila dolga in naporna, razpoloženja vav-tobusupatonimotilo. Jezikovne ovire so zlahka premagovali Ob prihodu so nas prisrčno sprejeli domačini v festivalskem šotoru in nas pogostili. Prve jezikovne ovire nam je pomagala premagovati gospa Olga, Slovenka, ki ze 45 let živi na Nizozemskem Pušeljc s plesno skupino Grifon iz Šempetra po sprejemu pri županu mesta Raalte (foto: in seje z desetmesečnega počitnikovanja v naši Robi Ocvirk) Marjana ter nadaljevala: "Po tem nastopu nasje čakal sprejem pri županu v mestni hiši, kjer so se vse skupine s kratkim plesom in darilom zahvalile za gostoljubnost." Dan seje zaključil sspoznavnim večerom za vsedržave,udeleženkefeslivala: Kitajsko,Paragvaj, Slovenijo, Belorusijo, Nemčijo, Srbijo in gostiteljico Nizozemsko. Tretji dan bivanja na Nizozemskem je bil otvorilve-ni dan festivala in kar trije spremljevalni nastopi tudi izven kraja Raalte. Večerna svečana olvoritevje dala možnost predstavitve vseh udeležencev festivala tudi širši publiki. Na prireditvenem prostoru seje zbralo preko tisoč ljubiteljev ljudskih plesov, petja in glasbe različnih kultur. "Z velikim odobravanjem smo spremljale plesno predstavitev vsake dežele, najbolj pa so nas ta večer navdušili plesalci Paragvaja s svojimi latino plesi in Belorusi z atraktivnim temperamentom," je hitro dodala Betka, Draga pa jo je dopolnila: "Po burnem večeru smo bile naslednje dopoldne proste, zato smo skupaj z našimi gostitelji izkoristile čas za pohajkovanje po centru Raalteja in ogledu njihovih znamenitosti. Popoldne smo na stojnici, kije bila postavljena v prireditvenem šotoru, delile reklamni material in tako skušale udeležencem festivala in vsem ostalim obiskovalcem približati kraje, od koder prihajamo. Poskrbele smo za promocijo lepot in znamenitosti Zgornje in Spodnje Savinjske doline in Slovenije v celoti. Plesalci so se podali na mimohod po ulicah Raalteja. Zvečer, na gala večeru festivala, smo nastopile prvič v naših novih oblekah. Skupaj s plesalci Folklorne skupine Grifon smo množico obiskovalcev izredno navdušili." (bomo nadaljevali) Večerna svečana otvoritev je ponudila priložnost, da so se udeleženci festivala predstavili širši javnosti (foto: Robi Ocvirk) MarijaŠukalo aoiim z nami vracaia aomov. Raalte je po velikosti in številu prebivalcev še večje od našega Celja, pa ga kljub temu imenujejo "village" (vas). Po kasnejšem pogovoru z domačini smo izvedeli,daje imenovanje vas ostalo iz časa podeljevanja mestnih pravic, ko tedanji veljaki Raalteja niso pravočasno plačali mestnega davka.Tudi podoba naseP jaje vaška. Hiše so majhnezveiikimi okni in nezastrti-mi zavesami. Povsod se razprostirajo cvetlični vrtovi in parki. Nikjer pa ni videti zelenjavnih vrtov. Promet se odvija izredno počasi, vsepovsod imajo prednost kolesarji. Zdi se, da tu življenje teče veliko počasneje in manj stresno, že sam sprejem nam je dai vtis, da so ljudje vtem idiličnem mestu odprti tako, kot je narava sama." Slovence je sprejelo petnajst družin, ki v času festi- vala živijo z dušo in telesom za udeležence in svoje goste. Na voljo so jim štiriindvajset ur na dan. Naše pevke so gostoljubno sprejeli pri dveh družinah. Po spoznavnem večeru so se hitro stkale prijateljske vezi. Prve jezikovne ovire so reševali z »rokami«, kmalu pa so odkrili, da se lahko dobro sporazumevajo v angleškem jeziku. Ugotovile so, da bo bivanje na Nizozemskem prepleteno zzanimivimi srečanji in dogodki. Glasba in ples sta očarala publiko Naslednji dan so že imele prve festivalske nastope, dopoldne v bližnjem centru za hendikepirane osebe. "Zelo nasje presenetil odziv publike - glasba in ples stajih popolnoma očarala," seje v pogovor vključila UTRINKI S 26. MENDARODNEGA FOLKLORNEGA FESTIVALA V RAALTEJU UREJA: Nastasja Kotnik Učenci 2.razredo OŠ Mozirje smo imeli plavalini tečaj. V šolo smo prihajali kasneje kot običajno. Imeli smo dve uri pouka in nato smo se odpeljali v Topolšico. Z nami sta odšli tudi naši učiteljici. Prvi dan so nas učitelji plavalnega tečaja razvrstili v štiri skupine glede na naše znanje plavanja. Bil sem v drugi skupini, ki jo je vodila gospa Mira. Naučili smo se plavati "mrtvaka" in spoznakli različne načine plavanja. Plavali smo tudi pod vodo. Zadnji dan so nas prišli gledat naši starši. Čisto na koncu smo imeli tekmovanje. Ob zaključku tečaja se mi je zdelo., da sem v vodi bolj spreten. Mislim,da so bili učitelji z nami zadovoljni. Mi smo že bili z njimi. 4 Aljaž Paulič Na plavalni tečaj smo se odpeljali z avtobusom. Tam smo se preoblekli, oprhali in odšli v bazen. Preden smo odšli v vodo, smo se ogreli. Učili smo se plavat. Imeli smo štiri skupine, jaz sem bila v drugi. Bilo je zabavno in prijetno. Komaj sem čakala, da bratcu in staršem pokažem kaj sem se naučila, zato sem jih med prazniki povabila na plavanje. Bilo je zabavno in prijetno. Komaj sem čakala, da bratcu in staršem pokažem kaj sem se naučila, zato sem jih med prazniki povabila na plavanje.Želim, da bi imeli še plavalni tečaj. Nina Hlačun Z avtobusom smo se vsak dan odpeljali v Topolšico. Bili smo razdeljeni v štiri skupine. Jaz sem v drugi skupini. To pomeni, da smo bili že kar dobri plavalci. Plavati nas je učila učiteljica Mira Janžovnik. Na koncu smo se naučili vsi dobro plavati. Zadnji dan so naše plavalne sposobnosti občudovali strši. Imeli smo tekmovanje v dvijicah. Imeli smo se zelo lepo. Škoda, daje plavalni tečaj komaj enkrat. Hvala vsem, ki so se trudili/ nami. Kristjan Pečnik Škrubej SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Poudarek na starejših selekcijah SSK Ljubno BTC je z redno letno skupščino zaključil lansko sezono in si za novo zadal sveže načrte in cilje tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu. Letošnji poudarek naj bi temeljil predvsem na delu s starejšimi selekcijami, saj si želijo preboj vsaj enega njihovega skakalca v reprezentanco, to pa bi omogočilo tudi lažje pridobivanje novih sponzorjev. NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 1. KROG Sl. MOBIL LIGE Zlata vredna točka za Bežigradom V prvi tekmi novega državnega prvenstva so varovanci Marijana Bloudka presenetili favorizirano Vego Olimpijo in osvojili pomembno točko na vročem gostovanju v Ljubljani. Vroče pa je bilo tudi na drugih travnatih igriščih, še posebej na derbiju prvega kroga v Celju, med domačim Publikumom in aktualnim državnim prvakom Mariborom Pivovarno Laško, kjer prav tako nismo dobili zmagovalca. Koper je z minimalnim rezultatom premagal Muro, velenjski »knapi« pa so kar presenetljivo visoko ugnali novinca v ligi, Ljubljano Viator&Vektor. Kljub vodstvu zeleno-belih z 2:0, se Šmarčani niso predali in v zadnjih dvajsetih minutah je bila njihova agresivna in napadalna igra poplačana. Po prekršku nad Šimundžo je najstrožjo kazen uspešno izvedel ključni mož Erine obrambe in igralec tekme Štancer, Rezultati 1. kroga lige Si. mobil: piko na i pa je dve minuti pred koncem srečanja postavil iznajdljivi Smajlovič. Zlata vredna točka je v ekipo »trgovcev« zagotovo vnesla dodatno samozavest, Oblakova Vega Olimpija pa bo morala za uresničitev svojih visokih ciljev zaigrati veliko bolje. Franjo Pukart Doseženi rezultati v pretekli sezoni so zadovoljivi. Čeprav se Primožu Piklu ni uspelo obdržati v reprezentanci, so tako trener Janez Debeljak kot strokovno vodstvo prepričani o njegovi skorajšnji vrnitvi, na reprezentančna vrata pa že tudi trkata kadet Sašo Tadič in predvsem mladinec Gašper Juvan. Na podlagi takšnih ciljev je za sezono 2002-2003 že sestavljen vadbeni načrt, kjer bodo prav selekcije kadetov, mladincev in članov opravile najobširnejši ciklus priprav. Poleg treningov na domačih in okoliških napravah jih čaka dva tedna skupne vadbe v Zakopanih, sledijo zahtevne višinske priprave in ponovno daljši ciklus skakanjavavstrijskem Beljak-Ramsavu in Stamsu.Seveda pane bosta nikakor zapostavljeni mlajši selekciji dečkov do 11 indo 13 let, ki imajo prav tako pripravljen program treningov v Lomnicah, Zakopanih in Beljaku. Veseli dejstvo, da sta se klubu prvič v njegovi zgodovini priključiti dve pogumni deklici iz Luč, ki se bosta poskušali kar najbolj enakovredno kosati s svojimi fantovskimi vrstniki. Okrog organizacije tekem nameravajo vjesenskem času organizirati državno prvenslvo za dečke do 13let ter avgustovsko tekmo odprtega tipa za pokal Flosarja (na plastiki K-40), v zimskem periodu pa so gostitelji državnega prvenstva za mladince (velika skakalnica k-85). Potrebno pa bo vložiti še veliko dela, da bo njihov prelep skakalni center dobil še sodobnejšo podobo. Po že dokončanem sistemu zasneževanja jih v letošnjem letu čaka postavitev razsvetljave na vseh skakalnicah (K-10, K-25, K-40, K-85), dograditi želijo avtomatski namakalni sistem, če bodo finance dopuščale, pa se bo posodobila še miza in zalet na veliki napravi. Predsednikskakalnega kluba Ljub-no-BTC Alojz Murko upa, da bodo za uresničitev njihovih ciljev in želja obdržali dosedanje sponzorje ter v svoje vrste pridobili še kakšnega novega. Še naprej pričakuje vso podporo od občine Ljubno in glavnega pokrovitelja BTC-ja, v veliko pomoč pa jim je tudi dobro sodelovanje z lastniki zemljišč, kjer so locirane skakalnice in osnovno šolo, ki jim daje na razpolago telovadnico za zimsko vadbo. Zahvaljuje se strokovnim sodelavcem, trenerju Janezu Debeljaku in pomočnikom Martinu in Klemenu Juvanu, Andreju Globočniku in Francu Bezovnjaku za uspešno opravljeno delo v pretekli sezoni in upa na podobne ali celo boljše rezultate tudi v bodoče. Franjo Pukart Vega Olimpija : ERA Šmartno 2 2 (0 0) CMC Publikum : Maribor Piv. Laško 3 3(1 3) Sport Line Koper : Mura 1 0 (0 0) Rudar Velenje : Ljubljana Viator&Vektor 3 0(1 0) Korotan : Primorje 0 1 (0 1) Gorica : Dravograd 0 0 (0 0) Lestvico po 1. krogu: 1. Rudar Velenje 1 1 00 3 : 0 3 2. Primorje 1 100 1 : 0 3 3. Sport Line Koper 1 1 00 1 : 0 3 4. CMC Publikum 1 010 3 : 3 1 5. Maribor Piv. Laško 1 010 3 : 3 1 6. ERA Šmartno 1 010 2 : 2 1 7. Vega Olimpija 1 010 2 : 2 1 8. Dravograd 1 010 0 : 0 1 9. Gorica 1 010 0 : 0 1 10. Korotan 1 001 0 : 1 0 11. Mura 1 001 0 : 1 0 12. Ljubljana V&V 1 001 0 : 3 0 LOKOS1REISTVO V Sunji pri Sisku je bil mednarodni turnir v disciplini 2x70 metrov z olimpijskim krogom, Turnirja so se udeležiti tudi Mozirski lokostrelci, ki so tudi tokrat osvojili kar4 prva mesta in novdižavni rekord Janje Perhač. V absolutnih dvobojih je Dušan Perhač zasedel 3. mesto. Prva mesta v posameznih kategorijah so dosegli: Primož Perhač (541 krogov), Dušan Perhač (647 krogov), Janja Perhač (592 krogov-nov državni rekord) in novim DR ter Bernarda P. Zemljak (662 krogov), kar je solid- ni rezultat pred nastopom na evropskem prvenstvu prihodnji teden na Finskem. V dvobojih za absolutnega zmagovalca je tokrat z enim zgrešenim strelom Dušan Perhač zasedel 3. mesto. PD V SSK-ju Ljubno BTC so prepričani o vrnitvi Primoža Pikla v reprezentanco KINO MOZIRJE Sobota, 20.7. ob 20.00 in nedelja, 21.7. ob 19.00: SHOWTIME - akcijska komedija Režija: Tom Dey Vloge: Robert De Niro, Eddie Murphy, Rene Russo KINO NAZARJE Sobota, 20.7. ob 20.00 in nedelja, 21.7. ob 17.00 BLADE 2 - akcijski, grozljivka Režija: Guillermo del Toro Vloge: Wesley Snipes, Kris Kristofferson, Ron Perlman, Luke Goss BLADE 2 V pol človeku, pol vampirju z imenom Blade gori želja, da bi rešil človeštvo pred grozečo pošastjo. Pridruži se energični skupini vampirjev, ki jih sovraži, da bi uničil krvavega Armageddona, ki skuša iztrebiti obe rasi. Film popelje občinstvo v osrčje mejnega sveta, ki se nahaja pod površjem vsakdana. V njem vladajo vampirji, ki SHOWTIME Kaj dobimo, če prisilimo dva detektiva s povsem različnima karakterjema, da skupaj nastopita vtelevizijski oddaji, ki temelji na resničnih dogodkih? Prvije resnoben in priznan detektiv Mitch, drugi pa je pred kratkim rekrutiral iz patruljnih enot. Enerfgična producentka oddaje njuni življenji postavi na glavo. Dragi gospod urednik in gospa Milena! Poleg mojih pozdravov vam pošiljam tudi veliko komplimentov za vaše delo. Ime mi je Jože, star sem 29 let, zaposlen in ob delu tudi študiram. Navzven sem povprečen moški brez posebnih problemov, ki bi opravičevali moj občutek praznine. Namreč, ko pogledam vase ne najdem ničesar razen velike praznine, ki je posledica moje ravnodušnosti do vsega. Poleg tega me ves čas spremlja neznosen občutek fizične utrujenosti, ki si je ne morem razložiti. Sprašujem se, ali ima to moje življenje brez cilja sploh kakšen pomen? Odgovor je pogosto ne, saj jaz ne živim, marveč životarim v nekakšni ječi. Čeprav so vsa vrata te ječe odprta, ne izstopim. Ne izstopim zaradi strahu, občutka manjvrednosti in ker si tega verjetno niti ne želim. Tako dobiva ta moj pesimizem še patološki značaj, in vi gospa Milena pravite, naj govorim. Kje? Večina mojih prijateljev je poročenih in nimajo časa, ostali pa posedajo po gostilnah in njihove teme me ne zanimajo. Mogoče pa poznate odgovore na ta vprašanja prav vi? Tudi če na moje pismo ne boste odgovorili, čutim olajšanje že zdaj, ko sem nekomu izpovedal svoje težave. Lep pozdrav! »biti ali ne biti« Pozdravljen Jože! S problemi, ki jih opisuješ v svojem pismu, se danes srečuje vedno večje število ljudi. Vsi ti problemi so posledica odtujenega načina življenja. V veliki meri nam ga narekujejo norme in vrednote civilizacije v kateri živimo in ki nas usmerjajo predvsem navzven, v pridobivanje materialnih dobrin in medsebojno tekmovalnost ter v nas vzbujajo prepričanje, daje to edini smisel življenja. V nori tekmi potrošniške družbe marsikdo niti ne opazi, da se vrti vzačaranem krogu, ker enostavno nima časa, da bi spoznal, kako prazno je njegovo življenje. Tisti, ki ne morejo vzdržati hudega tempa, omagajo in praznino skušajo zapolniti z različnimi oblikami droge in v mnogih primerih se znajdejo na dnu družbene lestvice. Zaradi takšne življenjske usmerjenosti smo kot družba zanemarili bistveni dei človeka... njegovo duhovno plat. Tako v življenju ne gojimo pristnega stika s tistim, kar v resnici smo. In kaj je to? Vsak človek je v svojem bistvu duša, tista neminljiva iskra življenja, kije vir vseh etičnih imperativov, čiste ljubezni in življenjskega smisla. Resnico o duhovnih razsežnostih in o globljem smislu življenja so poznali modreci vseh časov in na različnih koncih sveta. Njihovo učenje bi lahko s skupnim imenom poimenovali večna modrost življenja in bi jo lahko strnili v 4 izrezke ali 4 resnice: 1. V vsakem človeku je duhovno jedro ali duša. 2. Življenje izduhovnega jedra je polno. 3. Neprebujeno duhovnojedro je vzrok življenjske praznine. 4. Obstaja pot do duhovnega prebujanja. Duša je duhovno središče vsakega človeka, ne glede na spol, raso, veroizpoved in ne glede na to, ali človek v to verjame ali ne. Kdor goji pristen stik s svojim duhovnim jedrom, sam kroji svoje življenje in se v življenju ukvarja s tistim, kar ga resnično veseli in izpolnjuje. Navdih za svoje delo črpa iz sebe in mu ni treba posnemati drugih. Ker živi v skladu s svojo življenjsko usmeritvijo je njegovo življenje izpolnjeno, srečno in osmišljeno. Ustvarjalnost je nekaj enkratnega in neponovljivega, je nekaj kar privre na dan iz skritih človekovih globin. Vsak človekje enkraten in če bi se ljudje odprli svoji duhovni plati, bi lahko poleg lastnega obogatili tudi življenja drugih ljudi. V globinah naše duše je tudi vir osnovne energije in neomajne volje, ki nam daje moč, da ush/arjamo pri svoji življenjski usmerilvi tudi v razmerah, ko to ni lahko. Če ne živimo zares iz svojega duhovnega jedra, je naše življenje prazno in neizpolnjeno, o čemer govori tretja resnica. Praznoje zato, ker življenjski smisel iščemo zunaj sebe. Vendar, če smo iskreni do sebe, lahko hitro ugotovimo, da nam pehanje za užitki in dobrimi materialnega sveta ne more prinesti trajne sreče in zadovoljstva. Odgovor na vprašanje, kaj naj počnem vživljenju, da bo zares izpolnjeno, si mora piskati vsak sam. Bistvo tvojega problema (in ne le tvojega) je, da ne znaš vzpostaviti pravega stika s seboj, kar je povsem razumljivo, saj te tega nihče ni naučil. Zato imaš občutek praznine in ne vidiš smisla v življenju. Odtod tudi občutek nenehne fizične utrujenosti, saj je duhovnojedro tudi izvir življenjske energije in vitalnosti. Na srečo obstaja pot do duhovnega jedra, kot pravi četrta resnica. Torej, dragi Jože, išči smisel v sebi, v naravi, v ljubljenemu človeku. Našel boš in veliko sreče pri iskanju ti želim. Milena Izpolnjena skrita želja Pisma bralcev. Obvestila, , CRONIKA ' Bilo je 31. maja 1997, ko sem se ob koncu osmega razred,a na končnem izletu imela priložnost peljati z letalom. Na končnem izletu smo bili v Piranu. In, tako smo se odpeljali na letališče Portorož. Zelo dolgo smo morali čakati, saj je bila na letališču strašanska gneča. Toda končno je le prišel trenutek, ko smo se lahko dvignili v zrak. Občutek je bil čudovit. In od takrat sem imela veliko željo, da se še enkrat peljem z letalom. In ob neki priložnosti sem svojo veliko željo zaupala Zlati ribici Nedeljskega dnevnika. Ves čas sem upala, da se mi bo res čimprej uresničila. In res. Bilo je 18. novembra, ko seje pred našo hišo ustavil avtomobil Nedeljskega dnevnika. Po nas(spremljala sta me namreč ati in brat Tadej) je prišel voznik in odpeljali smo se proti Ivančni Gorici. Kraj, kjer smo letali ni letališče, ampak šola za padalce Ivančna Gorica. Tam imajo nekaj različnih letal, padala in zmaje. To je velik prostran travnik, tako, da imajo letala in padalci dovolj prostora za pristajanje. Ko smo prispeli, nas je pozdravila skupina padalcev, ki so se že pripravljali, da bodo skočili iz letala, s katerim se bomo peljali. Tudi meni so za vsak primer dali padalo. Priznati moram, da sem imela od začetka kar čuden občutek. Med tem, ko sem nestrpno čakala na polet, sem si morala priznati, da bi verjetno preživela kar nekaj neprespanih noči, če bi mi nekdo dejal, da bom morala sama skočiti s to čudnno stvarjo, ki sem jo imela zdaj na sebi iz preventivnih razlogov, kljub temu, da se ne bojim višine. Priznam pa, da bi uživala v skoku s tandemom, čeprav so mi povedali, da bi bil pristanek lahko nekoliko trd, a varen. In končno je napočil ta sanjski in tako težko pričakovani trenutek. Letalo je na stezi vzelo zalet in se dvignilo v zrak. Ker je bil dan jasen in sončen, je bil iz zraka čudovit razgled. Ker sem popolnoma slepa in sama nisem mogla opazovati čudovite pokrajine pod seboj, mije gospod Tomaž Bukovec, novinar Nedeljskega ves čas pripovedoval, kaj se vidi spodaj. Med drugim je bilo videti Triglav in celo del Hrvaške. Kljub precejšnjemu hru- pu, ki gaje povzročalo letalo, sem gospoda Tomaža kar dobro razumela. Največji vtis na letalu pa so name naredili padalci. Ker sem sedela čisto pri vratih, sem lahko ob vsakem odpiranju vrat in skoku padalcev začutila močan piš vetra in temu primeren močan šum. Ves čas mije šlo na smeh. Prva skupina padalcev je skočila z letala na višini 1300 metrov, druga pa na 2500 metrih. Kako čudovito! Po varnem pristanku, meje že čakalo drugo letalo. Tokrat športno, v katerem ni toliko prostora, kot v prejšnjem. Bilo pa je zelo udobno. Tega sem celo pomagala pilotirati. No, če bi ga zares hotela pilotirati, se letalo še dvignilo nebi! Pa, saj bi bilo bolje, če bi ostalo kar na tleh. Poleg tega pa imam kar nekaj zaplombiranih zob, česar pa piloti nesmejo imeti. A, že držanja krmila med letom je bilo kar dovol. Najbolj pa me je razveselila zadnja stvar. Ob koncu sem namreč letela še z motornim zmajem. Ker zmaj seveda nima nobenih vrat in med letom zelo piha, potrebuješ za let takorekoč zimsko opremo. Rokavice, kombinezon, posebne čevlje in čelado. Ker tega nisem vedela, seveda kombinezona in rokavic nisem imela s seboj. Iz zagate meje prijazno rešil pilot, ki mi je posodil svojo opremo in mi tako omogočil, da sem poletela tudi z zmajem. Preden sva poletela, mije pilot dejal:«Če te bo zeblo, če te bo strah, ali pa te bo motil hrup, me stisni za ramena in bova pristala.« Ko sva se dvignila v zrak, pod oblake, sem tudi jaz s svojimi mislimi zaplavala med oblake. Poletje čisto prehitro minil. Ko sva pristala, sem se kar težko z mislimi vrnila na zemljo. Ko me je gospod Tomaž vprašal, kako je bilo in, če me je kaj zeblo, sem se začela smejati, pilot pa je z osuplim glasom dejal«Sploh ni dajala nobenih znakov strahu! Sploh nisem vedel, če je še živa!«Je dodal z nasmehom. Potem zadnjem pristanku, smo naredili še skupinsko fotografijo in še maio poklepetali. Ob koncu gre seveda prisrčna zahvala vsem, ki so mi omogočili ta prijetni izlet. Iskrena hvala torej gospodu Tomažu Bukovcu, novinarju Nedeljskega, ki je poskrbel, da mi je zlata ribica izpolnila to veliko željo in, seveda vsem iz kluba letalcev Ivančna Gorica, pilotom in padalcem, ki so me tako prijazno gostili v svoji družbi in z mano delili veselje in srečo. Ta dan bo za vedno ostal v mojem spominu, v srcu pa veselje in neizmirna hvaležnost tistim, ki so mi to omogočili. Anja Černevšek Novo naselje 4, Gornji Grad ČRNA KRONIKA • TRAGIČNA NESREČA S TERENSKIM VOZILOM Luče: V prometni nesreči, ki seje zgodila na lokalni cesti Konjski vrh-Loka pod Raduho okoli 15.30 ure je ena oseba umrla, ena pa je utrpela lahko telesno poškodbo. Voznik terenca je med vožnjo po lokalni cesti, na makadamskem cestišču, v blagem, desnem, preglednem ovinku zapeljal na desni rob vozišča in zdrsnil s ceste po strmini in obstal okoli 20 m globoko, zagozden med drevesi. Med prevračanjem je iz vozila padel 20 letni J.B. iz Luč, ki je na kraju nesreče umrl, medtem koje 21 letni A.U. iz Luč dobil lahko telesno poškodbo. Policisti še ugotavljajo, kdo je vozil vozilo. • TATVINA GORSKEGA KOLESA Nazarje: v času od 28. junija do 2. julija je bilo v Nazarjah ukradeno gorsko kolo znamke rog. Oškodovanec je ogrodje kasneje našel v potoku Dreta, manjkali pa sta obe kolesi in še več ostalih delov. • KRADEL NAFTO Mozirje: 8. julija zjutraj je občan opazil, da iz tovornega avtomobila, parkiranega pred trgovino ZKZ v Ljubiji, izteka nafta. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec ponoči na tovornem vozilu odvil nezaklenjen pokrov rezervoarja in hotel ukrasti nafto. To mu ni uspelo, nakar je preščipnil bakrene cevi, ki povezujejo dva rezervoarja. Koliko nafte je neznanec ukradel, ni znano. Večja količina je odtekla tudi v bližnji potoček, ki se izliva v Savinjo. • TATVINA DENARJA Rečica ob Savinji: V času med 5. in 8. julijem je neznani storilec iz stanovanjske hiše na Rečici odtuji! denarnico. V njej je bilo okoli 200.000tolarjev. • MLADOLETNIK NA DELU Ljubno: 10. julija je bilo v Melišah ukradeno motorno kolo znamke rog atx. Kolo je bilo nezaklenjeno parkirano pod gospodarskim poslopjem. Policisti so z zbiranjem obvestil motor našli pri znanem mladoletniku z Ljubnega in ga vrnili lastniku. • VLOM V PISARNO V Mozirju je bilo v noči na 12. julij vlomljeno v pisarno izletnika Celje, iz katere je vlomilec odnesel manjšo prenosno blagajno, ki jo je pregledal in odvrgel v Savinjo, kjer je bila najdena. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 15.000 tolarjev. • GSM TAT NA DELU Nazurje.Radmirje: 12. julija pri popoldanskem kopanju v Sp. Rečici v reki Savinji je iz nahrbtnika izginil mobilni gsm aparat znamke siemens. Podoben aparat, tokrat znamke nokia, pa je istega dne izginil tudi iz nezaklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega pred trgovino ZKZ v Radmirju. • UKRADEN OSEBNI AVTOMOBIL Rečica ob Savinji: V noči na 13. julij je bii izpred stanovanjske hiše v Dol Suhi ukraden nezaklenjen osebni avtomobil znamke opel ascona. Policisti so omenjeno vozilo našli pri V.P. iz okolice Gorenja in ga vrnili lastniku. • PO BIKA NA PAŠO Luče: V času med 6. in 13. julijem je bil na planini Mali Travnik nad Lučami ukraden bik, težak okoli 300 kilogramov. Bik je bil na paši, lastnik iz Primoža pa je oškodovan za okoli 200.000 tolarjev. OBVESTILO Sporočamo, da zaradi tragičnega dogodka odpovedujemo praznovanje 90-letnice PGD Luče in predajo novega gasilskega avtomobila, ki smo ju napovedali za soboto, 20. julija. Prosimo za razumevanje. PGD Luče Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne avene, edini val, ki se ne razbije, edina iuč, ki ne ugasne. V SPOMIN dobri mamici, babici in prababici Vidi KOLENC iz Sp. Rečice Izteklo se bo deseto leto odkar te ni med nami. Spomini na tvojo dobroto pa ostajajo. Hvala vsem, ki se je radi spominjajo. Vsi njeni Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob preran. (Župančič) V SPOMIN 18. julija je minilo žalostno leto, odkar je za vedno utihnilo tvoje, od bolečine utrujeno srce, dragi ata, mož in deda Albin ZAMERNIK Dom brez tebe je prazen, a v naših srcih živel boš večno. Hvala ti za vse, kar si storil za nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi OPRAVIČILO V 28. številki Savinjskih novic smo kot avtorja fotografije na naslovnici zaradi napake pri tehničnem urejanju namesto Jožeta Miklavca pomotoma navedli Benjamina Kanjirja. Obema se za neljubi spodrsljaj vljudno opravičujemo. Uredništvo Odšel si tja, kjer ni gorja ne bolečin, kjer zdaj uživaš večni mir. V SPOMIN Mineva leto dni odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric Vladimir ZAGOŽEN iz Bočne Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, opustošen, odkar te več med nami ni. ZAHVALA 6. julija smo se na mozirskem Olneku poslovili od naše drage in dobre mame Marije BASTL (14.5.1908-3.7.2002) in ji izkazali zadnje spoštovanje. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo ob smrti namenili lepo misel, jo spremili na zadnji zemeljski poti, ji poklonili prelepo cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Lepa hvala pevcem za zapete žalostinke, govornici g. Lenki Žagarjevi za občutene besede slovesa ter g. župniku za lep in častitljiv cerkveni obred. Naša topla zahvala gre g. zdravnikom našega območja, požrtvovalni patronažni sestri g. Sonji ter vsem zdravstvenim delavcem, ki so naši mami v času njene bolezni nesebično pomagali in ji lajšali trpljenje. Maminim in našim dobrim prijateljicam gospem: Anici Klančnikovi, Mariji Mavričevi, Jožici Weissovi, Antoniji Brezovnikovi, Minki Urbančevi ter Ivici in Andreju Pečnikovima, ki so pokojnico v času njene triletne bolezni redno obiskovali, ji vlivali pogum in jo razveseljevali pa pa ostajamo dolžniki za vedno. Hvala vsem in vsakemu posebej. Naša draga mama nas je sicer zapustila, a v naših srcih bo živela naprej! Njeni žalujoči otroci: Danijela, Tone, Veronika, Ana, Draga in Mara z družinami. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, tiho mirno si zaspal, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata Franca KUHARJA Gložnarjevega ata iz Grušovelj 1935-2002 Iskrena hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Iskrena hvala gospodu župniku Ferdinandu Luknarju za lepo opravljen obred, pevkam, pevcem, gasilcem, praporščakom, obema govornikoma in g. Francu za zadnjo luč. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga cenili, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Bernarda ČEPLAK 1921-2002 Življenje je polno radosti, življenje je polno trpljenja, ko slednjega nam je zadosti, ugasne nam lučka življenja. ZAHVALA ob smrti očeta, sina, brata in strica Borisa KAKERJA iz Nove Štifte (1959-2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Tihe goščave so, tihe so jase mirno po loki zdaj srna se pase. Tiha še ptic zdaj so splašena krila tišja je vaša samotna gomila. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in tasta Franca MAROVTA (21.5.19524.7.2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše, in vsem ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo lovski družini Rečica ob Savinji, g. župniku Luknarju, g. Atelšku s pevci ter g. Grudniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLÜZBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 -Stanovanje nudite najugodnejšemu ponudniku, morali pa bi ga najmanjšemu! -Brez slabi! Stanovanje je nizko, najemnina pa ni! "Tu policijska postaja," se javi dežurni. "Halo, rada bi prijavila voznika, ki vsakdan divjamimo moje hiše " "Prav, gospa, bova vse takoj zapisala Povejte številko njegove registrske tablice " "Te pa ne poznam11 "Za kakšen avtomobil gre?" 'Kako to mislite?" "Kakšen tip je?" "Postaven, blond, modre oči, pa nikoli me noče pogledati, čeprav sem vedno na vrtu, ko drvi mimo Ko ga boste zaprli, ga lahko še malo mučite, česetošesme " Temu se reče nimfomanija, in takoj jo bova začela zdraviti! ffl/psa o attesto "Kako kaj gre, Drago?" vpraša sosed kar tako "Globoko sem užaljen!" "Zakaj?" "Sanji sem rekel, da jo ljubim " "Kaj pa ona tebi?" "Da me razume " "Kaj pasi pričakoval?" "Da bo rekla, da tudi ona mene ljubi " "Ampak ti si vendar poročen!" "Pa naj se še ona zlaže, da se bom lahko tudi jaz enkrat delal, da ji verjamem!" ifahmnpmlM "Na čezoceanski liniji se pokvari prvi motor letalu, v katerem sta tudi Bepo in Šimen. "Bepo," pravi Šimen, "enega motorja ne slišim več!" "Dozdevaseti " "Tudi drugi se je ugasnil!" "Kako moreš to vedeti?" "Tretji ne dela več!" "Samo prestrašiti me hočeš " reče Šimen že rahlo v dvomih Naenkrat se oglasi tišina motorjev Tudi četrti motor preneha delati "l-ju! Kaj bomo pazdaj?" zakriči Bepo "Pilot se je skril v WC!" ugotovi Šimen "Vprašajva stevardeso Gospodična, kaj bomo pa zdaj, ko nam ne delajo motorji?" Uniformirana blondinka pojasni: "Brez skrbi, pilot mije rekel, dave, kaj bomo zdaj storili ' "Kaj?" Policisti so se izkazali z uspešno akcijo, ko so zasegli večje količine ponarejenega denarja. Ker vemo, da se na sodišču zadnje čase vse sfiži, so denar kot dokazni material preventivno poslali s položnico. "Kje ste našli ponarejevalce?" "V menjalnici so imeli svojega uslužbenca, ki je menjal 5 000 tolarjev s ponarejenim denarjem " "Kakšnim?" "Zbankovci za 10 OOOtolarjev " "Kako ste jim pri šli na sled?" "Enkrat so se pri našem policistu zmotili in mu jih dali samo pet po tisoč Takrat je opazil razliko " "Pikirali!" Prodam moški suknjič Če ga vzamete skupaj z možem, vam ga podarim Suknjič se lepo nosi, moža pa že težko prenašam Iščem grdega, lenega, vedno neurejenega, revnega moškega Vrni se ljubi, kljub vsemu te pogrešam Cvetke in koprive SAMO SLIKAJ, ČE Sl UPAŠ! Je Nande Kroflič, komercialni direktor Goldija in Utripa, »zagrozil« našemu Cirilu M. Semu. No, fotoreporterji so širom sveta znani po svoji neustrašnosti in Cirilje hrabro pritisnil na sprožilec. Posledice še niso povsemjasne in znane, upamo pa, da jo bo mož s fotoaparatom dobro odnesel. V najslabšem primeru bo moral častiti en Smile. (SAVINJČANI PRESS) SAMO ZA KOPALCE V Soteski imajo priložnostni kopalci, ki se ohlajajo v Savinji, poseben režim ravnanja z okoljem. Embalažo, v kateri prinesejo s sabo najrazličnejše dobrote, namreč preprosto odvržejo, o čemer priča zajeten kup odpadkov na fotografiji. Kdo bo nakopičeno nesnago odpeljal s kraja zločina, še ni jasno, primer pa je vsekakor goden za okoljskega inšpektorja. (KOMUNALA PRESS) V MODI SO ŽENSKI ANSAMBLI Lizika Podbregar(bas), Anita Hudobreznik(kitara) in Ida Bitenc (hormone ka, vokal) so še eden izmed poskočnih narodnozabavnih ansamblov v izključno ženski zasedbi. Za to priložnost so nam zaigrale izvirno skladbo z naslovom Mož naj bo doma. (SAJ VEDNO ŽENINA VELJA PRESS) SESTAVIL PEPINO STARA MATI OČETA ALI MATERE MESTO V RUSIJI (SAN KT PETERBURG) AMERIŠKA IGRALKA- UNDA FRANCOSKI FILOZOF- GABRiEL (1843-1004) ZLATENICA (MED.) LUIGI CANINA ANGLEŠKO MOŠKO IME. JIMMY TROPSKA KUKAVICA 4? ITALIJANSKI POUTIK- OSCAR LUIGI ČRNILO (POG.) JAMSKA. NEOLITSKA POSTOJANKA PRI KRŠKEM EGIPČANSKI BOG SONCA ŽENSKA. KI PLETE FILMSKA ZVEZDA TROPSKA PAPIGA VNOVIČNO CEPLJENJE (MED.) PRIPADNIK STAREGA NARODA V D ACUÌ ITALIJAN. G RA L KA-ISA VODNA RASTLINA NEMŠKI FILOZOF PRAVA- ERICH POKRAJINA V GRČIJI SUZUKIJEV TIP AVTO «OB. VEVERCI PODOBEN SESALEC SREDSTVO ZA ZAŠČITO PRED MOUI ŠVICARSKI DIRIGENT- ERNEST (1883-1969) POHOTEN GOZDNI DUH ETNIČNA SKUPINA BEOGRAD RAZODETJE EVANGELISTA JAN EZA REKA V JUŽNI AMERIKI. PRITOK AMAZONKE SARAJEVO IRSKA REPUBL ARMADA REDEK NAZIV ZA KUNO FISCHER PULJSKA ZNAMENIT. ALPSKA RASTLINA PONOŠENA OBLEKA. CUNJA (SLABS.) PGMEN IZDELEK 0 NACRTU ARHEOL. NAJD&CE NARDRFM.I ČAŠČENJE. SPOŠTO- VANJE OTOK CA ROV N C E KIRKE ZDRAVNIK ZA USES. J' & STROJ ZA KAKO OPRAVILO BILUARDNA PALICA JOHN ACTON VRSTA DRAGEGA AMERßKA GRALKA- KRAJ V HALOZAH MESTO V NOVI ZELANDU 1 SPREMEMBA ZAKON SK. OSNUTKA INDIJANSKO LJUDSTVO V MEHIKI HERMANN OBERTH KRAJ PRI MURSKI SOBOTI KFTAJSKI OTOK PRITOK NCOZEH. REKE ONASSISOV VZDEVEK SISTEM DVEH LeČ ITALSKI NOVČIČI SLOVENSKI MAT EMATOMI LAN SLOVENSKA. PEVKA- MAJDA KRMILNA RASTLINA ENAKI ČRKI VESOUČEK E FILMA GORATA GRŠKA POKRAJINA BELGI J SKI POLITIK-EDOUARD (1856-1908) NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA, TEKAČICA- MARA OPEKAČ ZA KRUHKE MESTO V NEMČIJI, DELOVANJE PRIMOŽA TRUBARJA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Blesket, Aitolia, vatlar, SAM, esej, TRGOVINA, zasad, ker, sleng, kleka, MATERIALOM, da,Ob, mag, anemik, Liaodong, cev, And, bruhalnik, Ade, Ken, Eda, nakana, Rigler, omamilo, Aland, halometer, oda, tren, Nana, San MINI SLOVARČEK: BINDER- nemški filozof prava- Erich UATUMA- reka v južni Ameriki, pritok Amazonke MORENO- ameriška igralka- Rita HAINAN- kitajski otok ANSEELE- belgijski politik- Edouard (1856-1938) RAPONTIKA- alpska rastlina OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 27. številke SN smo izžrebali tri dobitnike nagrad, ki jih prispeva trgovina z gradbenim materialom SAM d.o.o. iz Nazarij: 1. nagrado bon v vrednosti 6.000 sit prejme Ivanka Miklavc, Tlaka 24, Gornji Grad; 2. nagrado bon v vrednosti 4.000 sit prejme Karel Zupanc, Radmirje 49, Ljubno ob Savinji in 3. nagrado bon v vrednosti 2.000 sit prejme Marjana Košir, Lačja vas 14, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno vtrgovini Sam d.o.o. v Nazarjah. Čestitamo! Telefon: 703 20 00 Redakcija: 572 47 24 Faks: 572 44 27 GSM: 041 404 582 Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tudi v uredništvu Savinjskih novic. Napovednik, Oglasi in mali oglasi________ ____________ mešam i ìiéiibih—mn hi , - v-t Napovednik • Petek (19. julij), ob 20.30. TRC Jezero Velenje Noč ob jezeru - rock žur • Sobota (20. julij), ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Harmonikarski koncert (Primož Kranjc in Nataša Koroša) • Sobota (20. julij), ob 16.00. TRC Jezero Velenje Noč ob jezeru - otroška zabava, glasbene skupine, ognjemet • Sobota (20. julij), ob 10.00. Hermanovo gledališče v Celju Premiera plesne predstave Kraljček palček • Nedelja (21. julij), Lovska koča na Stonu Tradicionalna športna veselica s srečolovom in športnimi tekmovanji (mali nogomet, vlečenje vrvi, streljanje z zračno puško) • Nedelja (21. julij), ob 14.00. Šmartinsko jezero pri Celju Odprto Državno prvenstvo Slovenije v triatlonu za vse kategorije • Od četrtka (25. julija) do sobote (27. julija) v Kokarjah On The Edge - multižanrski festival drugačne glasbe in drugih umetnosti za mlade: nastopajo številne glasbene skupine iz Slovenije in tujine, čez dan pa bodo potekale delavnice in predavanja o glasbi in umetnosti ter okrogla miza na temo subkultur • Četrtek (25. julij), ob 21.00. Velenjski grad V sklopu grajskih večerov: predstava Rob Becker - Jamski človek OBVESTILO Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice. Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790. ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 1 PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 i \l ZM smo s popusti pri avtomobilskih zavarovanjih < poskrbeli, da lahko tudi svoj avto, potnike v njem in sebe zavarujete kar najbolj ugodno. Zato ne odlašajte in sklenite avtomobilsko > -zavarovanje pri naši zavarovalni družbi, ^ ^ Možnost obročnega odplačevanja brez obresti! KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. n T i i Prodam dve telički sivotjavo In simentalko, tel. Kosilnico Sip Sprinti 50 B novo še zapakirano 58 35 269. ugodno prodam, tel. 031344 791. Telička deset dni starega prodam, tel. 58 41 785. Prodam plinski štedilnik Gorenje, cena 20.000 sittel. 58 61 160. Prodam teličko sivko staro 14 dni, tel. 58 35 245. kupim štedilnik ali peč na drva, tel. 031 489 221. Prodam teličko simentalko težko okrog 120 kg in kozo z kozličkom, tel. 041 354 614, popoldne ali zvečer. Oddam enosobno stanovanje (kuhinja+kopalnica+spalnica)vVarpolju,tel. 041469280. Prodam 1 ha gozda pri G. Gradu, tel. 58 43 490. kupim 2 sobno stanovanje v Mozirju ali Nazarjah, tel. 58 45 402,031 736 378. ProdamvrtavkastzgrabljalnikSIPVZ280 frontal in silofrezo za stolpni silos, tel. 83918 00. Prodam dobro ohranjeno žensko gorsko kolo, cena 15.000 sit, tel. 583 23 03. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Eveiux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radnirje 10,3333 Ljubno ob Savinji PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p. Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. VODOVOD - OGREVANJE - GRADBENA DELA Vodovodne inštalacije, adaptacije kopalnic, novogradnje, servis, centralno ogrevanje, klimatske naprave ter vsa ostala zaključna gradbena dela. Tel. 070/715-731 VITT ŠTIBLER & CO. K.d. Bratovševa ploščad 7,1000 Ljubljana. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje. ŠTUDENTKI ODDAM SOBO V KOMENDI Tel. 01/8341-677. Marija Arko, Jezerškova 14,1218 Komenda. MORDA STE ISKALI PRAV TO Hreminffistp info@agenciia-svi1 i» «I » m v - 'W T*' :'■ 'j ##=1 Allvllfl [FCSMli ° ©irSlDDŠDDDS^B ii Mucmu ^©gnm ö^Dig^ ° K]@G@D @®0®[o) ^8.7. gö® -O©^]) 2@®đ]^©n(QX5)®g[nr » fókstòsD ©©DffQLfD P'Qof’o gO® im» i® @gd ®'Qd®@® §inr dang® = KloteO [Lagpmsi OsQd® CD4k oD® iHo 7aJ) BsHtaODOb W8 SMOosrr GEB ■ -HnrML AMFORA <£®3A. toMrikp hU. ifldBMIIlìl do 3* - N©tt%fad p hU. LJ^SODROAp Ml. MAESTRAL KrtCpML DELFIN POHITITE S PRIJAVAMI, ŠE JE PROSTORI WoesDm® mm® pönoodfe® V ZADNJEM HIPUI internetu www.agencija-svit.com M1 — MANUALNA MEDICINA: zdravljenje bolečin v vseh predelih hrbtenice, zdravljenje sklepov in drugih simptomov, ki so povezani z bolečinami v hrbtenici, kot so: glavobol, vrtoglavica, bolečine v sklepih, rokah, nogah, ^x'^'-mravljinéavost, itd ... SISTEM PREVENTIVNE DIAGNOSTIKE: računalniški sistem, ki nam pove če/ in koliko smo zdravi, postopek traja le ftakaj minut in je popolnoma neškodlji za zdravje SOLA - POMA GAJ S! SA M: vaje, refleksna terapija, čiščenja ^iN/lecn^ \sTUDIO KOMPLEMENTARNE S ^V^IVIEDICINE Mislinjska Dobrava 85/b, 2383 Šmartno pri Slov. Gradcu Telefon: 02/885-63-32 GSM: 031/742-672 SM Sertina d.o.o., Ul. Heroja Bračiča 12, 2000 Maribor Celje - skladišče D-Per 7/2002 dnevnih sob - računalniških miz predsob - komod pisarniškega pohištva garderobnih omar Ugodna prodaja repromateriala (ročaji, profili, ogledala...) Vzmetnice 200x90 samoo. 5000010830,29 COBISS Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 9.-12. ure. Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 ... èmmSffi äspffituffcf Nastasji in Rebeki Rada vaju imava ■ in ponosna sva na vaju. ^ 1 & b Mami in oči ' : M SIT/? A Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ. POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete: - potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KO O) - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko - fotokopijo davčne številke ■ fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE. S4VL Telefon: 03/839 4190,839 41 91 SAM NAZAR/E 839 47 71; fax: 03/839 47 72 [esarsb 26, Nazorje IZKORISTITE UGODNE CENE: Bobrovec TON DACH 1.674 SIT/m2 z dostavo ■ STREŠNIK BRAMAC OPEKA WIENERBERGER ORMOŽ po StcSl'ìll CftlOh X Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM!