NAGRADNA IGRA
rniKA
Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Po naših občinah Podravje • „Pomagamo tistim, na katere se pozablja!" O Stran 6

Po mestni občini
Ptuj • »Z otrokom ne morem pod dravski most...« O Stran 24
Ptuj, torek, 27. novembra 2012
letnik LXV • št. 93 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 '104:3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • V
Kranju pravičen remi Triglava in Aluminija
O Stran 11
Rokomet • Polom Jeruzalema v Zlatorogu
O Stran 11
Boks • Do zmag Kujavec, Kocijan in Vindiš
O Stran 15
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Ptuj • Pogovori o bodočnosti ptujske bolnišnice
Regionalni bolnišnici se ne bomo odrekli
V senci DeSUSovega srečanja na Ptuju so v soboto, 24. novembra, potekali pogovori o bodočnosti ptujske bolnišnice.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je po pogovorih povedal, da sicer niso sklenili nobenega resnega dogovora, izmenjali pa so si stališča. "Ne ukinjamo nobene bolnišnice, tudi ptujske ne. Treba pa bo razmisliti o reorganizacijski strukturi in o tistem obsegu zdravstvenih storitev, ki jih lahko vsaka bolnišnica izvaja kakovostno in varno." Župan Štefan Čelan je povedal, da so ministru odločno povedali, da je regionalni status bolnišnice nekaj, čemur se to okolje ne bo v nobenem primeru odreklo. Reorganizaciji ne nasprotujejo, vendar naj se izvede policentrično. Minister za zdravje pa je posebej čestital ptujskim soroptimistkam in jih pohvalil za njihovo hvalevredno in požrtvovalno akcijo, ki jo vodijo glede nakupa novega digitalnega mamografa, vendar ni pričakovati, da bi manjkajočo tretjino denarja za nakup primaknila država.
MG
Podravje • Društva in njihovo delovanje
Zanimive številke o občinskem sofinanciranju in dejavnosti društev
Da je društvena dejavnost po občinah Podravja zelo razvita, ni novost. V čisto vsaki občini namreč deluje več kot deset različnih društev, v vseh občinah podravske regije pa je registriranih kar 2954 društev, medtem ko je bilo v celotni državi po podatkih Ajpesa za leto 2011 registriranih 20.722 društev.
Foto: Črtomir Goznik
Največ društev v Podravju (kamor spada skupno 41 občin) deluje na področju športa (1052), društev s področja kulture je 460, društev za pomoč ljudem (gre predvsem za
Zelim sodelovati v nagradni igri
in za 36 € obiskati predpraznično
Budimpešto s sopotnikom.
ča/t/fč/č/ra .
sam turizem a.o.o.
Vaši podatki:
-	rojstni datum:_
-	telefon:_
Podpis:_
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili
sodelovanja v nagradni igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo izključno za potrebe nagradne igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
prostovoljna gasilska društva) je 346, znanstveno raziskovalnih, strokovnih in poklicnih društev je 284, društev za varstvo okolja in vzrejo živali je 227, stanovskih društev 213, društev za razvoj kraja 216, veliko manj pa je nacionalnih in političnih društev.
V izjemno obširni raziskavi stanja društev in nevladnih organizacij v podravski regiji, ki jo je pripravil Zavod PIP -Pravni in informacijski center Maribor, pa je najti še veliko zanimivosti, povezanih z društvi na našem območju.
Če pod lupo vzamemo le občine Spodnjega Podravja, je po zbranih podatkih Ajpesa za leto 2010 v vseh občinah delovalo skupaj 961 najrazličnejših društev, kar je nekaj manj, kot jih deluje samo na območju Mestne občine Maribor (991).
O Stran 16
9771581625005
Slovenija • Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Lani trpinčenih 1584 žensk, 19 umorjenih
Čeprav uradna statistika zajema le prijavljene primere nasilja, so številke, ki jih je ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami objavil Statistični urad Slovenije (Surs) za Slovenijo, strašljive: v lanskem letu je bilo v državi trpinčenih 1584 žensk, telesno poškodovanih je bilo 529 žensk, spolno nasilje je doživelo 222 žensk, zanemarjanje in surovo ravnanje 379 deklic, umorjenih pa je bilo 19 žensk.
25. november je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1981 razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami v spomin na tri sestre Mirabal, politične aktivistke v Dominikanski republiki, ki so se uprle diktatorju Rafaelu Trujillu in bile zaradi tega leta 1960 umorjene.
Uradni podatki (ki ne zajemajo vseh primerov, ampak le prijavljene) o trpinčenih ženskah in dekletih, ki jih je objavil Surs, so strašljivi: lani je bilo trpinčenih 1584 žensk, telesno poškodovanih je bilo 529 žensk, spolno nasilje je doživelo 222 žensk, zanemarjanje in surovo ravnanje 379 deklic, umorjenih pa je bilo 19 žensk. (Fotografija je simbolična).
Foto: SM
Kljub navedenim številkam pravi obseg in razsežnosti nasilja nad ženskami ostajajo skriti; tudi v SURS priznavajo, da je to področje za uradno statistiko še vedno izziv za prihodnost. V tem času sicer že teče raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), ki v obdobju 2011-2012 izvaja vseevrop-sko raziskavo o nasilju nad ženskami. Gre za prvo tovrstno raziskavo, v kateri bo naključno izbranih in anketiranih 40 000 žensk iz vseh 27 držav članic EU in Hrvaške. Namen te raziskave je zbrati „vsakodnevne" izkušnje žensk z nasiljem, vključno s fizičnim, spolnim in psihološkim nasiljem, nadlegovanjem in zalezovanjem s strani sedanjih in nekdanjih partnerjev ter drugih oseb. Poudarek raziskave bo zlasti na izkušnjah v različnih okoljih, na primer doma ali na delovnem mestu, in na oblikah nasilja oziroma nadlegovanja, ki se izvaja z uporabo novih infor-
macijskih tehnologij, kot so pošiljanje besedilnih sporočil ali spletna družabna omrežja. Rezultati raziskave, ki bodo objavljeni v letu 2013, bodo podlaga za tekoče razprave o ukrepanju na ravni EU za boj proti nasilju nad ženskami -na primer z novo zakonodajo, uskladitvijo veljavnih zakonov ali programi za povečanje ozaveščenosti državljanov EU. Raziskava bo v vsaki državi zagotovila informacije, ki so pomembne za delo policije, delavcev na področju zdravstva in socialnega varstva ter organizacij civilne družbe.
Žrtve so že deklice
Po podatkih Policije so v Sloveniji med ženskami, ki so žrtve nasilja, najštevilnej-
še tiste, ki so žrtve nasilja v družini. V letu 2011 je bilo takih žrtev 1584, v letu 2010 pa 1909. Drugo najštevilčnejšo skupino sestavljajo tiste, ki so žrtve telesnih poškodb; v letu 2011 jih je bilo 529, v letu 2010 pa 606. Deklic, ki so bile žrtve zanemarjanja in surovega ravnanja, je bilo v lanskem letu 324.
Pogosta vrsta nasilja je tudi spolno nasilje. V letu 2011 je v Sloveniji utrpelo spolno nasilje 222 žensk, od tega največ, 130, deklic, starih manj kot 15 let. V letu 2010 je bilo žrtev te vrste nasilja 285 žensk, od tega 158 deklic, starih manj kot 15 let.
Žrtve nasilja so največkrat ženske, stare od 34 do 43 let, najmanjkrat pa deklice, stare 16 in 17 let. Velikokrat so žrtve nasilja tudi deklice, stare manj kot šest let; v letu 2011 je bilo po podatkih Policije takih žrtev 170, v letu 2010 pa 149.
Kot navajajo v SUR, v statistiki storilcev kaznivih dejanj žal ni na voljo podatkov o spolu ovadenih storilcev in o spolu žrtev, da bi lahko nasilje nad ženskami prikazali
SDS pričakuje, da bo Marinič vrnil
poslanski mandat
V SDS pričakujejo, da bo njihov poslanec Branko Marinič vrnil poslanski mandat, so sporočili iz te stranke. Sami namreč v sporočilu za javnost navajajo, da je današnja sodba ljubljanskega višjega sodišča, ki je potrdilo obsodil-no sodbo kranjskega okrajnega sodišča, pravnomočna, čeprav je Marinič napovedal pritožbo.
Ljubljansko višje sodišče je namreč potrdilo odločitev kranjskega okrajnega sodišča, ki je poslanca SDS Mariniča zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin. Marinič ocenjuje, da je sodba krivična, saj da ni kriv očitanega mu kaznivega dejanja, in napoveduje pritožbo. Mariniča je kranjsko okrajno sodišče aprila letos obsodilo na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta, kar je danes višje sodišče potrdilo. Odstop Ma-riniča pričakuje tudi predsednik DZ Gregor Virant. (sta)
ločeno (po spolu).
Storilci so bili najpogosteje ovadeni zaradi telesnih poškodb: v letu 2011 je bilo na tožilstvu zaradi takih kaznivih dejanj ovadenih 1654 oseb, v letu 2010 pa 1768. Zaradi nasilja v družini je bilo v letu 2011 ovadenih 1092 polnoletnih oseb, v letu 2010 pa 1168. Storilci nasilnih kaznivih dejanj so bili najpogosteje obsojeni zaradi povzročenih telesnih poškodb. V letu 2011 je bilo zaradi tovrstnih kaznivih dejanj obsojenih 570 moških in 38 žensk, leto prej pa 535 moških in 41 žensk.
Storilci nasilja v družini so bili v letu 2011 obsojeni
V mariborski SLS zagrozili s kolektivnim odstopom
Mestni odbor SLS Maribor je sporočil, da je bil s sklepom vodstva stranke o izključitvi župana Franca Kanglerja iz SLS obveščen iz medijev. Kanglerju kot županu so izrekli polno podporo, vodstvo stranke povabili na sestanek v Maribor in napovedali, da bodo kolektivno izstopili iz stranke, če bo sklep o izključitvi ostal nespremenjen.
Na petkovi seji so tako člani obravnavali zgolj četrtkovo sporočilo za javnost, saj obvestila od stranke niso prejeli niti po navadni niti po elektronski pošti, o vsem skupaj pa niso bili niti osebno obveščeni. Kot je po seji sporočil predsednik mariborskega odbora Srečko Zorko, se s takšnim načinom komuniciranja ne strinjajo, prav tako ne s komuniciranjem s pomembnim članom SLS, kar Kangler po njihovem je. V zvezi s postopkom izključitve so v
207-krat. Obsojeni povzročitelji nasilja v družini so praviloma moški, le redko ženske. Osebe, obsojene zaradi kaznivih dejanj spolnega nasilja, pa so vedno moški. Osebe, obsojene zaradi kaznivega dejanja umora, so praviloma moški.
„Družinsko nasilje ni oseben, ampak družbeni problem!"
„Čeprav do nasilja večinoma prihaja v družini, to ni oseben, temveč družben problem, ki temelji na neenaki porazdelitvi moči med spoloma," poudarjajo v društvu Ženska
mestnem odboru mnenja, da vodstvo SLS ni upoštevalo in izpolnjevalo statuta stranke.
Vodstvo stranke so zato povabili na sestanek v Mariboru, in sicer v četrtek prihodnji teden, da jim predstavi svoje stališče. V kolikor bo njihov sklep o izključitvi ostal nespremenjen in dokončen oziroma bodo kljub vsemu zaobšli statut stranke, bodo člani mariborskega mestnega odbora kolektivno izstopili iz stranke. (sta)
Sindikati se pripravljajo na morebitno splošno stavko
Sindikati javnega sektorja se pripravljajo na splošno stavko. Ker vlada ni odgovorila na njihovo zahtevo, da umakne v proračunu 2013 predvidene posege v maso plač, se bodo sindikati prihodnji teden po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja preoblikovali v stavkovne odbore. Stavka bo trajala »ne-opredeljivo dolgo«, je dejal.
svetovalnica, kjer v izjavi za javnost še pravijo: „S tem, ko ob nasilju pogledamo stran in se pretvarjamo, da nismo ničesar videli, sporočamo, da je nasilje dopustno in da lahko tisti, ki nasilje povzroča, to počne še naprej brez posledic." Po njihovih navedbah je pomembno, kako se družba odzove na nasilje. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da - ko se nasilje dogaja - pogledamo stran, ker se bojimo posledic, ki bi jih lahko imeli, ko bi se opredelili proti nasilju. »Največkrat si rečemo, da to ni naš problem, da so za to pristojne socialne službe in da verjetno že ni tako hudo, saj če bi bilo, bi ženska, ki doživlja nasilje, že odšla,« še navajajo v društvu. Kot pojasnjujejo, se tako obranimo z racionalizacijo in minimiziramo težavo, ki se sama po sebi ne razreši in tako ne prevzamemo odgovornosti zanjo. Ženske, žrtve nasilja, sicer pomoč navadno poiščejo ob nekem prelomnem dogodku, še dodajajo v društvu Ženska svetovalnica. Po njihovih navedbah se to zgodi, ko se nasilje pretvori iz psihičnega v fizično ali spolno ali pa, ko otroci odrastejo in nimajo več razloga, da bi vztrajale v nasilnem odnosu. Zgodi se tudi, da žrtve za prijavo nasilja spodbudijo prijatelji, sosedje ali sodelavci.
Dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, ki so del svetovne kampanje za pravice žensk, bodo potekali do 10. decembra, ki je razglašen kot dan človekovih pravic. Različne kampanje in akcije pripravljajo v številnih državah po svetu, v Sloveniji pa se v akcije vključujejo različne civilno-družbene organizacije.
SM
Pojasnil je, da so vladi dali čas za odgovor na njihovo pisno zahtevo do četrtka, a so na četrtkovem sestanku sindikatov javnega sektorja ugotovili, da jim vlada ni odgovorila.
Zato so se v četrtek sindikati »dogovorili, da začnemo priprave na stavko in sicer tako, da se bodo v prihodnjih dneh organi v sindikatih, ki odločajo, preimenovali v stavkovne odbore,« je poudaril Štrukelj in dodal, da je to prvi korak k splošni stavki. Z njo želijo ustaviti sprejemanje proračuna 2013 v točki, ki se nanaša na posege v maso plač.
Opozoril je, da vlada drastično posega v pravice 161.000 javnih uslužbencev tako, da jih postavi pred »izvršeno dejstvo« in da se z legitimnimi predstavniki v javnem sektorju - sindikati - o tem ni pogovarjala.
V prihodnjih dneh bodo sindikalisti po njegovih besedah opredelili stavkovne zahteve in sindikate, ki vstopajo v stavko, na koncu bodo ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov v javnem sektorju na enak način, kot je bilo to pri spomladanski sicer enodnevni stavki. (sta)
Uvodnik
Kazni so za kršitelje
7
\
& T /
Kako lahko nekdo po mestu dirja s hitrostjo čez 100 km/h, kako lahko nekdo drug s kmetijskim strojem uniči novo asfaltno prevleko, kako lahko nekdo tretji v posodo za plastiko zabriše, kar mu je ostalo od kolin in ne pomisli na posledice svojega ravnanja? To niso drobni, simpatični prekrški, kijih tu in tam zgrešimo vsi in upamo, da nas pri tem ne bodo ujeli. Takšni postopki preprostopresega-jo mejo, ki se ji reče spodobnost, povzročajo materialno škodo in ogrožajo varnost ljudi.
Besede spodobnost že zelo dolgo nisem slišala. Očitno to ni beseda, ki bi bila cenjena, striček Google pravi, da ima le nekaj čez 13.000 zadetkov, vpraša vas celo, če se morda niste zatipkali in ste v resnici mislili sposobnost. V današnjem svetu je resnici na ljubo veliko bolj cenjena sposobnost kot spodobnost. Zato se tudi vsakodnevno pogovarjamo o kršiteljih in kaznih. Ljudje smo pač različni in imamo različen čut za to, kaj je prav in kaj ne, zato smo si omislili nabor pravil, da bi nas vse spravila na isti imenovalec, opozarjala kršitelje pravil, da ne ravnajo prav, in zaščitila skupnost pred njimi.
A tudi tukaj, kot povsod drugod, plačajo račun le majhne ribe. Tisti, ki peljejo 55 km/h, ki so bili za trenutek nepozorni in ki pač niso tako sposobni, da bi na-študirali sistem, kako kršiti pravila, ne da te ujamejo. Slovenci smo namreč dejansko svetovni prvaki v tem, da ne spreminjamo svojih navad, ampak vso svojo energijo usmerimo v to, da najdemo luknjo v sistemu, ki nam omogoča, da delamo naprej po starem. Ljudje razpolagamo s svobodno voljo, da se v vsakem trenutku lahko po lastni vesti in prepričanju odločimo, kako bomo ravnali. Tako, da bomo kršili pravila, ali tako, da jih bomo spoštovali. Pred to izbiro smo vsak dan, vedno znova se moramo odločati o svojem ravnanju. To je moralna dilema, ki se ne nanaša le na vožnjo avtomobila.
In ja, kljub vsemu sem proti mariborskim radarjem, ker so postavljeni na povsem drugačnih temeljih, čeprav naj bi tudi oni v končni fazi kaznovali samo kršitelje predpisov, tiste, ki vozijo prehitro.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
LfDL
i
29511*2012
i
mmi
Udi PTUJ - Ormoška cesta 23a
NA VSAK NAKUP!!!
«Akcija velja samo 29. 11. 2012 v PE Lidl Ptuj. V
ponudb. „is.zajeti neprehrambni, akcijski, alkoholni te, tobačni izdelki. P,pustsed=rafr^
Uilov cenovni maraton!
,«Jk Fina salama, 500 g
SUÜJ • 1 kg = € 6.98
ŠŠiff 1M®
MfcJ
Petek
Sobota
Nedelia
30.11.
* Izdelki so dobavljivi samo v omejenih količinah. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične. Vse cene veljajo za izdelke brez dekorativnih elementov do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR s pripadajočim DDV. Ob nakupu izdelkov v akcij i ne izdajamo originalnih računov. Za tiskarske napake ne odgovarjamo. Brezplačni INFOFON: 080 28 60.
Lidl d.o.o. k.d.
Ptuj • Pogovori o bodočnosti ptujske bolnišnice
"Ne ukinjamo nobene bolnišnice, tudi ptujske ne"
V senci Desusovega srečanja na Ptuju so v soboto, 24. novembra, potekali tudi pogovori o bodočnosti ptujske bolnišnice. Sodelovali so minister za zdravje Tomaž Gantar, ptujski župan Štefan Čelan, začasno vodstvo ptujske bolnišnice v. d. direktorja mag. Mirjana Bušljeta in pomočnik za stroko doc. dr. Mitja Letonja, poslanci s Ptujskega Darko Jazbec, Branko Marinič in Franc Pukšič ter še nekateri drugi.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je po pogovorih povedal, da niso sklenili nobenega resnega dogovora, izmenjali pa so si stališča. "Tudi moje stališče je, morda je bilo kdaj napačno razumljeno, da ne ukinjamo nobene bolnišnice, tudi ptujske ne. A bo treba razmisliti o reorganizaci in o tistem obsegu zdravstvenih storitev, ki jih lahko vsaka bolnišnica izvaja kvalitetno, varno, in če to hoče na dovolj varen način, mora imeti dovolj veliko število bolnikov, ki se zdravijo zaradi teh bolezni. Tu so rezerve ne samo v ptujski, temveč v večini regionalnih bolnišnic. Glede na to, da je denarja v zdravstvu v resnici premalo, je seveda treba te rezerve izkoristiti.
V tej fazi še ne morem ničesar povedati o reorganizaciji, ker še nismo govorili o vsebinskih rešitvah. Za konkretne dogovore in rešitve je še prekmalu, lahko pa rečem, da bomo že decembra in januarja z ministrsko ekipo obiskali vse bolnišnice, da lažje bi prišli do strokovnih in sprejemljivih rešitev. Na nek način je treba tudi končati linearno krčenje sredstev, ampak se tega lotiti zelo individualno in selektivno. Ptujska bolnišnica še vedno ostaja tudi v mreži urgentnih centrov, umeščen je v državni plan. Gradnja se bo skoraj v celoti financirala z evropskim denarjem, ta je zagotovljen, naloga bolnišnice pa je, da pridobi gradbeno dovoljenje. Osebno ne vidim nobenega razloga, da tega centra na Ptuju ne bi zgradili, če bodo izpolnjeni pogoji."
Program ortopedije v tem trenutku ostaja še vedno nedorečen, ker ga v večini izvaja pogodbeni kader. Na ta del ima vrsto pripomb tudi minister Gantar. O tem, ali se bo izvajal še naprej, se v soboto niso pogovarjali. "Obravnava bolnika je kompleksna in celovita, to ne pomeni, da če imaš samo dobrega operaterja, da je zato celotno zdravljenje na tistem nivoju, ki ga želimo," je odgovoril minister na vprašanje v zvezi s kakovostjo opravljenih operacij. Ta ni vprašljiva, je na zavidljivi ravni in jo zavidajo v marsikaterem drugem okolju, kjer ima orto-pedija veliko daljšo tradicijo kot na Ptuju. "Ne želim biti kritičen do načina dela, tudi premalo strokovnih podatkov poznam. Dejstvo pa je, da več kot bolnišnica opravi nekih operacij, večji nivo kakovosti in varnosti lahko zagotavlja. Zagotavljanje tega na primeren način ali pa primerljivo z nekom, ki mu je to vsakodnevno delo, seveda ne more biti enakovredno", je minister po-
jasnil svoja razmišljanja glede ortopedije na Ptuju.
Novi razpis za direktorja v kratkem
Na vprašanje o tem, kdaj bo objavljen ponovni razpis za direktorja ptujske bolnišnice, pa je minister odgovoril, da je to bolj vprašanje za predsednico sveta zavoda kot zanj, ker o tem ne odloča on. Zagotavlja pa, da bo razpis izveden v roku; decembra namreč poteče enoletni mandat dosedanje vršilke dolžnosti, v tem času naj bi ustrezno spremenili tudi statut. Minister ob tem pojasnjuje še, da ta sprememba naj ne bi bila pogoj za razpis, je pa pogoj oziroma daje možnost sedanji vršilki dolžnosti direktorja, da je lahko imenovana za direktorico. Bolnišnica ima veljaven statut, ni mogoče trditi, da bi bil lahko razpis neveljaven, četudi statut še ni spremenjen. Po prvem razpisu dosedanja vršilka ni mogla biti izbrana zaradi še veljavnega besedila statuta, ki ne omogoča izbire direktorja nekoga, ki ni zdravnik. Tudi to, da med kandidati, ki so izpolnjevali pogoje za zasedbo direktorskega mesta, po prvem razpisu niso izbrali nikogar, je po ministrovem vprašanje za svet zavoda. Ministrstvo pa v nobenem primeru ne vztraja pri tem, da bi bili direktorji bolnišnic oziroma zdravstvenih zavodov zdravniki, ker tudi doslej v večini bolnišnic niso bili. Minister Gantar ob tem še poudarja, da morajo biti kriteriji, tudi ko gre za kadrovska vprašanja, poenoteni v vseh zdravstvenih zavodih. Tudi v ptujski bolnišnici želijo spremeniti dosedanjo prakso pri vodenju, ki je bila izključno pisana na kožo zdravnikom. S spremembami statuta bodo omogočili vodenje tudi nekomu, ki ni zdravnik. V tem
primeru pa bo moral imeti pomočnika oziroma direktorja za stroko. Sicer pa tudi to še ni dokončno odločeno, ker se bo spremenila tudi zakonodaja glede vodenja oziroma načinov vodenja v javnih zavodih.
Pohvala ptujskim soroptimistkam
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v soboto še posebej čestital in pohvalil ptujske soroptimistke za njihovo hvalevredno in požrtvovalno akcijo, ki jo vodijo glede nakupa novega digitalnega mamogra-fa. Sicer pa je program Dora, v okviru katerega bi bilo treba izvesti čim več mamografij, pomanjkljiv, pove minister in bo tudi ta akcija ptujskih so-roptimistk prispevala k temu, da se ga bo dalo izvajati. »Čestitke vsem darovalcem, tudi s to akcijo občani tega območja dokazujejo, kako podpirajo svojo bolnišnico,« je dodal Gantar.
Že ob začetku akcije ob desetletnici delovanja Soroptimist kluba so članice pojasnile, da so zbiranje pričele zaradi dotrajanosti obstoječega aparata, ki je star več kot 20 let in ne daje več zanesljivih podatkov, povrhu pa je zaradi starosti škodljiv že zaradi samega sevanja. Doslej so zbrale 90 tisoč evrov; kot je pred dnevi dejala predsednica kluba Ptuj Breda Žgeč, si želijo, da bi zbrale za nakup mamografa 100 tisoč evrov. Zdaj je pravi čas, da se v akcijo vključijo še vsi tisti, ki so doslej stali ob strani, in prispevajo za nakup.
Ptujske soroptimistke so tudi nadvse odlične pogajal-ke; po neuradnih podatkih bi novi sodobni digitalni mamo-graf lahko kupili že za okrog 150 tisoč evrov, kar je 100 tisoč manj, kot so prvotno načrtovale. Kot vse kaže, bo za preostanek sredstev, torej za
okrog 50 tisoč evrov, ptujska bolnišnica morala najeti kredit, ker na to, da bi država kaj prispevala pri tem nakupu, najbrž ne gre računati -odvisno od izračunov, ki naj bi jih te dni opravili na ministrstvu za zdravje oziroma finančnem ministrstvu. Kot je povedal strokovni direktor ptujske bolnišnice doc. dr. Mitja Le-tonja, želijo razpis za nakup objaviti čim prej, saj trenutno mamografije ne morejo izvajati, ker je mamograf odslužil
Predavateljica ima bogate delovne izkušnje, saj se že 27 let svoje poklicne poti srečuje z osebami z demenco. Pravi, da je bilo na začetku malo znanja in izkušenj s področja ravnanja z obolelimi za demenco in so s svojim pristopom in ravnanjem delali tudi napake. V zadnjih letih pa je bilo pridobljenega veliko strokovnega znanja. V okviru svoje magistrske naloge je Gabrijela Valenčič v slovenski prostor pripeljala delavnice, v katerih simulirajo demenco. Zaposleni v gerontološki zdravstveni negi se pri svojem delu srečujejo z vedno večjim številom starostnikov z demenco, kjer poleg strokovnega znanja za kakovostno načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege potrebujejo tudi veliko mero empatije in občutka za njihove potrebe.
„Pri demenci je poleg upada kognitivnih sposobnosti prisotnih tudi precej fizičnih omejitev, gre za starostnike
in ga ni dovoljeno uporabljati, dejavnost pa želijo na Ptuju ohraniti še naprej. Na čakalni listi za pregled dojk pa je v tem trenutku že več kot tisoč žensk.
Zaveze o policentrizmu je treba izpolniti
Kot je izrecno poudaril ptujski župan Štefan Čelan, so ministru odločno povedali, da je regionalni status bolnišnice nekaj, čemur se to okolje v nobenem primeru ne bo odreklo. Minister Tomaž Gantar jih je ob tem seznanil z vsemi težavami, ki jih ima zaradi reorganizacije zdravstva: »Do neke mere je to razumljivo, vendarle je bilo naše stališče, da bi zaveza iz pogodbe, ki je bila podpisana znotraj koalicije, jasno govori o tem, da bo tokratna vlada skrbela za policentrizem in ne bo nikjer poskušala znižati standarda ali izvajati dvoje različnih politik, kar zadeva kakovost zdravstva.« Ptujčani so ministru povedali, da ne nasprotujejo reorganizaciji in da naj se ta izvede policentrično. Od Ptuja do Maribora je enako kot iz Maribora do Ptuja. Reorganizacije se je treba lotiti smiselno in dobro ter nekatere
z gibalnimi ovirami, slabšim sluhom in vidom. Prikažemo, kako pomembno je, da je prostor dobro osvetljen, da imajo osebe z demenco predmete, ki jih potrebujejo, na vidnem mestu, da je odstranjen ves nepotreben hrup. Določeni predmeti dementne opozorijo na aktivnost, ki jo morajo izvesti. Pomembno je, da so vodeni,
rešitve postaviti na način, da bo status ostal.
Minister je obljubil, da bo status ostal in da regionalnih bolnišnic ne bo ukinjal, znotraj stroke pa bo treba najti takšne rešitve, ki bodo optimalne in bodo prvenstveno ponujale kakovostne storitve na ravni cele države za vse državljanke in državljane. Ptujski župan pričakuje, da bo v kratkem razrešen tudi problem bolnišničnih zemljišč, ki ga neuspešno rešujejo že dvajset let.
"Na podlagi današnjega pogovora z ministrom za zdravje g. Gantarjem lahko potrdim, da bo bolnišnica na Ptuju ostala, vendar bo treba razmisliti o reorganizaciji in o programu, ki ga bo izvajala v bodoče. Lahko da bo prišlo do kakšnih sprememb v izvajanju posameznih programov, a ni še nič dorečeno. Vse bo stvar dogovora na podlagi strokovnih argumentov. Od vodstva se pričakuje, da vzpostavi čim bolj uravnoteženo poslovanje in da skupaj s stroko izdela usmeritve in predloge delovanja bolnišnice v bodoče, kjer ne smemo pozabiti na strokovno, kakovostno in varno obravnavo bolnikov," pa je povedala v. d. direktorja bolnišnice mag. Mirjana Bušljeta.
MG
ko je potrebno, da je ob njih nekdo, ki jih usmerja, in da se jim ponudi pomoč, ko jo potrebujejo," je povedala predavateljica. Delavnice so se udeležile strokovne delavke domov za ostarele in drugih institucij s širšega območja, da so si pridobile potrebno empatijo za delo z dementnimi bolniki.
Viki Ivanuša
Ormož • Delavnica za senzibilizacijo zaposlenih
Izkušnja navidezne demence
Psihiatrična bolnišnica Ormož in Društvo Spominčica Ormož sta organizirala delavnico Navidezna demenca, v kateri so uporabili simulacijo bolezni kot učni pripomoček z namenom senzibilizacije strokovne javnosti za delo z osebami z demenco. Delavnico je vodila Gabrijela Valenčič, namestnica direktorja za področje zdravstvene nege v Obalnem domu upokojencev Koper.
torek • 27. novembra 2012
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski TEDNIK 5
Kidričevo • Na 58. praznovanju talumovcev podelili štiri zlate metulje
Drugi na svetu po učinkovitosti proizvodnje elektroliznega aluminija
Na osrednji slovesnosti ob letošnjem 58. tovarniškem prazniku so v petek, 23. novembra, podelili štiri zlate metulje, najvišja priznanja Taluma za dosežke na delovnem področju; prejeli so jih Danilo Lendero, Darko Ferlinc, Marija Vindiš in Anton Potočnik.
Predsednik Talumove uprave Marko Drobnič
je sodelavke in sodelavce v dvorani restavracije Pan v prazničnem nagovoru spomnil, da so imeli v zgodovini tega kolektiva vedno veliko izzivov, veliko težav in tudi veliko težkih odločitev, namenil pa jim je tudi nekaj misli o tem, kje so, kam gredo in kaj želijo: »Želim, da na naši skupni poti med nami prevlada zavedanje, da smo odvisni od naših odločitev in predvsem od našega dela. Rezultate o naši uspešnosti imamo na mnogih področjih, zato v pravilnost naših odločitev ne dvomim in upam, da tudi vi ne dvomite. Še vedo smo drugi na svetu po učinkovitosti proizvodnje elektroliznega aluminija in energetske učinkovitosti. Smo štirinajsti največji izvoznik v Sloveniji. Prejeli smo zlato priznanje za obnovo in tehnično posodobitev gravitacijskih livnih strojev iz aluminija, ki ga je prejel Talum Servisi in inženiring s pomočjo drugih iz skupine Talum. V Nemčiji smo prejeli nagrado za izjemen
Kot je povedal direktor podjetja Roman Tement, jih je naložba stala več kot sto tisoč evrov, kar za podjetje, katerega osnovna dejavnost je razvoj in konfenkcioniranje poklicnih oblačil blagovne znamke standardne kvalitete Zaščita in visoke kvalitete Priori, pranje in vzdrževanje poklicnih oblačil, posojanje, najem poklicnih oblačil in predpražnikov, vele-prodaja in maloprodaja osebne varovalne opreme (zaščitne rokavice, obutev, čelade) in promocijskih delovno-špor-tnih izdelkov (polo, t-shirt majic, bund, vetrovk, telovnikov), velik zalogaj. V obdobju, ko se je močno znižalo število zaposlenih, ko podjetja varčujejo na vsakem koraku in se racionalno obnašajo, je treba delati še boljše, dosegati še večjo kakovost, iskati nove izzive, da se lahko v tej dejavnosti obdržiš, saj je v Sloveniji konkurenca na tem področju dokaj močna.
Poseben problem pa predstavlja tuja konkurenca z izdelki vprašljive kakovosti.
prispevek na področju kakovosti storitev tehnologije in upravljanja stroškov v livarskih zlitinah. Prejeli smo priznanje kadrovskega kongresa za vrsto let uspešnega razvoja lastnih kadrovskih modelov, skrbi za razvoj zaposlenih ter zavedanja za širšo družbeno odgovornost tako v okolju kot v državi. Ti rezultati so plod vašega dela, vašega znanja, zato bodimo na to ponosni.«
Ob tem je Drobnič ugotovil, da se kljub nekaterih odličnim rezultatom glede Talumove prihodnosti in zastavljene strategije včasih pojavljajo zadržanosti, dvo-mljivosti in tudi zaskrbljenost: »Ali vemo, kam gremo, kam želimo priti? Odgovor je enostaven. Vemo. Vsem je jasno, da je elektrolizni aluminij za Talum izjemnega pomena. Povedal sem že, da sta Talum Aluminij in Talum Livarna v samem svetovnem vrhu. Ne glede na rast cene električne energije obstaja trdno prepričanje, da bo ta primarni aluminij na srednji rok še vedno del naše prihodnosti. Tudi za oskrbo
Poleg tega je treba kupcu danes ponuditi nekaj več, da ga obdržiš. Štirideset zaposlenih proizvaja poklicna oblačila za kupce po celi Sloveniji, del svoje proizvodnje pa tudi izvozijo na Nizozemsko, v Nemčijo in Avstrijo. Delež izvoza želijo še povečati, pravi direktor Roman Tement, na tem vztrajno delajo. V primeru večjih naročil bodo proizvodnjo na Ptuju še vedno ohranili, realizirali pa jih bodo v okviru kooperacij-skega sodelovanja v Sloveniji. V veleprodaji in maloprodaji so organizirani tako, da lahko vedno v najkrajšem času opremijo s poklicnimi oblačili in opremo vsako podjetje in tudi večje družbe, ki želijo imeti oblačila, ki se skladajo z njihovo blagovno znamko tako glede barve, krojev, logotipov. Z odprtjem sodobne tristezne avtopralnice in dvostezne se-salnice Priori je podjetje Zaščita, ki je že do sedaj dejavnost pranja poklicnih oblačil izvajalo v sodobnih energetsko varčnih in ekološko neoporeč-
z električno energijo smo poskrbeli. Priložnosti za povečanje obsega prodaje v naslednjih treh letih ne smemo in je tudi ne bomo zamudili.«
Opozoril pa je tudi na vse večji pomen storitvenih dejavnosti Talumovih družb, ki lahko z novimi produkti ustvarijo še več: »Talum Ser-
nih nemških pralnih strojih Stall, to razširila še s sodobno avtopralnico italijanskega proizvajalca, katere značilnosti so sodobno oblikovana in tehnično dovršena samopostrežna oprema, najnovejša avtopralna tehnologija z uporabo mehke in osmozirane vode, topla voda in talno ogrevana pralna mesta, uporaba okolju prijaznih pralnih sredstev, čiščenje z aktivnim detergentom in vo-skanje, visokozmogljivi turbo sesalniki za čiščenje notranjo-
visi in inženiring in Talum Inštitut dokazujeta, da je možno na trgu samostojno ponujati storitve z jasnimi referencami in dokazljivo kakovostjo. Zalogaj, ki čaka ti dve družbi, je velik, storitve moramo še bolj odpreti navzven, ker si želimo še boljših rezultatov in izboljšav. Vital, Revital in Vargas-al
sti avtomobila ter samopostrežni distributer vlažnih krpic za čiščenje steklenih in plastičnih površin avtomobila. Vsi avtomati delujejo na žetone, nova sodobna avtopralnica Priori je namenjena fizičnim in pravnim lastnikom osebnih, tovornih, dostavnih avtomobilov in avtobusov. Z novo naložbo je podjetje odprlo eno novo delovno mesto v povezavi z maloprodajo osebne varovalne opreme.
MG
so s svojo ponudbo storitev že v veliki meri prisotne na trgu in jo še dodatno širijo. Prav naš današnji gostitelj, družba Vital, s svojo restavracijo in blagovno znamko Pan ter seveda svojo skupino sodelavcev je dokaz, da zmoremo veliko, če hočemo. Naj bo ta kolektiv letos pozitiven vzgled vsem nam ostalim, kako lahko in kako naprej.«
Predsednik uprave Marko Drobnič pa je opozoril tudi na tretji, a zato nič manj pomemben steber Talumovega razvoja, kjer mora biti prostor za nove, drzne in ino-vativne ideje: »Vedno znova poudarjam, da danes to ne more predstavljati naše eksistence, lahko pa pomembno vpliva na oblikovanje naše prihodnosti. Prepričan sem, da se bo med temi idejami, ki jih imamo zbrane, pojavila tudi kakšna, ki bo izstopala in zaživela. Veliko izboljšav je bilo narejenih v delovnem procesu in vse to pomembno in pozitivno vpliva na naše delovanje. Vse, kar delamo, je torej pomembno, pri tem smo dobri in to znamo. Vendar želim, da si pustimo del časa za razvoj nečesa novega, s časom oprijemljivega in takšnega, ki bo prinesel posledično tudi nekaj novih delovnih mest. Vsako podjetje mora imeti to vizijo, mora pa imeti tudi dobre ljudi, ki bodo znali to vizijo uresničevati. Prepričan sem, da imamo oboje Smer je prava, zanjo smo se odločili in jo bomo tudi realizirali.«
Po njegovem prepričanju pa je pri vsem tem zelo pomembno, da znamo reči tudi
besedo hvala, ki jo po njegovi oceni premalokrat izrečemo. Vodstvo vedno pričakuje veliko, kar je prav, vendar mora za delo sodelavcev najti tudi spodbudne besede, kar v naši družbi nasploh manjka. Svoje praznično razmišljanje je sklenil z ugotovitvijo, da brez slehernega od sodelavcev Talum zagotovo ne bi bil takšen, kot je, zato se je vsem zahvalil, čestital pa je tudi vsem dobitnikom Talumovih zlatih metuljev.
Za nadpovprečne delovne dosežke so štirim Talu-movim sodelavcem izročili najvišja delovna priznanja - zlate metulje. Prejeli so jih Danilo Lendero iz Taluma Rondelice, ki je v Talumu že prek 30 let, Darko Ferlinc iz vodstva družbe Talum, ki je v Talumu od leta 1973, Marija Vindiš iz službe za informatiko skupine Talum, za življenjsko delo pa je zlatega metulja prejel Anton Potočnik iz Taluma Servisi in inženiring. Predsednik uprave Marko Drobnič je povabil na oder tudi člana uprave Franca Visenjaka, ki se mu decembra izteče mandat, ter mu v imenu vodstva družbe in vseh sodelavcev izrekel zahvalo za njegov pomemben prispevek k razvoju Taluma. Preden so se prepustili prijetnemu prazničnemu druženju, pa so si ogledali še videoprojekcijo reklame za najnovejši avtomobil znamke Mercedes, ki so jo posneli v Talumovi hali B.
M. Ozmec
KONCERT
Ptuj • Nova samopostrežna ročna avtopralnica in sesalnica
V korak s kupčevimi željami in potrebami
Podjetje Zaščita Ptuj je na Rogozniški cesti 13 na Ptuju, kjer je sedež podjetja, 22. novembra odprlo sodobno tristezno avtopralnico in dvostezno sesalnico Priori.
Ptuj • Lionsi v pomoč prizadetim po poplavah
Dejansko bodo pomagali ljudem
V petek, 23. novembra, je bila v prostorih KKS Ptuj tiskovna konferenca Lions kluba Ptuj, Lions kluba Ljubljana Rožnik ter Lions dis-trikta 129 Slovenija, na kateri so predstavili projekt pomoči v novembrski povodnji prizadetim družinam, posameznikom in okolju, ki ga Lions klub Ptuj izvaja s solidarnostno pomočjo Distrikta 129 Slovenija in še posebej Lions kluba Ljubljana Rožnik. Pri povezovanju Lions kluba Ptuj in Lions kluba Ljubljana Rožnik je sodeloval tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Ob tej priložnosti so se zahvalili gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, upravljavcem HE na reki Dravi ter vsem, ki so prizadetim pomagali v okviru dobrososedske pomoči, za solidarnostno pomoč v najhujših trenutkih. Na tiskovni konferenci so sodelovali Branko Brumen, ustanovni predsednik Lions kluba Ptuj, Simon Toplak, predsednik Lions kluba Ptuj, Rajko Kotnik, predsednik Lions kluba Ljubljana Rožnik, Jurij Šarman, viceguverner Lions distrikta 129 Slovenija, in Slavko Visenjak, vodja projekta za odpravo posledic povodnji v Lions klubu Ptuj in pomoč kluba pri tem.
Visenjak je prepričan, da gre za projekt, ki bo dejansko pomagal ljudem, ki so pomoči potrebni. Prepričan je, da bodo pomoč razdelili pošteno, pomagali bodo resnično najbolj potrebnim. Poravnali bodo njihove račune, ki jih sami ne morejo, ker jim je voda vzela vse, kar so imeli.
Samo v občinah Markovci in Gorišnica je bilo poplavljenih 70 hiš. Ena se je celo porušila, stanovalko pa so morali preseliti v drugo vas.
Prizadetim družinam, ki jim je voda vzela dobesedno vse, kar so si ustvarili, bodo pomagali s 3100 evri, je povedal predsednik Lions kluba Ptuj Simon Toplak, katerega aktivnosti v njegovem lioni-stičnem letu potekajo pod sloganom Delimo ustvarjeno. Solidarnostna pomoč je v takšnih primerih neprecenljiva. Zahvalil se je Lions klubu Ljubljana Rožnik, ki se je odzval klicu solidarnosti, tako kot se bodo tudi Ptujčani, če bodo pomoč potrebovali Ljubljančani.
Lions klub Ljubljana Rožnik je pokazal izjemno naklonjenost in pripravljenost za solidarnostno pomoč prizadetim v novembrskih poplavah in je prav tako prispeval 3100 evrov solidarnostne pomoči. Predsednik Rajko Kotnik je povedal, da podobno kot dru-
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Lions kluba Ptuj in Lions kluba Ljubljana Rožnik ter Lions distrikta 129.
gi klubi delujejo kot dobrodelna organizacija, predvsem na področju pomoči slepim in slabovidnim. Zaradi obsežnosti poplav in posledično škode, ki so jo utrpeli ljudje na Ptujskem, zlasti v občinah Markovci in Gorišnica, so se odločili, da bodo pomagali tudi najbolj prizadetim na tem območju. Prizori, ki so jih lahko videli, so bili pretresljivi, tako da so se člani na mesečnem srečanju v novembru
odločili, da poskušajo s kančkom svojih prizadevanj malo omiliti težave in stisko ljudi, ki jih je prizadela povodenj. »Naša želja je, da se ta pomoč, ki smo jo dali, dejansko individualizira, da se resnično nameni za konkretne potrebe ljudi, ki jim je voda uničila vse. V celoti zaupamo članom Lions kluba Ptuj, da bodo to pomoč namenili tistim prizadetim, ki tovrstno pomoč potrebujejo in ki jim bo že ta
drobna pomoč zelo veliko pomenila,« je ob predaji donaci-je povedal Rajko Kotnik.
Zveza Lions klubov kupila več kot 100 razvlažilnikov
Jurij Šarman, drugi vice-guverner Lions distrikta 129 Slovenija, je na tiskovni konferenci predstavil aktivnosti Zveze Lions klubov distrikta 129 Slovenija ob povodnji. Zveza se kot humanitarna organizacija vedno odzove na dogodke, ki prizadenejo ljudi. »To so že četrte poplave, v katerih Zveza in njenih 55 klubov poskuša pomagati po najboljših močeh. Ob med-klubski akciji Lions kluba Ptuj in Lions kluba Ljubljana Rožnik potekajo aktivnosti za zagotovitev zadostnega števila razvlažilnikov, saj je treba hiše oziroma prostore, ki so bili poplavljeni, najprej razvlažiti, nato posušiti z ogrevanjem,
šele potem jih bo mogoče ponovno opremiti. Ob poplavah 2010 je Zveza kupila 15 razvla-žilnikov, ki smo jih takoj razdelili na ogrožena območja. Pet od teh jih je trenutno že v uporabi na Ptujskem, dva v občini Gorišnica, dva v občini Markovci in eden v občini Videm. Zveza in posamezni Lions klubi bomo v najkrajšem času dobavili še 106 raz-vlažilnikov, od katerih jih bo 65 razdeljenih na območjih Maribora in Ptuja, lions klub Ptuj pa bo dodatno prispeval denar za nakup dveh. Tako računamo, da bomo v bodoče imeli dovolj razvlažilnikov, da bomo ob podobnih naravnih katastrofah lahko še hitreje priskočili na pomoč. Pozivamo prizadete na Ptujskem, da čim prej sporočijo svoje potrebe po razvlažilnikih. Po svojih močeh pa bodo prizadetim v novembrskih poplavah pomagali tudi mladi leoti oziroma Zveza Leo klubov Leo distrikta 129 Slovenija, ki se je odločila podpreti odločitev glasbenikov, da s turnejo dobrodelnih koncertov po celi Sloveniji, organizirali ga bodo tudi na Ptuju, pomagajo posameznikom in družinam, ki jim povodenj ni prizanesla. Zbrana sredstva s turneje se bodo uporabila za obnovo uničenih domov, nakup hrane, krme in drugih potrebščin.«
MG
Markovci, Gorišnica • Poplavljencem pomagajo tudi Gorenjci
„Pomagamo tistim, na katere se pozablja!"
Janez Rogelj, predsednik krajevnega odbora (KO) RK Visoko Milje Luže, ki spada pod okrilje Območnega združenja RK Kranj, je v nedeljo skupaj s svojo ekipo v Markovce pripeljal ogromno pomoči za prizadete občane Markovcev in Gorišnice tako v hrani kot v materialu in denarju.
Kot je ob predaji povedal Rogelj, ki je bil tudi med pobudniki pomoči za prizadete po poplavah v omenjenih dveh občinah, so se njihovi občani odzvali hitro in tudi nad pričakovanji: „Tako smo lahko danes pripeljali okoli 15 ton hrane in dva velika tovornjaka s približno 70 kubičnimi metri drv, ki smo jih kupili z zbranim denarjem. Denarja, ki so ga zbrali naši ljudje, pomagala pa je tudi naša občina, je bilo dovolj, da smo kupili in pripeljali še osem razvlažilnikov prostorov, za vsako občino po štiri. 30 oljnih radiatorjev, ki smo jih tudi kupili in pripeljali, bomo pa sami razdelili po hišah, kjer jih potrebujejo. Za 3000 evrov smo nakupili še vrednostnih bonov, ki jih bodo prizadeti občani lahko unovčili v trgovini Obi za nakup pleskarskih barv."
Kot je še pojasnil Rogelj, so v RK Visoko Milje Luže poleg hrane zbrali kar 11.000 evrov pomoči in jo namenili nakupu razvlažilnikov, oljnih radiatorjev in vrednostnih bonov ter drv, nakupili pa so tudi nekaj malenkosti za otroke: „Hra-ne in prehranskih paketov pa nismo finančno ovrednotili."
Rogelj je ob tem pojasnil še
razlog, zakaj so se v tem gorenjskem kraju odločili za pomoč prav Gorišnici in Markov-cem, saj je bilo poplavljenih območij veliko: „Za ti dve občini sem se odločil predvsem zato, ker občini medijsko nista bili izpostavljeni, ljudje so pa prav tako zelo, zelo prizadeti. Običajno je tako, da najprej in največ pomoči dobijo tisti, ki so najglasnejši v medijih, ostali pa so pozabljeni. Naša največja želja pa je, da pomagamo tistim, ki ostajajo pozabljeni!"
Članom in predsedniku KO RK Visoko Milje Luže so se zahvalila tako vodstva obeh občin kot obeh OO RK, Rogelj je ob koncu še povedal, da vsem prizadetim občanom po poplavah želi čimprejšnjo sanacijo domov in vrnitev v normalno življenje: „Upam, da se bomo v prihodnje, kadarkoli že, srečali v lepših razmerah, na kavi."
Pomoč še prihaja
Predsednica OO RK Mar-kovci Marija Prelog je ob robu nedeljske donacije povedala, da je trenutno največja težava za poplavljence pomanjkanje kurilnih materialov: „Zato smo zelo hvaležni za današnjo
pomoč, sploh za drva in vse ostalo. Prav presenečeni smo nad velikostjo donacije in takšna solidarnost nam daje nek nov zagon za nadaljevanje sanacije. Ne gre pa zgolj za materialno pomoč, ki je še kako pomembna, ampak je prav tako izjemnega pomena solidarnost ljudi, ki čutijo z nami tudi na drugem koncu države
in so nam pripravljeni pomagati. Res iskrena hvala vsem."
Markovski župan Milan Ga-brovec je ob tem povedal, da so poplavljenim družinam nakazali kot prvo pomoč po 400 evrov oziroma po 1500 evrov tistim, ki jim je poplavilo tudi bivanjske prostore: „Izdali smo tudi zloženko o poplavnih razmerah, odprli podra-
čun za zbiranje donacij, na katerem se je doslej zbralo že nekaj čez 10.000 evrov in se še vedno zbira. Zelo veliko pa si pomagajo občani med seboj, zlasti v Stojncih, kjer je škoda izjemno velika v dveh hišah in zanje zbirajo denar. Kar precej so dodali tudi obrtniki, ki so se vključili v sanacije teh pro-štorov, in še veliko je drugih,
L_
Na pomoč prizadetim v poplavah v Markovcih in Gorišnici so prišli tudi Gorenjci; člani in predsednik KO RK Visoko Milje Luže Janez Rogelj so v nedeljo pripeljali okoli 15 ton prehrambnih izdelkov, osem razvlažilnikov prostorov, 30 oljnih radiatorjev, vrednostne bone za pleskarske barve in drva.
ki res pomagajo. Vesel sem, da se znajo občani organizirati in si pomagati!"
Predstavnik Karitas iz Go-rišnice Janko Šuman je povedal, da so v tej občini preko Karitas in RK dobili ogromno obleke, zlasti perila, zato ga bodo nekaj odpeljali v skladišče Ptuj, saj prizadeti tega več ne potrebujejo: „Danes smo z republiškega RK dobili še veliko živil, kar bomo tudi razdelili. Zdaj pa nastopa obdobje, ko bodo ljudje začeli sanirati zalita stanovanja in se vračati vanje. Finančno pomoč tako iz občine kot iz RK in Karitasa pa bomo začeli dodeljevati v tem tednu po sprejetih sklepih. Ob tem pa prejemnike želim že zdaj opozoriti, da bodo pred prejemom morali natančno navesti, za kaj bodo denar konkretno porabili, saj bodo dobili naročilnice."
Gorišniški podžupan Mirko Štumpf pa je izpostavil, da bodo ob vseh ostalih virih pomoči pomagali tudi občinski svetniki s svojimi prispevki: „Zavedamo se, da ljudje potrebujejo denar zdaj in ne čez leto dni, in bomo na tak način tudi sami poskušali pomagati."
Foto: SM
Ptuj • Evropski projekt Quest
Kako do boljše mobilnosti v občini
Na Ptuju je bila pred nedavnim izvedena prva delavnica v okviru evropskega projekta Quest. „Evropski projekt Quest ima sicer več ciljev, vendar lahko kot poglavitna izpostavimo dva: pregledati oziroma opraviti temeljito revizijo trenutne prometne politike s pomočjo deležnikov in nato na podlagi temeljitega pregleda obstoječih in načrtovanih projektov skušati najti določene sinergije ter odpraviti morebitna neskladja med posameznimi projekti oz. ukrepi," je bistvo na kratko povzel vodja projekta Sebastian Toplak s Fakultete za gradbeništvo v Mariboru.
Foto: ST
Na Ptuju so sredi novembra izvedli prvo delavnico v okviru evropskega projekta Quest na temo traj-nostne mobilnosti; precejšnje število udeležencev je razpravljalo predvsem o problematiki mestnih in primestnih avtobusnih prevozov v mestni občini Ptuj.
Na prvi delavnici, ki je bila organizirana na pobudo Mestne občine Ptuj in mariborske Fakultete za gradbeništvo, se je zbralo lepo število udeležencev, ki so predstavili tudi čisto konkretne težave v prometu; manjkali so le predstavniki društev (npr. kolesarskega društva) oziroma drugih nevladnih organizacij, vendar so prometne težave in potrebe občanov dobro zastopali prisotni mestni svetniki. Toplak je sicer povedal, da projekt Quest spada med t. i. „mehke" projekte, kar pomeni, da ni namenjen izgradnji cestne infrastrukture: „Vseeno pa bi rad poudaril dve stvari: v proces analize in načrtovanja potrebnih ukrepov so neposredno vključeni različni deležniki (predstavniki občine Ptuj - politika in uprava, izvajalci javnih storitev, podjetja, javni zavodi ter skupine končnih uporabnikov, ki so na različne načine vključeni oz. povezani s prometom, in še druga stvar: zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev je treba obstoječe projekte in rešitve vse pogosteje razdeliti na več faz in jih postopno uveljavljati, pri tem pa je treba posvetiti pozornost na ciljno usmerjenost,
ki mora biti v takšnih primerih še posebej jasna in mora voditi k skupnemu končnemu cilju. V primeru projekta QUEST je to trajnostna mobilnost in dvig kakovosti bivanja v mestih."
Osrednji del razprave na prvi delavnici je potekal na temo obstoječih slabosti javnega avtobusnega prevoza na območju Mestne občine Ptuj in o možnostih za izboljšave oziroma za vzpostavitev mestnega avtobusnega prevoza.
Težave z
avtobusnimi
prevozi
Pri podjetju Veolia, kot je na srečanju povedal njihov predstavnik Dean Čebohin, so zadovoljni z izvajanjem javnega primestnega prometa na območju mestne občine Ptuj in samo prodajo mesečnih vozovnic; navedel je podatek, da se je na osnovi subvencioniranih mesečnih vozovnic za dijake in študente število uporabnikov podvojilo. Hkrati pa je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem načrtov za izvajanje samega javnega mestnega prevoza na območju MO Ptuj ter še dodal, da
podjetje Veolia že ima in tudi uporablja okolju prijazna vozila, ki bi jih lahko vpeljali v redno uporabo za potrebe mestnega prevoza. Mestna svetnica Rozalija Ojsteršek pa je ob tem izpostavila problem odrezanosti nekaterih krajev, ki jih obstoječe avtobusne linije ne pokrivajo (Krčevina pri Vurbergu, Vičava, Orešje in Brstje), a se na njih izvajajo
šolski prevozi. Zanimalo jo je, kako bi se lahko uredili usklajeni prevozi tako za potrebe šolarjev kot občanov, saj so mestne četrti izrecno izrazile prav to potrebo. Janez Habja-nič iz Veolie je potrdil smotrnost združevanja šolskih prevozov in linijskih prevozov v krajih, kjer se izvajajo samo šolski prevozi, ostali občani pa nimajo možnosti uporabe
javnega avtobusnega prometa. Poudaril pa je, da združitev mestnega in primestnega javnega prevoza ne more biti narejena kar na hitro, ampak je potrebna celovita rešitev. Podobno je menil tudi Ivan Hojnik iz Veolie, ki je opozoril na težave, povezane s prevozi za dijake Srednješolskega centra, prav tako pa na težave zaradi pomanjkljive
infrastrukture, zlasti gre za pomanjkanje urejenih avtobusnih postaj. Sicer pa obstoječe linije primestnega in šolskih prevozov pokrivajo 75 odstotkov mestnega območja.
Za certifikat Quest
„Prav zaradi široke razprave okoli pomanjkljivosti mestnega in primestnega avtobusnega prometa bomo v okviru projekta to možnost podrobneje preučili in se pri tem osredotočili na možne potenciale med storitvami, ki se že trenutno izvajajo, kot so medkrajevni linijski prevoz in šolski prevozi in možnimi nadgradnjami," je pojasnil Toplak. Razprava med udeleženci se je sicer dotaknila tudi še vedno neurejene mreže kolesarskih in peš poti.
V začetku naslednjega leta je predvidena še ena delavnica na temo načrta potrebnih ukrepov, zlasti tistih, ki so izvedljivi najprej: „Marca naslednje leto pa se bo predstavnik Ptuja udeležil še mednarodne delavnice v mestu Bath v Veliki Britaniji, kjer bodo predstavili in tudi pokazali konkretne ukrepe, ki so jih izvedli in z njimi dosegli dobre učinke. Ob zaključku projekta konec leta 2013 bodo mesta, ki so uspešno sodelovala in uspela realizirati določene ukrepe na področju trajnostne mobilnosti, pridobila certifikat QUEST kot znak kakovosti na področju vzpostavljanja trajnostne mobilnosti v mestih," je še povedal Sebastian Toplak.
SM
Ormož • Ostanki kolin ne sodijo v nobeno posodo
Ročno prebral 1800 kg odpadkov in se izognil kazni
Pretekli teden so delavci Komunalnega podjetja Ormož pri eni izmed strank v posodi za embalažo našli odložena svinjska čreva. Stranko so identificirali in je ne želijo imenovati, saj se je odločila, da bo ročno prebrala 1800 kilogramov embalaže, ki je bila onesnažena po nepotrebnem. V nasprotnem primeru bi to, na njegove stroške, storili drugi.
Dejan Filipič, voznik avtomobila za pobiranje odpadkov na KPO, je povedal, da sta s sodelavcem med praznjenjem posod opazila, da so med odpadki svinjska čreva. O tem sta takoj obvestila nadrejene in odločili so se, da o tem obvestijo tudi pristojne na odlagališču odpadkov na Ptuju, kjer so jim zaradi tega ta tovornjak embalaže zavrnili. Ko se vsebina posode enkrat sprazni v avto za pobiranje odpadkov, do vsebine namreč ni več mogoče priti. Tovornjak so odpeljali nazaj v Ormož, kjer je bilo odpadke treba ročno prebrati. Ker so vedeli, kdo je lastnik spornih odpadkov, so ga tudi pozvali, da vsebino tovornjaka prebere. To pa ni bil majhen zalogaj, saj je bilo treba prebrati 1800 kilogramov kovinske in plastične embalaže. Kršitelju, ki si bo svojo nepremišljeno ločevanje od-
padkov verjetno zapomnil za vse življenje, so pomagali tudi zaposleni KP Ormož.
Judita Jurkovič, vodja zbirnega centra Dobrava, pravi, da se v zadnjem času pojavlja med odpadki vedno več nečistoč: „Ljudje so spet začeli med embalažo metati vse po vrsti, od plenic in ostankov hrane do klavničnih ostankov. To so veliki prekrški in takšne embalaže ni mogoče predati v nadaljnje postopke predelave." Tudi na ekoloških otokih so v zadnjem času opazili več ostankov od kolin, ki sodijo na pristojno veterinarsko službo.
Občan, ki je tako nespametno med embalažo odložil ostanke domačih kolin, je imel veliko srečo. Ker je delno popravil škodo, ki jo je povzročil, so se na KP Ormož odločili, da mu pogledajo skozi prste. Na vprašanje, koliko bi lahko za takšen prekršek posa-
mezni kršitelj plačal globe, je Ludvik Hriberšek povedal, da naloga komunalnega podjetja
kot zbiralca odpadkov ni kaznovanje, ampak da želijo delovati predvsem preventivno,
zato so kršitelju tudi omogočili, da je brez stroškov popravil napako: „Če pa bi obračunali
Foto: Viki Ivanuša
Dejan Filipič, Ludvik Hriberšek in Judita Jurkovič iz Komunalnega podjetja Ormož opozarjajo, da ostanki živali ne sodijo v nobeno posodo.
stroške, bi znašala globa po občinskem odloku 180 evrov, k temu pa bi prišteli še stroške, ki nastanejo. To so stroški odvoza, sortiranja, ponovnega odvoza v reciklažni center, kar bi lahko zneslo dve do tri plače, tudi do 2000 evrov." Zato z ormoške komunale opozarjajo, da naj uporabniki spoštujejo pravila, saj če ne bo šlo drugače, bodo morale biti izrečene tudi globe.
Pri razmišljanju, kaj sodi v katero posodo, so uporabnikom v pomoč zloženke, ki so jih prejeli v začetku leta, informacije pa so dostopne tudi na spletni strani KP Ormož. Veliko pa pomaga tudi zdrava kmečka logika. Čeprav se uporabniki pri kakšni stvari zares znajdemo v dilemi, kam naj jo odložimo, pa je več kot očitno, da ostanki živali med plastiko pač ne sodijo.
Viki Ivanuša
Miklavž pri Ormožu • Želijo računalniško usposobljene učence
Od tablice do tablice
Učitelj Franc Fajfar iz OŠ Miklavž pri Ormožu pravi, da si pri svojem delu prizadeva, da bi bili učenci računalniško čim bolje usposobljeni oziroma računalniško pismeni. Šola pa si prizadeva, kolikor omogočajo finance, slediti tehničnim novostim na trgu.
Tako imajo vse učilnice v šoli in vrtcu opremljene z interaktivnimi tablami, prvo so dobili pred sedmimi leti, in učenci jih znajo dobro uporabljati. Namerno je ni v tehnični učilnici, saj naj bi tam učenci praktično delali. Takoj ko pride noviteta na tržišče, jo poskušajo dati v uporabo učencem. Zadnji novost so tablice in pametni telefoni.
Vsako leto na šoli organizirajo tehnični dan na temo e-kompetenc, da učence in učitelje seznanijo z novostmi na tem področju. Lani je bil poudarek na varni rabi interneta in socialnih omrežjih, čeprav bi jih v šoli radi naučili, da računalnik ponuja še kaj več, da je nanj mogoče progra-
mirati, kaj narisati ali napisati. Na šoli je trenutno zelo popularno 3D-risanje, v katerem so učenci postali že pravi mojstri. Računalnik uporabljajo tudi za ekološko osveščanje, saj imajo poseben terminal, kjer se učenci lahko zabavajo z eko-kvizi.
Letošnji tehniški dan pa so posvetili pregledu razvoja tehnologije, ki se je uporabljala v šoli. Pripravili so razstavo predmetov z naslovom Od tablice do tablice. Začelo se je s tablico, na katero se je pisalo s kamenčkom, kasneje s kredo, sledijo različni učni pripomočki in elektronske naprave - harmonij, diapro-jektorji, fotoaparati, televizorji, kinoprojektorji s tonom in
Ptuj • Koncert Arsane z Big bandom HRT
za velike odre
Foto: Viki Ivanuša
Bojan Mikložič, eden od učencev, ki jih učitelj Franc Fajfar navdušuje za nove tehnologije
Cas je
Tudi po odmevnih koncertih v Ameriki vokalni kvartet Vox Arsana ne počiva. V tednu, ki je za nami, so izpeljali tri koncerte, na katerih so nastopili skupaj z jazz orkestrom Big banda Hrvaške radio televizije (HRT). Nastope ocenjujejo kot vrhunec svojega dosedanjega petletnega delovanja.
brez. Večina reči je še uporabnih, najstarejši aparat pa je iz leta 1935. Razstava je bila zanimiva tako za učence kot za mlajše učitelje, ki tudi niso poznali posameznih aparatur.
Kot je povedal Franc Fajfar, je bila prelomnica leto 1984, takrat so na šolo dobili prvi računalnik: „Imel sem že pet let delovne dobe in računalnika do takrat še nisem videl. Bilo
je nekaj povsem novega, s čimer se je bilo treba spopasti. Takrat si nihče ni predstavljal, kam se bo ta tehnologija razvila, saj imamo danes že osmo generacijo računalnikov."
Učenci so naprave preučevali, jih opisovali, primerjali. K sodelovanju so povabili tudi srednješolce, s katerimi so se skupaj naučili narediti 'mali servis' računalnika - posesati prah ali zamenjati baterijo. Zanimiva je bila tudi predstavitev največjega dobavitelja računalniške opreme v Sloveniji, ki je učencem prikazal najnovejše tehnologije. Novinarski krožek je pripravil intervju z nekdanjim učencem, danes 87-letnim Gustekom Majeričem, ki se je letos že drugo leto udeležil projekta Simbioza, kjer učenci učijo starejše rabe računalnika. Pripravili so tudi radijsko oddajo. Multimedijski krožek pa je imel enkratno priložnost izboljšati svoje delo in se učiti od profesionalcev in delati s profesionalno opremo.
Svojo zbirko bodo predstavili tudi širši publiki, navdahnila pa jih je tudi za pripravo raziskovalne naloge. V šoli imajo omogočeno žično in brezžično omrežje. Razmišljajo tudi o spremembi šolskih pravil in uporabi pametnih telefonov pri pouku, kar ima svoje prednosti in tudi pasti.
Viki Ivanuša
Vox Arsana je vokalni kvartet, ki ga sestavljajo Teja Leto-nja (sopran), Ana Delin (sopran), Primož Vidovič (tenor) in Mladen Delin (bariton) ter pianist Tom Hajšek. Za njimi je že veliko nastopov, v teh petih letih so se uspeli prebiti na sam vrh slovenskih vokalnih zasedb. Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Amerike, kamor so bili povabljeni, da nastopijo kot posebni gostje Stefana Milenkovicha.
V prejšnjem tednu pa so ponovno prekosili sami sebe. Oder so si delili z jazz orkestrom Big banda HRT. Kot je povedal Mladen Delin, predsednik društva Arsana, je to za njih eno najpomembnejših sodelovanj, zato so se nanj posebej pripravili in dokazali, da vedo, kako stati ob bok velikim glasbenim umetnikom. Z njimi so pripravili tri
koncerte. Prvi je bil v dvorani Gimnazije Ptuj, kjer je 400 poslušalcev do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Iz Ptuja pa so se preselili na Hrvaško, kjer so imeli še dva koncerta, ki sta prav tako doživela odlične kritike; enega je predvajala celo nacionalna televizija.
„Mislim, da so bili ti koncerti vrhunec našega petletnega delovanja, saj smo sodelovali z enim pomembnejših jazz orkestrov v tem delu Evrope. Povsod so bili odzivi fantastični, občinstvo pa zelo navdušeno," je dejal Delin, ki pa je imel najboljši občutek ob koncertu na Ptuju. „Ta koncert je bil nekaj posebnega, saj je to domače občinstvo. Po drugi strani pa je nastop na HRT, kjer nas je gledalo zelo veliko ljudi preko TV-zaslonov, zahteval popolno koncentracijo in brezhibno izvedbo."
Do sodelovanja med Vox Arsano in Big bandom HRT je prišlo na pobudo priznane hrvaške pevke Lele Kaplowi-tz, ki je nastopila na poletnem festivalu ARSANA leta 2011. Potem ko so člani ptujskega vokalnega kvarteta Big bandu poslali svoje posnetke, so stekli pogovori in prišlo je do te krajše turneje: Ptuj, Karlovac, Zagreb.
Publika je lahko prisluhnila večnim uspešnicam swinga, izvajali pa so stare ameriške uspešnice, francoske šansone, pop hite, nekaj modernih skladb skupin New York Voices in Manhatten Transfer, pa seveda slovenske popevke. Te dni pa se člani Vox Arsane že pripravljajo na nove podvige, saj so tudi decembra polno zasedeni.
Dženana Kmetec
Ptuj • Sejem višje- in visokošolskega izobraževanja
Šola da, kaj pa služba
Šolski center Ptuj, ki je organiziral šesti sejem višje- in visokošolskega izobraževanja, je tokrat dogodek v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj še nadgradil. Sejmu je namreč sledila okrogla miza, na kateri so, zavedajoč se pomena sodelovanja gospodarstva, šolstva in raziskovalne dejavnosti, govorili o medsebojnih odnosih in prepoznavanju potencialov.
Utrinek s koncerta na Hrvaškem
Foto: Boris Voglar
Na sejem višje- in visokošolskega izobraževanja minuli četrtek je organizator povabil številne izobraževalne ustanove iz Slovenije, pa tudi predstavnike nekaterih hrvaških zavodov. Ti so dijakom pomagali pri izbiri študijskih programov, jim svetovali, zanje pripravili brošure s podatki in jih seznanjali z možnostmi in pogoji vpisa na posamezne programe.
Ker pa se mladi pri izbiri študijskih programov vse pogosteje odločajo tudi na podlagi zaposljivosti, so organizatorji letošnji sejem v sodelovanju z Znanstveno-raz-iskovalnim središčem Bistra Ptuj še nadgradili. Poleg višje- in visokošolskih zavodov so se dijakom in študentom predstavljala tudi podjetja, ki pa so glavno besedo dobila na okrogli mizi. Ta je potekala na temo povezovanja šole, gospodarstva in znanosti. Šolski center Ptuj je namreč v omenjenem dogodku videl potencial za povezovanje vseh omenjenih sfer. Na enem mestu so tako združili vse, ki skrbijo za to, da si pridobimo v času šolanja ustre-
zna in uporabna znanja, ter tiste, ki ta znanja potrebujejo v svojem delovnem procesu. V to so seveda vpletli tudi študente in dijake kot potencialni kader za najbolj ustvarjalna delovna mesta v podjetjih, ki so kot iskalci predstavljali svoje potrebe na področju zaposlovanja.
Da trg dela zahteva še močnejšo prepletenost izobraževalnih institucij s podjetji, postaja jasno vsem. Šolski center Ptuj to poudarja že vrsto let, prav zato sodelujejo z gospodarstvom v številnih projektih. To je bilo tudi eno izmed najpomembnejših iz-
hodišč okrogle mize, ki so jo organizirali v sklopu tega dogodka. Kot je pojasnil Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj, ki deluje v sklopu ptujskega Šolskega centra, so organizatorji srečanje namenili mreženju, ki lahko pripomore k večji inovativ-nosti v podjetjih in boljšemu razvoju. V razpravi, ki jo je vodila Darja Harb, so sodelujoči govorili o pogledih podjetij na izobraževanje,. Podjetja pa so se lahko predstavila tudi neposredno dijakom in študentom na šestih stojnicah.
Dženana Kmetec
Dijake so zanimale podrobnosti o različnih študijskih programih.
Foto: DK
Ptuj • Na srečanju stranke DeSUS o aktualnih razmerah
Bo DeSUS zapustil koalicijo?
Po prvem delu sestanka stranke DeSUS, ki je v soboto potekal za zaprtimi vrati hotela Primus, je bil predsednik Karel Erjavec odločen: če bodo pokojnine zamrznjene, je malo možnosti, da bi DeSUS lahko še tvorno sodeloval v koaliciji; sicer pa je dodal, da imajo zagotovilo, da bo koalicijska pogodba spoštovana.
Pa brez zamere
Foto: M. Ozmec
Bistvo razprave na srečanju v Ptuju so novinarjem razkrili: (z leve) vodja poslanske skupine Franc Jurša, predsednik Karel Erjavec, predsednik sveta stranke Peter Fabijan, generalni sekretar Ljubo Jasnič in predsednik ptujske mestne organizacije DeSUSa Gorazd Žmavc.
Prosveta in podobna krama
V podporo učiteljem
Med cehi, na katere seje spravila oblast, je kader, ki nam vzgaja nove rodove, zagotovo v vrhu lestvice, kar se udrihanja po njem tiče. Sugerirajo nam, da so delavci v prosveti leni, da premalo delajo, da so površni, da preveč zaslužijo, da so premalo kritični do samih sebe, da so napram svojim kolegom z zasebnih univerz premalo podkovani in preveč "staromodni" in tako dalje - skratka, da jim gre predobro za to, kar počnejo in kako to počnejo; in da jim je zategadelj čisto prav, če jih malce oklestimo in jim zagrenimo življenje.
A seveda pri tem vse preveč radi pozabljamo na izjemno pomembno dejstvo: da sta znanje in kritično mišljenje, ki naj bi ju podajalo prav izobraževanje, ključnega pomena za demokratično in sodobno državo enaindvajsetega stoletja. Izkušnje najnaprednejših držav na svetu kažejo, kako izjemno pomembno in ključno je javno šolstvo - in z njim učitelji, kijim pri nas hočemo nadeti etiketo delomrznežev, pridaničev in zajedalcev javnih financ. Situacijo, ki smo ji priča, najbolje predstavljata dve zgodbi, ki govorita o isti stvari. Prva je vzeta iz knjige lucidnega "enfant terrible" in vesti ameriške politike Michaela Moora, druga, ki jo dopolnjuje, pa iz domačih logov.
Moore v svoji knjigi "Neumni beli možje" v poglavju z naslovom "Bebava nacija" o učiteljih in stanju Gavnega) šolstva v ZDA med drugim zapiše naslednje: "Politiki si na moč radi jemljejo učitelje za boksarsko vrečo."/.../ "Seveda imamo ogromno brez-veznih učiteljev in za te bi bilo bolje, če bi po telefonu prodajali Amwayeve izdelke. Velika večina pa je predanih prosvetnikov, ki so si izbrali poklic, s katerim zaslužijo manj kot nekateri njihovi učenci s prodajo ecstasyja. Mi pa jih za to žrtev še kaznujemo. Ne vem, kako vi gledate na to, toda meni se zdi, da je treba z ljudmi, s katerimi naši otroci preživijo več ur kot z nami, ravnati nežno in ljubeče. Le zakaj bi hotel ob živce spravljati ljudi, ki moje otroke 'pripravljajo' na svet?
Pričakovati je, da bo družba razmišljala nekako tako:
''Učitelji, od srca se vam zahvaljujem, ker ste posvetili življenje mojemu otroku. Vam lahko KAKOR KOLI pomagam? Ali KAR KOLI potrebujete? Na voljo sem vam. Zakaj? Ker moji hčerkici - MOJEMU OTROČIČKU - pomagate, da raste in se uči. Ne samo, da je od vas odvisno, kako dobro se bo znala preživljati, temveč s svojim vplivom pomembno sooblikujete njen pogled na svet in na samo nase. Rad bi, da verjame, da lahko poskusi, kar hoče - da nobena vrata niso zaprta in da nobene sanje niso nedosegljive. Najpomembnejšega človeka v mojem življenju vam vsak dan zaupam v varstvo za sedem ur. Zato tudi vi spadate med najpomembnejše ljudi v mojem življenju! Hvala vam.'' (Moore, Michael. Neumni beli možje - in drugi bedni primeri stanja naše dežele. Ljubljana: Pasadena, 2003. Prevedel Dušan Rebolj)
In kako gledamo na učitelje pri nas? Nekaj je bilo že zapisano zgoraj, za ''posladek'' pa še zgodba, ki mi je prišla na ušesa in za katero niti najmanj ne dvomim, da je resnična: ob ''prevzemu'' novega razreda je na sestanku, kjer otroke ''preda'' novi učiteljici, starejša kolegica mlajši namesto o metodah dela in podrobnostih kurikuluma ter učnega procesa predala informacije o tem, kateri izmed učencev imajo bogate starše, ki radi zagrozijo z odvetnikom, če njihovemu zlatemu sinku učiteljica kaj oporeka ali ga, bognedaj, skuša v njegovi razvajenosti naučiti nekaj o življenju. Te naj le pusti na miru, da se izogne nevšečnostim z ''ljubečimi'' starši razvajenčka, katerega poklic v življenju je itak že znan - ko ga bo kdo povprašal po njegovem poklicu, bo odvrnil: sinko.
Nacija brez znanja in samostojnega kritičnega mišljenja je obsojena najprej na zlom standardov sodobne demokratične, pravne in socialne države, nato pa na svoj zaton kot tak.
Gregor Alič
Na popoldanski tiskovni konferenci po prvem delu klavzure, na kateri so po petih urah končali le prvo točko - razpravo o aktualnem stanju v stranki -, so predsednik Karel Erjavec, predsednik sveta stranke Peter Fabijan, generalni sekretar Ljubo Jasnič, vodja poslanske skupine Franc Jurša in predsednik ptujske mestne organizacije DeSUSa Gorazd Žmavc del razprave razkrili tudi novinarjem. Karel Erjavec je poudaril: »Jasno sem povedal, da slovenski politični prostor potrebuje stranko, kot je DeSUS, ker smo opredeljeni kot socialna stranka, ki zastopa interese najbolj ranljivih družbenih skupin, posebej upokojencev. Menim, da se Slovenija ni še nikoli znašla v tako težki gospodarski in finančni krizi. V 20 letih obstoja se je lepo razvijala, do leta 2008 smo imeli dobro gospodarsko rast, razvijali smo infrastrukturo in socialno državo. Z nastopom globalne finančne in gospodarske krize pa so se razmere bistveno spremenile in vsi napori so usmerjeni k temu, kako ohraniti socialno državo.«
Ob tem je Erjavec poudaril, da želijo v DeSUSu socialno državo čim bolj ohraniti, kar pa je v tem trenutku izjemno težko: »Razprava o proračunu za prihodnji dve leti je zelo težka in ostra, saj so potrebe večje kot zmožnosti. Tudi napovedi za naslednja leta niso obetavne ne samo za Slovenijo, ne za Evropsko unijo, zato nam je jasno, da se bo treba trdo pogajati za to, da bomo ohranili pridobitve socialne države. Zato je naše stališče zelo jasno: na zamrznitev pokojnin v DeSUSu ne pristajamo! Pa ne zato, da bi upokojenci imeli nekaj več, kot ima na primer javni sektor, želimo le ohraniti raven pokojnin, ki velja v tem trenutku. Od leta 1990 so pokojnine padle od 85 odstotkov povprečne plače na samo še 58 odstotkov. In če jih zamrznejo za dve leti, to pomeni, da bodo še dodatno padale, tega pa stranka ne more dopustiti, zato smo jasno povedali: če bodo pokojnine zamrznjene, potem je malo možnosti, da bi stranka DeSUS lahko še tvorno sodelovala v tej koaliciji.«
Vodstvo uživa zaupanje članov
Razpravljali so tudi o zaupanju do vodstva stranke ter o položaju stranke v slovenskem političnem prostoru, o čemer je Erjavec dejal: „Lahko povem, da vodstvo uživa zaupanje. Dogovorili smo se, da bomo šli drugo leto na redni kongres, ki bi lahko bil že v marcu. Zelo jasno lahko povem, da bom spet kandidiral za predsednika, da bom poskušal še naprej uresničevati svojo vizijo vodenja stranke v skladu s programom, ki je bil sprejet na prejšnjem kongresu. Predlagal pa bom, da se program modernizira, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na bistveno spremenjene okoliščine.«
Razpravljali so tudi, ali je smotrno, da Desus ostane še naprej v koaliciji, ali je bil vstop v koalicijo prava poteza. Po Erjavčevih trditvah je prevladalo večinsko mnenje, da lahko v okviru koalicije stranka stori več za uresničevanje svojega programa in za zaščito tistih, ki DeSUS podpirajo v okviru koalicije: »DeSUS odhaja s sestanka v Ptuju enoten, ni prišlo do nikakršnih delitev. Dogovorili smo se, da bomo na kongresu soočili različne programe, če bo več kandidatov za mesto predsednika stranke, in da bo kongres pravo mesto za soočenje pogledov o tem, kam naj gre stranka v prihodnje."
50 milijonov za
usklajevanje
pokojnin
V drugem delu klavzure so razpravljali tudi o drugih aktualnih temah v državi, predvsem o pokojninski reformi, o čemer je Karel Erajvec dejal: „Stranka sicer to reformo podpira, vendar pričakujemo, da bo v njej tudi določilo, ki določa usklajevanje pokojnin v višini 50 milijonov evrov iz kapitalske družbe. Nekateri menijo, da gre za izčrpavanje KAD, vendar bomo vztrajali, da se KAD dodatno kapitalsko okrepi. Treba je vedeti, da je kapitalska družba nastala na podlagi družbene - državne lastnine, ki so jo ustvarjali naši upokojenci; da je bil KAD ustanovljen za to, da blaži posledice, če pride do slabe finančne situacije. In danes je država v slabi finančni situaciji. Zato bomo vztrajali, da se 50 milijonov evrov nameni za usklajevanje pokojnin, vztrajamo pa tudi, da se KAD dodatno okrepi, sicer bi grozila nevarnost, da bi prenehal poslanstvo."
Kar se tiče slovenskega državnega holdinga, v stranki DeSUS vso pozornost namenjajo temu, da bi bil KAD znotraj holdinga neodvisen in samostojen, da ne bi prihajalo do kakšnih manipulacij: »Tako stališče smo ubranili tudi znotraj koalicije in ga je imela tudi
Zveza društev upokojencev Slovenije. Izrednega pomena je tudi zakon o sanaciji bank, saj brez sanacije bank ne bo možnosti, da bi okrepili gospodarstvo in ponovno vzpostavili gospodarsko rast. Sprejeti pa bo treba tudi program prodaje nekaterih državnih podjetij. Na splošno pa ocenjujem, da je bila klavzura uspešna, saj so lahko člani iz občinskih organizacij izrazili svoja stališča.«
Da je bila klavzura v Ptuju pozitivna, je potrdil tudi predsednik sveta stranke Peter Habjan: »Tudi čas za to je bil zelo primeren, saj smo v bistvu pred kongresom stranke. Razčistili smo nekatera vprašanja, ki so se pojavila v zadnjem času, zaključek pa je, da bo stranka v obdobju do kongresa delovala brez kakšnih posebnih pritiskov in v skladu z izvajanjem svojega programa.«
Tudi po mnenju Franca Jurše, vodje poslanske skupine DeSUS v državnem zboru, je bila klavzura nujno potrebna, da so lahko soočili mnenja, ki so v stranki različna: „Razpravo sem poskušal primerjati z delom poslanske skupine DeSUS, ki ima znotraj koalicije težo zaradi števila poslank in poslancev. V celoti želimo izvajati program stranke, ključnega pomena pa je tudi koalicijska pogodba. Ocenjujemo, da se ta pogodba relativno dobro realizira. Je pa res, da se odpirajo tudi
nekatera ideološka vprašanja znotraj koalicije. O teh vprašanjih ne govorimo, govorijo pa na plenarnih zasedanjih državnega zbora. Poslanci si želimo trdno stranko in danes smo za to nekaj storili. Pričakujem, da bo trdnost še bolj okrepila pozicijo stranke v slovenskem političnem prostoru.«
Predsednik ptujskega mestnega odbora DeSUS Gorazd Žmavc se je vodstvu stranke zahvalil za to, da je klavzuro pripravilo prav na Ptuju, saj po njegovem mnenju to pomeni, da po-
staja DeSUS resnično vseslovenska stranka, po drugi strani pa dokazuje, da ni potrebno, da se pomembni dogodki dogajajo samo v Ljubljani. To je po njegovem prava pot stranke, kot predsedujoči na srečanju pa je tudi on menil, da je bila kla-vzura več kot potrebna in pomembna. Naj dodamo, da so se na klavzuri odločili, da vsak od 205 udeležencev prispeva po 10 evrov finančne pomoči za družino Sušec iz Koroške, ki je ob nedavnih poplavah ostala brez vsega.
M. Ozmec
Skorba • Trideset let Doma krajanov Skorba
Spomnili so se na čas, ko so bili eno
V Skorbi, ki je bila prvič omenjena leta 1147, so 16. novembra praznovali. Pripravili so splet prireditev, posvečenih 30-letnici gradnje Doma krajanov Skorba, ki je vaško in kulturno središče, ponos kraja, v katerem se dogajajo vsi za Skorbljane najpomembnejši dogodki.
V njem pa imajo svoje mesto tudi športniki. Dom krajanov Skorba so svečano odprli 8. avgusta leta 1982, otvoritveni trak je prerezal Štefan Nežmah, s tem je na nek način končal triletno delo vseh vaščanov in takratne krajevne skupnosti. 92-letni Nežmah se spominja, da so najprej položili temeljni kamen, že pred tem pa so večinoma ročno kopali jamo za temelje, tudi sicer so večino dela opravili ročno, a ni bilo težko, ker so vsi skupaj delali v skupno dobro. V gradnjo doma je prispeval 1154 udarniških ur. Ivan Ogrinc, predsednik gradbenega odbora, je skrbno in natančno beležil ves potek gradnje. Verjetno ni podobnega doma v ožjem in širšem okolju s takšno dokumentacijo. Seštevek je impo-zanten, vseh prostovoljnih delovnih ur je bilo 12821, traktorskih prevozov 207, z osebnimi vozili so skupaj opravili 7580 km, k temu pa je treba dodati še različne storitve, hrano in pijačo. Dom krajanov Skorba je bil zgrajen z lastnimi sredstvi krajevnega samoprispevka in prostovoljnim delom ter na podarjeni zemlji.
Skorbljani se v domu družijo in ustvarjajo, pripravljajo najrazličnejše prireditve, dogodke, pomembne za razvoj kraja in podobno, v njem je bila leta 1988 ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot ena izmed prvih regionalnih zvez v slovenskem prostoru, in velikokrat tudi osebna praznovanja. Jubilej so povezali z izdajo zbornika o gradnji doma in dogajanjih v njem, z razstavo fotografij o gradnji in dogodkih v domu, razstavo izdelkov poletnih otroških delavnic, vaške gospodinje so pripravile razstavo peciva in jedi, s kulturnimi nastopi, ki jih je pripravilo domače kulturno društvo ter pušl šankom, ki je bil po uradnem delu v rokah vaških kletarjev. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci
—if. :s?
Irju- ¡ ra b i - n p.
RBs-Htnr liHifijSiBbiE Faeiae»» ~ f&ni^nna
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Ogrinc, ki je vodil odbor za gradnjo doma in tudi prispeval največ gradiva za zbornik, se je še posebej zahvalil Štefanu Ne-žmahu, ki je 8. avgusta leta 1982 simbolično prerezal vrvico te izjemno pomembne pridobitve v vasi in je tako kot on opravil več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Vinski bratje iz Tišine. Jubilejno prireditev sta pripravila vaški odbor Skorba in KD Skorba. Tako kot je Ivan Ogrinc, ki je danes skrbnik doma, vestno zapisoval potek gradnje, je popisal tudi vso dogajanje v njem. V 30 letih je bilo v domu 130 gledaliških predstav, 53 otroških gledaliških predstav, 175 gostij, 86 različnih obletnic, 57 koncertov, 67 proslav, 70 občnih zborov, 33 volitev in referendumov, 110 veselic z godbo in plesom, 358 raznih prireditev, 122 sestankov in sej različnih organizatorjev ter 238 družabnih srečanj. V treh desetletjih je bil dom zaseden 1495-krat ali povprečno 50-krat na leto. Začeli so s skromno opremo doma in veliko dobre volje, sčasoma pa je dom dobil današnjo podobo. Gospodar doma Ivan Ogrinc si skupaj z drugimi prizadeva, da je dom dobro vzdrževan. Odkar imajo Hajdinčani svojo občino, je lastnica doma postala Občina Hajdina, gospodarjenje z njim pa poteka preko vaškega odbora. Z občinskimi sredstvi so v dom in slačilni-ce športnega društva napeljali ogrevanje na kurilno olje. Toča v letu 2008 je popolnoma uničila celotno salonitno streho in leseni strop z izolacijo nad dvorano in odrom, zaradi česar je namočilo zidove in parket odra. Polomljena pa so bila tudi okenska stekla na zahodni
strani doma. Kritino so obnovili, na strop položili novo izolacijo, leta 2010 so zamenjali vhodna in kuhinjska vrata, obnovili celotno kuhinjo in opravili nekatera druga potrebna vzdrževalna dela. Decembra lani so zamenjali vseh 15 lesenih oken. Večinoma so vsa večja obnovitvena dela izvedli s sredstvi občine. V letošnjem letu so obnovili sanitarije in hodnik. Obnoviti pa nameravajo še pod dvorane, fasado in zamenjati opremo v dvorani, potrebovali pa bi še tudi nekaj opreme na odru. V 30 letih delovanja doma se je zgodilo marsikaj, Ivan Ogrinc pravi, da je vedno najlepše takrat, ko je dvorana doma polna, saj gre za dom, ki naj bi dihal z vsemi, še posebej pa z vaščani Skorbe.
Na praznični oder je v petek, 16. novembra, stopil tudi predsednik vaškega odbora Skorba Ivo Vogrinec. Zahvalil se je vsem, ki so pripravili prireditev ob 30-letnici izgradnje Doma krajanov Skorba. Podžupan občine Hajdina Franc Mlakar je govoril v imenu občine Hajdina in župana Stanislava Glažarja. Dom krajanov Skorba povezuje vaščane in v širšem smislu občine tudi občane. Občina kot lastnica doma skuša zanj skrbeti po najboljših močeh. Brez vašča-nov Skorbe, brez upravnika (gospodarja) Ivana Ogrinca, ki zgledno skrbi za dom, ki sodi
Foto: Črtomir Goznik
Ob jubileju so zapele tudi ljudske pevke iz Skorbe.
med najbolje urejene v občini in tudi širše, dom danes ne bi bil to, kar je. Občina Hajdina se zahvaljuje vsem, ki so tako ali drugače pomagali graditi dom, lepo praznovanje in vse lepo tudi v prihodnje. Vsebino zbornika o gradnji Doma krajanov in dogajanju v njem je podrobno predstavil urednik zbornika Franc Mlakar. Izšel je v nakladi 200 izvodov in ga je prejelo vsako vaško gospodinjstvo. V njem je več prispevkov, najprej beseda urednika Franca Mlakarja, zatem župana občine Hajdina Stanislava Glažarja, nekaj misli je zapisal tudi predsednik vaškega odbora Skorba Ivo Vogrinec, sledijo intervju z Ivanom Ogrincem, predsednikom gradbenega odbora za gradnjo Doma krajanov Skorba, pogovor s Štefanom Nežmahom, možem, ki je gradil dom, zgodovinski pregled gradnje doma, pregled pomembnejših dogodkov, izpovedi generacij, dodali pa so še tudi besedo arhitekta in na koncu še pesem Rezike Filipaja pod naslovom Naš dom krajanov, ki je še posebej ponosna, da je bila v Domu krajanov Skorba, ki je tudi njen dom, predstavljena njena pesniška zbirka Življenje - pesem moja. Ponosna je, da je kot zapuščino sokrajanom dala del svoje duše, izpoved svojega življenja. »Zbornik je naravnan osebno in za vse tiste vaščane, ki so pri gradnji sodelovali. Zdi se mi prav, da si izlijemo čustva, da si povemo in predstavimo največji projekt, ki se je kdajkoli v Skorbi zgodil. Mislim, da večje in množičnejše udeležbe pri gradnji sami v bodočnosti ne bo,« je poudaril Franc Mlakar, ki se je še enkrat zahvalil vsem, ki so pri tej gradnji sodelovali, podarili gredice za gradnjo, še posebej pa omenil Ivana Ogrinca in Štefana Nežmaha. Zbornik je spomin na čas, ko je bila vas zagotovo eno. O gradnji doma krajanov in dogajanju v njem so posneli tudi film, ki ga bodo predstavili ob neki drugi priložnosti.
Besede, ki jih je povedal Ivan Ogrinc, predsednik gradbenega odbora ob odprtju doma leta 1982, je ponovil tudi 16. novembra, saj na aktualnosti niso izgubile. »Naj bo ta dom prostor za zbiranje prijaznih ljudi, ki spoštujejo delo pridnih rok generacije vašča-nov, ki je gradila dom v letih 1979/1982. Vsi, ki smo vložili svoje delo v to zgradbo, bomo to cenili, dokler bomo živeli. Vsem rodovom, ki prihajajo za nami, želim, da bi v tem našem domu vladala sožitje in dobra volja. Želim da bi ga skrbno čuvali kakor svoj lasten dom, saj smo ga gradili tudi za rodove, ki prihajajo za nami.«
MG
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Lakota
V zadnjem času vse pogosteje slišimo besedo lakota, in to v kontekstu, v katerem je ne bi smeli slišati nikoli. Pravzaprav si nihče do nedavnega sploh ni znal predstavljati, da lahko v modernih, razvitih časih, ko smo mislili, da imamo vsega na pretek, ali pa vsaj dovolj za preživetje, izbruhne lakota. In prav to se je zgodilo. Tam, kjer se ne bi smelo nikoli - pri otrocih. Vse pogosteje namreč slišimo srce parajoče pripovedi osnovnošolcev in srednješolcev, da so v šoli lačni. Starši več ne zmorejo plačati za šolsko prehrano - niti za malico, kaj šele za kosilo. Namesto da bi se otroci ukvarjali s šolskimi obveznostmi, obšolskimi dejavnostmi, igro in prijatelji, razmišljajo o tem, kako bodo v šoli ublažili občutek lakote in kakšen izgovor bodo uporabili, ko jih bodo sošolci vprašali, zakaj ne malicajo. Otroci, ki nikoli ne bi smeli spoznati občutka pomanjkanja hrane, razmišljajo o tem, kako bodo potolažili lačnega bratca ali sestrico in kako bodo svojo žalost skrili pred mamico, da ta ne bo še bolj žalostna. Se tudi vam zdi, da je nekaj hudo narobe, če osnovnošolski deček reče, da si želi samo eno stvar - da bi čimprej končal osnovno šolo in bo lahko šel delat, da bo lahko finančno pomagal atiju in mamici.
Kako žalostni, ponižani in nemočni se ob tem počutijo starši teh otrok? Starši, ki so nekoč imeli delo, plačo in so svojim otrokom lahko nudili normalno življenje in niso krivi, da je gospodarska kriza odnesla vse - delo, denar in dostojanstvo.
Vedno pogosteje se oglašajo tudi učitelji, ki opažajo, da je lačnih otrok vedno več. Tudi oni se počutijo nemočni. Nemalokateri izmed njih je iz svojega žepa prispeval za malico učencev v svojem razredu, a ob vedno večjem številu otrok, ki so lačni, tudi tega ne zmorejo več.
Žalostno je, da sta prav dan slovenske hrane in mednarodni dan otrokovih pravic sovpadla s časom, ko se zgodbe lačnih otrok vrstijo druga za drugo. Na spletni strani zunanjega ministrstva so ob dnevu otrokovih pravic zapisali, da si Slovenija tudi v letu 2012 prizadeva za izboljšanje položaja otrok po svetu in poudarja promocijo njihovih pravic. Kaj pa otroci v Sloveniji? Mar slovenski otroci nimajo pravice biti siti? Star pregovor pravi, da naj vsak najprej pomete pred svojim pragom.
Naši oblastniki tega niso storili - zganili so se šele, ko so se žalostne zgodbe začele vrstiti druga za drugo, ko so mediji postali polni zgodb o lačnih otrocih, ki živijo tukaj, med nami. A naredili niso še nič. Vsaj nič takšnega, kar bi otrokom malico v šoli zagotovilo danes. Ne po naslednji seji državnega zbora, po vloženih predlogih in amandmajih. Dajte otrokom hrano danes. Bes me zagrabi, ko slišim, da so nekateri otroci na dan, ko naj bi jim v šoli postregli tradicionalni slovenski zajtrk, na mizo namesto hrane dobili zloženko. Lani so hrano za slovenski zajtrk prispevali donatorji, letos je bila hrana strošek šole in nekatere šole tega stroška niso zmogle. Povsem razumem gnev učiteljice, ki se sprašuje, koliko otroških že-lodčkov bi lahko napolnili z denarjem, ki so ga namenili za tiskanje zloženke. Kdo tam zgoraj je lahko tako brez srca ali brez možganov, da lačnim otrokom namesto hrane na mizo postavi kos papirja s pisanimi slikami medenih dobrot? Kdorkoli že je, naj ga bo sram. In naj se mu uradniški sendvič zatakne v grlu.
Foto: Črtomir Goznik
Vsebino jubilejnega zbornika je predstavil urednik Franc Mlakar.
Rokomet
Slabo nadaljevanje pokopalo Ptujčanke
Stran 12
Rokomet
Dravi točka na težkem gostovanju v Radečah Stran 12
Odbojka
Soliden odpor proti vodilni ekipi
Stran 13
Košarka
Na odmor s prednostjo 32 točk
Stran 13
Kegljanje
Z zmago končali prvi del prvenstva
Stran 14
Boks
Do zmage Kujavec, Kocijan in Vindiš
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 20. krog
V Kranju pravična delitev točk
Triglav - Aluminij 0:0
TRIGLAV: Pelko, Šturm, Ro-škar, Klemenčič (od 66. Bra-jič), Jelar, Burkovic, M. Popla-tnik (od 67. Ovčina), Pokorn (od 85. Kongnyuy), Stojnic, Šušteršič, Bubanja. Trener: Siniša Brkič
ALUMINIJ: Murko, Bingo, Kurež, Režonja (od 69. Pečov-nik), Spahic, D. Rešek (od 78. Jeleč), Drevenšek, Kožar, Ka-šnik, Bešic (od 67. Petek), M. Rešek. Trener: Bojan Flis
V nedeljo sta se v Kranju merila stara znanca iz drugo- in prvoligaških igrišč, Triglav in Aluminij. Kidričani imajo po dobri prvi četrtini prvenstva v nadaljevanju precej težav z osvajanjem točk (za zadnjih šestih srečanjih so osvojili le eno, proti Kopru), Kranjčani pa so v tem času zbrali solidnih 8 točk. Na igrišču sta se skupaj znašla tudi dva najboljša strelca v dosedanjem poteku prvenstva, Enis Burkovič (Triglav) in Robert Kurež (Aluminij). Na prvih medsebojnih srečanjih sta obakrat slavila domačina.
Ekipi v uvodnih 20 minutah pred približno 350 gledalci nista pokazali veliko »akcije«, še najnevarnejši poskus je v 20. minuti sprožil Marko Dreven-šek, ki je od daleč meril malce premalo natančno. Čeprav se je tekma nato malce razživela, pa ne enim ne drugim ni uspelo resneje ogroziti vratarjev. Zaključni streli so bili praviloma preslabotni ali nenatančni. Pri domačih so bili takšni poskusi Davorja Bubanje, Petra Stojnica in Enisa Burkovica, pri gostih pa po dvakrat Roberta Kureža (enkrat z glavo, dru-
Foto: Črtomir Goznik
Po strelu Marka Drevenška (Aluminij) v 45. minuti je žogo v kazenskem prostoru z roko zaustavil eden izmed obrambnih igralcev Triglava, vendar sodnik Toševski ni pokazal na enajstmetrovko.
gič z nogo) in Semirja Spahica. Kidričani bi lahko kljub temu v izdihljajih prvega dela prišli v vodstvo, vendar sodnik Boris Toševski iz Medvod ni pokazal na očitno enajstmetrovko, ko je Marko Drevenšek močno streljal, eden izmed obrambnih igralcev Triglava pa je žogo v svojem kazenskem prostoru zaustavil z roko.
V drugem polčasu je prvi zagrozil Anže Jelar, ko je sprožil od daleč, žoga je pred Tomažem Murkom odskočila, vendar je Aluminijev vratar dobro posredoval. Tudi sicer je Triglav drugi polčas začel odločneje, naslednji, ki je sprožil v okvir, je bil Bubanja v 60. minuti, toda tudi njegov strel je Murko brez posebnih težav ukrotil. Izid pa se ni spremenil niti po zaporednih poskusih Mateja Poplatnika v 62. in 64.
minuti. Bubanja je nevarno sprožil tudi v 69. minuti, ko so vsi na stadionu že videli vodilni zadetek, pa je žoga za nekaj centimetrov zletela mimo želenega cilja. To pa je bila tudi ena od zadnjih pravih priložnosti na tekmi, kljub pritisku domačih v zadnjem delu tekme. Tako kot v prvem delu so zadnji zapretili gostje: nevarno
so kombinirali v kazenskem prostoru, zaključni strel iz ugodnega položaja pa je zletel preko gola.
Triglav se je od domačih gledalcev v jesenskem delu poslovil s točko, s katero je zadržal šesto mesto na lestvici. Aluminij je s tretjim remijem sezone zadržal osmo mesto.
sta, JM
Nogomet • 1. SNL
REZULTATI 20.KROGA:
Triglav - Aluminij 0:0
Domžale - Celje 1:2 (0:1); strelci: Korun 51.; Bajde 18., Bilali 88.;
Gorica - Mura 05 2:0 (0:0); strelec: Žigon 47., 56.;
Maribor - Luka Koper 3:0 (1:0); strelca: Ibraimi 9., 93., Komazec 64.;
Rudar Velenje -	Olimpija 0:1(0:0); strelec: Šporar				47.; rdeči karton:	
Fink (Olimpija, 68.).						
1. MARIBOR	18	4	4	2	41:11	44
2. OLIMPIJA	20	12	2	6	39:20	38
3. LUKA KOPER	20	9	5	6	25:22	32
4. DOMŽALE	19	10	1	8	20:18	31
5. CELJE	20	7	7	6	19:19	28
6. TRIGLAV	20	6	5	9	20:24	23
7. GORICA	20	6	4	10	26:38	22
8. ALUMINIJ	20	6	3	9	19:32	21
9. RUDAR	19	5	5	9	17:31	20
10. MURA 05	20	5	2	13	27:37	17
Najboljši strelci: 10 zadetkov: Enis Burkovic (Triglav); 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Marcos Tavares (Maribor), Dejan Žigon (Gorica); 7 zadetkov: Mate Eterovič (Mura 05), Andraž Šporar (Olimpija).
Po dvakrat v polno Ibraimi in Zigon
Predzadnji krog v jesenskem delu je domačim in gostujočim moštvom prinesel polovični izkupiček: v gosteh sta zmagala Celje in Olimpija, doma pa Maribor in Gorica, srečanje v Kranju se je končalo z remijem.
Vodilna ekipa lige je v derbiju kroga gostila Koprčane, ki so v zadnjih petih krogih zabeležili štiri zmage in en remi. To čete Darka Milaniča ni pretirano vznemirjalo in je na koncu suvereno ugnala Primorce. Dva zadetka je dosegel Agim Ibraimi, ki je prispeval tudi podajo pri zadetku Komazca. Vijoličasti so se tako na najboljši možni način pobrali po četrtkovem porazu v Atenah s Panathinaikosom (0:1), s katerim so izgubili vse možnosti za napredovanje v spomladanski del Evropske lige (naslednji četrtek, 6. 12., jih čaka le še domača tekma z rimskim Laziem).
Najbližji zasledovalec ostaja Olimpija, ki je tudi tokrat zmagala v Velenju. Edini zadetek na srečanju je dosegel mladi Šporar, bolje bi lahko posredoval tudi vratar Rudarja Matjaž Rozman. Ljubljančani so srečanje končali z 10 igralci na igrišču, izključen je bil Matic Fink. Domžalčani so imeli priložnost napredovanja na 3. mesto, a so še enkrat več slabo odigrali na domačem igrišču - tokrat so jih ugnali Celjani. Prav neverjeten je podatek, da so igralci Domžal na domačem igrišču doslej zbrali le 9 točk, kar 22 pa na gostovanjih!
Derbi začelja sta odigrali ekipi Gorice in Mure. Slednja je v sredo v zaostali tekmi 15. kroga slavila v Kidričevem, tokrat pa ni bila deležna podobnega »darila« gostiteljev. Varovanci Mirana Srebrniča so namreč slavili, oba zadetka na tekmi pa je dosegel Dejan Žigon, ki je tako le prekinil precej časa trajajoči strelski post. V zadnji minuti tekme so imeli igralci Mure priložnost, da iz enajstmetrovke ublažijo poraz, a je Vasja Simčič ubranil strel Damjana Boharja.
1. SNL, 21. krog: Aluminij - Domžale,
sobota, 1. 12., ob 13.00 v Kidričevem
Marko Drevenšek, Aluminij: »Triglav se je izkazal za zelo čvrstega tekmeca, njihovi rezultati v zadnjem obdobju res niso naključni. Kljub temu, da zadnja srečanja zaradi poškodb igramo v precej okrnjeni postavi, smo iz sebe iztisnili maksimum. Prvi polčas smo odigrali na visokem nivoju, drugi je bil precej slabši. Čeprav so domačini nekajkrat močno pritiskali, smo se organizirano ubranili in po mojem mnenju zasluženo osvojili točko. Ta točka nam veliko pomeni, saj smo z njo ohranili stik s Triglavom. Mislim, da lahko na ta remi gledamo pozitivno; če ga bomo uspeli nadgraditi še s kakšno točko na zadnji tekmi z Domžalami, potem bo osnovni cilj izpolnjen.«
Rokomet • 1. A SRL (m)
Polom Jeruzalema
Celje PL - Jeruzalem 40:19 (19:9)
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lesjak (5 obramb), Skok (9 obramb); Blagotinšek 2, Marguč, Malus 4 (1), Janc 7 (1), Razgor 7, Toskic, Rane-vski 2, Skube, Poteko 5, Zelenovic 5, Žabič 2, Mačkovšek 5, Lekai 1. Trener: Vladan Matic
JERUZALEM: Belec (5 obramb), Žuran, Šulek; Kirič, Gregorc 1 (1), Rajšp, Bogadi 1, Radujkovic 1, Ču-dič 2 (2), Špiljak 3, Hrupič, Kljajič 2, Žmavc 5, Mesaric, Šišmanovič 4. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Celje PL 3/2; Jeruzalem 5/3. IZKLJUČITVE: Celje PL -.; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Vid Poteko (Celje PL).
Po dveh uspešnih nastopih v Ligi prvakov proti Kielu so Celjani odlično formo potrdili tudi proti Jeruzalemu in ga visoko premagali. Trener Vladan Matic je na tekmi dal priložnost za igro predvsem tistim igralcem, ki so v preteklosti manj igrali. Rezervisti Celja so želeli izkoristiti ponujeno priložnost in so šli »na glavo« v prav vsaki obrambni ali napadalni akciji. Za Ormo-žane bi bilo bolje, če bi nastopili Skube, Toskic, Mlakar in Marguč, ki zagotovo ne bi igrali s takim entuziazmom kot mladci Celja. Domača ekipa se je »razletela« po igrišču in takoj povedla 7:1. Svoj drugi zadetek so gostje dosegli šele v 11. minuti tekme. Na golu Celjanov so v 1. polčasu solidno nalogo
opravili Matevž Skok in obe
vratnici, saj so Ormožani okvir vrat zadeli v kar štirih primerih. V 24. minuti je zaostanek šestih točk (14:8) z vidika Jeruzalema izgledal še dobro, a je v nadaljevanju sledil šestminutni post brez doseženega zadetka. Na drugi strani so Celjani dosegli 5 zadetkov in povedli 19:8. Na črti je blestel Vid Poteko, za katerega gostje niso imeli rešitev ne v napadu in ne v obrambi, kjer je mladi rokome-taš glavni nosilec celjske igre.
Gostitelji tudi v 2. polčasu niso popustili niti za milimeter, ampak so igrali čvrsto v obrambi in preko protinapadov rešetali mrežo vratarjev Sandija Žurana (20 minut) in Matica Šuleka (10 minut), ki sta dobila priložnost v drugem delu. V nekem trenutku so obrambo Celja sestavljali dvometraši Blaž Blagotinšek (203 cm), Vid Poteko (196 cm), Borut Mačkovšek (203 cm) in Igor Žabič (201 cm), ki so nasprotniku preprečili pot do gola od 49. do 56. minute. S serijo 6:0 je Celju uspelo povesti z visokih + 20 (37:17).
Zmagovalci so tekmo končali z neverjetno uspešno realizacijo metov 40/48 (83 %). Na drugi strani so Ormožani proti golu nasprotnika sprožili 43 strelov in bili uspešni le 19-krat (44 %). Pred Jeruzalemom je v 13. krogu gostovanje Sevnice na Hardeku. Za koga bo srečen 13. krog?
KU
Razpoloženi rezervisti Celja PL so v Zlatorogu povsem nadigrali rokometaše Jeruzalema Ormoža.
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Slabo nadaljevanje pokopalo Ptujčanke
1 A SRL (m)
REZULTATI 12. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 40:19 (19:9), Sevnica - Istrabenz plini Izola 29:28 (19:14), Krka - Branik Maribor 33:33 (22:15), Cimos Koper - Krško 36:18 ( 17:12), Gorenje -Sviš Pekarna Grosuplje 42:27 (19:14), Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše 28:28 (15:10)
1. GORENJE 12	11	G	1	22
2. CELJE PIVO. LAŠKO 12	10	1	1	21
3. CIMOS KOPER 12	10	1	1	21
4. MARIBOR BRANIK 12	8	1	a	17
5. TRIMO TREBNJE 12	6	1	5	13
6. KRKA 12	5	2	5	12
7. RIBNICA RIKO HIŠE 12	4	2	6	1G
8. SVIŠ P. GROSUPLJE 12	a	1	8	7
9. ISTRABENZ P. IZOLA12	a	1	8	7
10. SEVNICA 12	a	G	9	6
11. JERUZ. ORMOŽ 12	2	1	9	5
12. KRŠKO 12	1	1	1G	a
Mercator Tenzor Ptuj - Piran Marina Portorož 34:41 (19:21)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Pu-
šnik, Mateša 10, Žiher, Prapotnik 3, Kolednik, Ivančič, Močnik 3, Bo-rovčak 2, Bolcar 6, Zorec, Tumpej 3, Šrajner, M. Selinšek, B. Selinšek 7, Lazar. Trener: Nikola Bistrovič
Po dveh tekmah brez poraza so bila pričakovanja v taboru Mercatorja Tenzorja pred gostovanjem Pirana dokaj optimistična, toda ptujski strateg Nikola Bistrovič je že pred srečanjem opozarjal na ekipo Pirana, posebej pa na najnevarnejši igralki v vrstah Primork, Baričevo in Hrnjičevo. In res, prav ti rokometašici sta v drugem polčasu zrežirali preobrat in poskrbeli za prepričljivo slavje Pirana na Ptuju.
Domačinke so povedle z 2:0, toda mini serija 0:3 je prinesla vodstvo gostjam. Sledilo je obdobje izenačene igre, ki ga je prekinila naveza Mateša-Bol-car, ki je poskrbela za vodstvo ptujske ekipe 10:7 (v 15. minuti). Po minuti odmora na zahtevo gostujoče klopi so Primorke s tesnim pokrivanjem skušale onemogočiti Mateševo. To jim je tudi uspelo in s serijo 0:5 so v 22. minuti povedle za za-
Mokerc Ig - Mo-škanjci Gorišnica 31:28 (15:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Bratuša, Petek 5, Zorli 1, Kovač 5, Bedrač, Valenko 1, Arnuš 5, Balas, Lozinšek 4, Lukaček 1, Anderluh 4, Firbas 1, Preac 1, Bedrač 5, Gerčar. Trener: Sebastjan Oblak.
Po pomembni zmagi v prejšnjem krogu so rokometaši iz Gorišnice optimistično odšli na gostovanje k ekipi Mokerc Ig. Bili so prepričani, da bi se lahko vrnili domov s kakšno točko, ki bi veliko pomenila pred sobotnim sosedskim obračunom z Veliko Nedeljo. Toda naleteli so na čvrstega tekmeca, ki je napovedal oster boj za zmago. Domačini so takoj povedli in vodili ves prvi polčas, ob odhodu na odmor so si priigrali zanesljivo prednost petih zadetkov. Gostje sicer niso igrali slabo, a so vse-
1. B SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 2011 24:29, Mokerc Ig -Moškanjci Gorišnica 31:28. Slovan
-	Grla Kočevje 36:22, Dol Hrastnik
-	Grosuplje 39:30, Šmartno - Do-bova 30:29, Damahaus Cerklje -Škofljica 35:23
1.	ŠMARTNO 8 7 1 0 15
2.	SL. GRADEC 2011 8 6 1 1 13 3.SLOVAN	8 6 0 2 12
4.	DOL TKI HRASTNIK 8 5 2 1 12
5.	DAMAHAUS CERLJE 7 3 13 7
6.	DOBOVA	8 3 1 4 7
7.	MOKERC IG 8 3 1 4 7
8.	ŠPKOFLJICA 7 2 2 3 6
9.	GRČA KOČEVJE 8 2 15 5
10.	MOŠKANJCI-GOR. 8 2 0 6 4
11.	GROSUPLJE 8 1 1 6 3
12.	V. NEDELJA C. O. 8 116 3
detek 12:13. Do konca polčasa je bilo nato izenačeno; v ne preveč kakovostni predstavi, v igri brez pravih obramb, pa so zadetki na obeh straneh padali kot za stavo. Pirančanke so si prav v samem zaključku prvega polčasa priigrale najvišjo prednost na srečanju do takrat, bilo je 19:21.
Že uvod 2. polčasa je nakazal poznejšo sliko, saj so varo-
eno storili več napak kot domačini.
Rokometaši iz Gorišnice se kljub zajetnemu vodstvu domačinom niso kar vdali v usodo in so z odločno igro v 45. minuti uspeli rezultat izenačiti na 25:25. Izgledalo je, da se tekma začenja znova in da so možnosti Gorišničanov za uspeh tokrat dobre. Domačini so nato povedli za zadetek, gostje pa so imeli dve priložnost za izenačenje: najprej je Miha Petek zastreljal sedemmetrovko in nato še slabo zaključil napad. Kasneje se je izkazalo, da je bil to prelomni trenutek tekme, saj se gostje do konca tekme niso več uspeli vrniti v igro. Tako so doživeli nov poraz, že šesti v tem prvenstvu.
Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 2011 24:29 (11:12)
VELIKA NEDELJA CARRRERA OPTYL: Zorec 1, Majcen, Kaučič, Hanželič 1, Hovat 5, Bezjak, Vesel-ko, Bračič 5, Preac, Ivančič 9, Špin-dler, Tušak 2, Dogša 12, Zemljič, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carera Optyl 4 (4), Slovenj Gradec 3 (2); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 6, Slovenj Gradec 2011 8
Po nesrečno in nespretno izgubljeni točki proti Škofljici je bila želja rokometašev iz Velike Nedelje premagati favorizirane goste iz Slovenj Gradca in nadomestiti to točko. Toda želje so bile eno, realnost pa nekaj povsem drugega. A možnosti, čeprav minimalne, bi obstajale, če bi tekma trajala samo 45
vanke sicer kaznovane Dalije Erceg dosegle nekaj lahkih zadetkov in v 35. minuti ušle na 21:26. Tudi po minuti odmora na zahtevo domače klopi se na parketu kaj veliko ni spremenilo. Ptujska igra se je praktično sesula, obramba je bila kot luknjasti sir, povsem pa se je zaustavilo tudi v napadu. Na drugi strani je bila Hrnjičeva (skupaj 12 zadetkov) neusmi-
minut ...
Takoj na začetku tekme so pobudo prevzeli gostje in bili v rezultatski prednosti vse do 18. minute, ko so domači izenačili na 8:8. Pred tem so si Korošci v 14. minuti priigrali najvišje vodstvo 4:7. Velikone-deljčani se niso predali in so v obdobju sedmih minut naredili delni izid 4:0 in iz zaostanka prešli v minimalno vodstvo. V teh trenutkih je odlično branil Maks Dogša, ki je v prvem polčasu zbral skupno 10 obramb. Obdobju dobre igre je sledila katastrofalna končnica polčasa, kjer so gostje s štirimi zaporednimi goli prešli v vodstvo 11:12.
Tudi nadaljevanje tekme je bilo zelo podobno začetku. Gostje so povedli, vendar so borbeni domačini uspeli rezultat izenačiti in se povsem vrni-
ljena v protinapadih in prednost Pirančank je skokovito rasla. Tudi na račun anemične igre domačink v rdečem so gostje visoko prednost brez težav nadzirale. V končnici tekme so Ptujčanke le zaigrale nekoliko boljše, po nekaj dobrih zaključkih Mateševe so se v 55. minuti približale na zaostanek 4 točk (32:36), toda Baričeva je poskrbela, da bližje niso mogle
ti v igro. Toda po 42. minuti je sledilo obdobje, ki bi ga domačini najraje pozabili. Sledil je popoln razpad igre, obramba ni delovala kot v minulem delu tekme, v napadu pa so domači naredili preveč tehničnih napak in zapravili preveč strelov. Gostje so ponujeno vzeli in tekmo zanesljivo dobili.
Domačim fantom ni kaj očitati, saj so se borili po svojih najboljših močeh. Popoln razpad igre je vsekakor posledica »kratke klopi« domačih. Kljub temu da je na klopi veliko mladih in obetavnih igralcev, ti še niso popolnoma zreli za tako težke tekme. Vendar tudi njihov čas prihaja in samo vprašanje je, kdaj bo kateri stopil po poti Petra Zorca, ki je kljub 18 letom nepogrešljiv član prve postave Velikonedeljčanov.
Danilo Klajnšek
in da bo zmaga odpotovala na Obalo. Padec ritma v drugem polčasu je bil pri domačinkah
Radeče Mik Celje -RK Drava Ptuj 23:23 (14:7)
DRAVA PTUJ: Toš, Lesjak 1, Janžekovič 2, Verdenik 2, Čeh 1, Bezjak 8, Požar, Fridrih 1, Maroh 1, Bedenik, Sabo 2, Pukšič 5, Žuran, Grm. Trener: Tomi Matjašič
Rokometaši Drave so sijajno začeli letošnje prvenstvo 2. lige, nanizali so kar šest zaporednih zmag, nato je sledil padec in dva zaporedna poraza. Za dvig samozavesti in po nove točke so morali mladi Ptujčani tokrat v goste ekipi iz Radeč, ki letos prav tako spada v krog ekip, ki naj bi krojile sam vrh v 2. ligi. Po dveh zaporednih porazih, povrh še proti težkima tekmecema, se je težko pobrati, vendar so modri v svoji nameri vsaj delno uspeli, saj so osvojili točko, glede na vse, kar se je dogajalo v Posavju, pa je le-ta uspeh.
Izenačen je bilo le uvod srečanja, ko je bilo 2:2, nato pa je bilo celotno dogajanje v prvem delu igre v domeni domačih
2. SRL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Radeče MIK Celje - Drava Ptuj 23:23, Nova Gorica - Alples Železniki 27:29, Loka 2012 -Arcont Radgona 25:20, Ajdovščina - Brežice 30:35, Rudar - Pomurje 35:23,Črnomelj -Mitol Sežana 26:25
1.	LOKA 2012 9 8 1 0 17
2.	RUDAR	9 6 2 1 14
3.	ALPLES ŽELEZNIKI 9 6 1 2 13
4.	DRAVA PTUJ 8 5 1 2 11
5.	RADEČE MIK CELJE 8 5 1 2 11
6.	BREŽICE	8 4 13 9
7.	MITOL SEŽANA 8 3 14 7
8.	NOVA GORICA 8 3 0 5 6
9.	ČRNOMELJ 8 3 0 5 6
10.	COL 7	2 1	4	5
11.	ARCONT RADGONA 8	1 1	6	3
12.	AJDOVŠČINA 8	10	7	2
13.	POMURJE 8	10	7	2
tokrat usoden, gostje pa so s stopnjevanjem ritma lahko zadevale in zaradi tega zasluženo slavile.
Tadej Podvršek
rokometašev in sodniškega para Marko ter Matjaž Pirc, ki tokrat resnično nista imela svojega dne. Ptujčanom ni šlo nič od rok, imeli so velike težave tako v napadu kot obrambi, obenem pa so praktično ves prvi del igre na parketu igrali z igralcem manj, v nekem trenutku so bili na parketu le s tremi igralci! Darila sodnikov so domačini seveda s pridom izkoristili in prednost le povečevali, najvišja pa je bila prav v izteku polčasa, ko je bilo 13:6 in 14:7.
Sodniški »šov«, predvsem v škodo Drave, se je nadaljeval tudi v drugem delu, le da so bili na tovrstne zadeve v taboru gostujočega moštva tokrat bolj pripravljeni. Uvod tega dela sicer ni kazal na preobrat, saj so domačini povedli s 15:7 in v 38. minuti celo 18:10. Sledil je preobrat, v katerem je Drava do konca prejela le še pet zadetkov. Obramba 5-1 je spomnila na svoje najboljše dni in prednost Posavcev je pričela hitro kopneti. V 43. minuti so se dravaši po seriji 0:5 približali le na dva zadetka razlike, 17:19. Sledilo je obdobje igre, v katerem je domača vrsta ohranjala dva ali tri zadetke prednosti in tako se je zdelo, da bosta točki ostali doma. Dobre tri minute do konca je bilo še vedno 23:20 za Radeče, toda domačini do konca niso več zadeli, gostje pa še trikrat, kar je bilo dovolj za točko. Zadnji napad na srečanju je pripadel modrim, vendar pa sta prodor Pukšiča na začudenje vseh zaustavila slaba sodnika.
Tako je Drava po dveh porazih na težkem gostovanju vknjižila točko, krivulja izidov se je spet obrnila navzgor. Priložnost za dokončen izhod iz mini krize in novo zmago bo že naslednjo soboto, ko na Ptuj prihaja Črnomelj.
tp
Rokomet • Mlajše selekcije ŽRK MT Ptuj
NA PTUJU ZMAGA IN PORAZ STAREJŠIH DEKLIC B
ŽRK MERCATOR TENZOR - DRŠ ALENA MIHALJA 18:17 (10:8) ŽRK MERCATOR TENZOR: Katja Belca, Sara Čagran 6, Lara Ča-gran 5, Tinka Valenko 2, Karmen Rohitelj, Teja Žibrat, Nika Bedrač, Klara Hliš, Tjaša Malek-Petrovič 1, Nuša Puž 4, Sara Šegula, Nika Vidovič, Iva Zidarič. Trener: Ladislav Sabo
ŽRK KATJA KURENT ZAGORJE - ŽRK MERCATOR TENZOR 19:16 (10:10)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Katja Belca, Sara Čagran 4, Lara Čagran 2, Tinka Valenko 2, Karmen Rohitelj 4, Teja Žibrat 1, Nika Bedrač, Klara Hliš, Tjaša Malek-Petrovič, Nuša Puž 3, Sara Šegula, Nika Vidovič, Iva Zidarič. Trener: Ladislav Sabo
Na tretjem turnirju za starejše deklice B, ki ga je ptujska ekipa gostila prejšnjo sredo, 21. 11., so domačinke najprej zaigrale proti močni ekipi iz Slovenj Gradca in po hudem boju zasluženo zmagale z rezultatom 18:17. Žal je takoj sledil dvoboj s prav tako zelo močno ekipo iz Zagorja, ki je izkoristila izčrpanost domačih igralk in v zadnjih minutah pobegnila na 3 gole prednosti - rezultat 16:19. Kljub temu je lahko bil ptujski strateg Ladislav Sabo zadovoljen s prikazanim, priložnost za igro pa so dobile vse rokometašice.
tp
Rokomet m l. B SRL (m)
Ižani in Korošci za korak pred tekmecema
1 A SRL (ž)			
REZULTATI 10.	KROGA: Mer-		
cator Tenzor Ptuj -	Piran	Marina	
Portorož 34:41 (19:21),		Antrum	
Sežana - Zelene doline Žalec17:41			
(11:21), Mlinotest	Ajdovščina		-
Celjske mesnine 26:24 (13:9).			
Tekme Veplas Velenje -		EF Futu-	
ra, GEN I Zagorje -	Naklo in Krim		
Mercator - Krka so bile preložene			
1. GEN I ZAGORJE 9	9 G	G	18
2. KRIM MERCATOR 8	7 G	1	14
3. ZELENE D. ŽALEC 9	7 G	2	14
4. KRKA 7	6 G	1	12
5. VEPLAS VELENJE 8	4 1	a	9
6. PIRAN M. PORTOROŽ9	4 1	4	9
7. MER. TENZOR PTUJ 9	a 1	5	7
8. MLIN. AJDOVŠČINA 9	a G	6	6
9. NAKLO PEKO TRŽIČ 7	2 G	5	4
10. A. T. LOGATEC 9	2 G	7	4
11. CELJSKE MESNINE 9	1 1	7	a
12. ANTRUM SEŽANA 9	G G	9	G
IZVEN KONKURENCE:			
ESCERITO F. F. 5	4 G	1	8
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuja so iz rok izpustile lepo priložnost, da bi ugnale Primorke (na fotografiji Barbara Borovčak, ki je dosegla 2 zadetka).
Katja Bolcar, rokometašica Mercatorja Tenzorja: »Smo zelo mlada ekipa, zato nam je v drugem delu, govorim tudi zase, zmanjkalo moči za tisti ključni del, ko se je naredila največja razlika. Največ težav smo pričakovano imeli z najizkušenejšima pri Piranu, Hrnjičevo in Baričevo, svoj delež pa je pristavila tudi njihova vratarka. V napadu smo naredile občutno preveč napak, obenem pa se nam je v obrambi poznalo pomanjkanje moči. Sedaj sledi ekipa Naklega-Tržiča, proti kateri smo - glede na lansko sezono - verjetno favoritinje, toda zaenkrat si ne bi upala napovedati ničesar.«
Rokomet m 2. SRL (m)
Dravi točka na težkem gostovanju v Radečah
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Iskra Letrika v Vrtojbo s točkama
REZULTATI 5. KROGA: Kema Puconci I - Edigs Mengeš 5:0, Zavarovalnica Maribor - Tempo Velenje 5:1, Kema Puconci II -Krka 5:4, Sobota - Ilirija 3:5, Ptuj - Iskra Letrika 2:5.
1.	KEMA PUCONCI I 5	5	0	10
2.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 5	5	0	10
3.	KRKA 5	3	2	6
4.	I LIRIJA 5	3	2	6
5.	ISKRA LETRIKA
6.	KEMA PUCONCI II
7.	PTUJ
9.	SOBOTA
10.	EDIGS MENGEŠ
5	3 2	6
5	2 3	4
5	14	2
5	14	2
5	14	2
Ptuj - Iskra Letrika 2:5
Krušič - Tomše 1:3, Pavič - K. Peršolja 3:0, Slodej - L. Peršolja 0:3, Pavič - Tomše 1:3, Krušič -L. Peršolja 0:3, Slodej - K. Peršo-lja 3:0, Pavič - L. Peršolja 1:3
Ptujčani so v soboto v dvorani Center gostili novince v prvoligaški konkurenci, ekipo Iskra Letrika iz Vrtojbe. Pričakoval se je izenačen dvoboj, nekoliko več možnosti pa naj
bi imeli Ptujčani. A se je dvoboj obrnil v povsem drugo smer. Čeprav so gostje pripotovali na Ptuj v okrnjeni zasedbi, brez Luca Bressana, so že po prvih treh dvobojih vodili 1:2. Nič bolje ni bilo niti po drugem krogu dvobojev, po katerem so gostje povedli 2:4. Piko na i prepričljivi zmagi gostov je postavil Ludvik Per-šolja, ki je en izmed najobetav-nejših slovenskim igralcev. V soboto je ugnal vse tri ptujske igralce in potrdil izjemen potencial. Za domačo ekipo sta posamični točki osvojila Bojan Pavič in Matic Slodej, oba sta ugnala Kristjana Peršoljo. Za goste je dve preostali točki prispeval še izkušeni Janez Tomše.
Izmed preostalih rezultatov velja omeniti presenetljiv poraz Krke proti drugi ekipi Keme. Za vrh sta tudi letos le dva kandidata, ekipi Zavarovalnica Maribor in Kema I, ki se bosta med seboj pomerili v zadnjem krogu.
JM
Košarka • KK Maska caffe
Lep niz zmag mladih ptujskih košarkarjev
Košarkaški klub Maska caffe Ptuj je v jesenskem delu odlično nastopal s svojimi igralci v starostnih skupinah do 12. in 14. leta starosti. Obe ekipi sta nanizali zares dolg niz zmag, saj je ekipa U-12 zabeležila deset, ekipa U-14 pa šest zaporednih zmag.
Starejša ptujska ekipa nastopa v 2. slovenski ligi in je bila v drugem delu tekmovanja po dvakrat boljša od ekip Tajfuna iz Šentjurja, Vrani iz Vranskega in Luxuris iz Celja. Najboljši trije posamezniki v ekipi KK Maska caffe so bili Sebastijan Grgič, Žan Zemljič in Tim Vedernjak.
Mlajši ptujski košarkarji (U-12) nastopajo v 1. slovenski ligi. Do sedaj so v letu 2012 odigrali že 19 tekem, izmed katerih so jih 14 tudi dobili. Še bolj impozanten je podatek, da so dobili zadnjih deset tekem v nizu. V tretjem delu skupinskega tekmovanja so bili veliko
Sestava ekip KK Maska caffe:
KK Maska caffe Ptuj (U-12): Žiga Lubaj, Jaki Kovač. Aljaž Kovačič, Blaž Kovačič, Vid Kozel, Blaž Polanec, Žiga Arnuš, Jan Koprivc, Nik Vrbnjak, Jaka Nežmah
KK Maska caffe Ptuj (U-14): Žiga Lubaj, Jan Osterc, Matic Habjanič, Tim Tetičk-ovič, Blaž Polanec, Sebastijan Grgič, Tim Vedernjak, Aljaž Kovačič, Žan Zemljič, Jan Koprivc, Jaki Kovač
boljši od ekip Lastovka, Miki šport Poljčane in Zlatorog B. Najbolj so do zmag pripomogli Jaki Kovač, Žiga Lubaj in Blaž Polanec. Obe ekipi sta v zadnjem obdobju pod vodstvom trenerja Dušana Lubaja naredili lep napredek in sta vsekakor zelo pozitivno presenetili z izredno serijo zmag.
David Breznik
Ekipa KK Maska caffe U-14
Košarka • 4. SKL - vzhod (m)
Brez težav do nove, četrte zmage
KK Ptuj - Posavje Podbočje 85:56
24:10. 24:6, 15:21, 22:19
KK PTUJ: Marin, Kotnik A. 5, Brkič, Žnidarič 1, Kramberger 8, Čoh, Drevenšek 4. Holc 25, Kotnik M. 9, Tratnik 14, Vodušek, Pleskonjič 19. Trener: Matjaž Da-miš
Igralci KK Ptuj so bili na srečanju proti Posavju Podbo-čju veliko boljši tekmec, svojo namero po zmagi je vrsta trenerja Matjaža Damiša kazala že od prve sekunde srečanja naprej. Z zelo agresivno obrambo (conskim pressingom) so zaustavljali goste ter takoj po-vedli 6:0. Pritisk na gostujoče organizatorje igre je prinesel veliko odvzetih žog in lahkih košev domačinov, ki so bili v prvi četrtini zelo razpoloženi tudi v napadu (24:10). Kakšnih 100 gledalcev je v nadaljevanju spremljalo še bolj enosmeren promet, saj so se Ptujčani popolnoma razigrali in pokazali nekaj izvrstnih napadalnih akcijah. V njih je izstopal prvi mož sobotne tekme Sebastjan Holc, ki je
Sebastjan Holc, KK Ptuj: »Že od samega začetka smo proti zadnjeuvrščeni ekipi lige šli v tekmo tako, da jih bomo poizkušali premagati s čim večjo prednostjo. Za prvi polčas lahko rečem, da je naša ekipa odigrala z 80 ali celo 90 % naših zmogljivosti, zato nam je uspelo doseči visoko vodstvo. V drugem polčasu smo precej popustili, a vseeno brez težav prišli do nove zmage.«
4. SKL - vzhod (m)			
REZULTATI 5. KROGA: Ptuj			-
Posavje Podbočje 85:56,		Ruše	
- Ivančna Gorica 82:73, Posavje			
Sevnica - Fenomeni 59:90, Ilirija			
- NONA Lenart 71:80.			
1. RUŠE 5	5	0	10
2. FENOMENI 5	4	1	9
3. PTUJ 5	4	1	9
4. NONA LENART 5	3	2	8
5. IVANČNA GORICA 5	2	3	7
6. ILIRIJA 5	1	4	6
7. POSAVJE SEVNICA 5	1	4	6
8. POSAVJE PODBOČJE 5	0	5	5
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so si odločilno prednost na tekmi s Posavjem Podbočjem priborili že v prvem delu.
srečanje končal pri 25 doseženih točkah. Izredna obramba in učinkovitost je domačine pripeljala do zelo visoke prednosti, ki je ob polčasu znašala +32 (48:16). Le 16 doseženih točk košarkarjev Posavja je bila vsekakor posledica neumornega pokrivanja gostov v njihovih napadih, na visokem nivoju je bila tudi realizacija Ptujčanov.
Na uvodu v 3. četrtino so domačini kar nekoliko »zaspali«, saj kar tri minute in pol niso dosegli koša. Gostje so se v tem času sprostili in s pogumnejšo igro naredili serijo 0:6. Holc je nato znova prevzel vajeti igre v svoje roke, saj je naprej zadel trojko, nato pa še atraktivno zabil in s tem
hitro presekal navidezni nalet gostov. Ti so tretji del igre na krilih njihovega najboljšega igralca in strelca Maria Zlatiča tudi dobili 15:21. V tem delu je trener Matjaž Damiš eksperimentiral s postavo in je dal nekaj minut za igro tudi najmlajšim igralcem ptujske članske ekipe. Ta je v zadnji del ponovno vstopila v močnejši postavi in predvsem po dobrih napadalnih akcijah
Valentina Justina Tratnika,
Marka Pleskoniča in Seba-stjana Holca je prednost naraščala, tako da je bil končni rezultat tekme 85:56.
Ptujčani so s četrto zaporedno zmago tik pod vrhom lestvice v 4. ligi vzhod. V naslednjem krogu pa se bodo ponovno predstavili pred svojimi gledalci v športni dvorani Gimnazije Ptuj, saj bodo v soboto, predvidoma ob 20. uri, igrali s Posavjem iz Sevnice.
David Breznik
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
Soliden odpor proti vodilni ekipi
ZOK AC Prstec Ptuj - Braslovče 0:3
(-19, -11, -20)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Vindiš, Kokol, Intihar, Vahen, T. Miličevič, M. Miličevič, trenerka: Jasna Zajšek
Vodilna ekipa 2. lige vzhod, Braslovče, je na Ptuju pokazala svoj talent in kakovost. Priznan slovenski odbojkarski trener Boris Klokočovnik ima v svoji ekipi bazo mladih igralk, izmed katerih je kar nekaj reprezentantk v mlajših kategorijah. Gostje so tako brez večjih težav, z 0:3 v nizih,
2. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 6. KROGA: AC Prstec Ptuj - Braslovče 0:3, Swatx Comet Zreče - Mislinja 3:0,Preva-lje - Nova KBM Branik II. 3:2, Benedikt - Kostman Slovenj Gradec 2:3, Aliansa II. - Murska Sobota 2:3
1.	BRASLOVČE	7 7 0 21
2.	BENEDIKT	6 5 1 17
3.	KOSTMAN SLOV. GRADEC 6 5 1 14
4.	ALIANSA II	6 4 2 12
5.	PREVALJE	7 3 4 9
6.	MURSKA SOBOTA
7.	NOVA KBM BRANIK II
8.	SWATY COMET ZREČE
9.	AC PRSTEC PTUJ
10.	MISLINJA	6 0 6 0
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ŽOK AC Prstec Ptuj so se v posameznih delih srečanja dobro upirale vodilni ekipi lige.
6 3 3 6 3 3
8 8
6 1 5 4 6 0 6 2
ugnale Ženski odbojkarski klub AC Prstec.
Ponovno je bil odločilen faktor za zmago gostij slab sprejem domačink, medtem ko so Braslovčanke skozi celotno srečanje natančno servi-rale in so polovile tudi veliko žog v polju. Njihova podajalka je odlično razigravala soigralke, ki so hitro prišle do otiplji-vejše prednosti in so na drugi tehnični premor odšle s pred-
nostjo 16:12. Ne glede na mladost so gostje tudi v končnici niza pokazale zbranost pri vsaki točki, tako da so bili vsi poizkusi ptujski igralk zaustavljeni in niz se je končal 19:25. Sledil je ekspresni drugi niz, v katerem je domača trenerka Jasna Zajšek (ta je imela prvič ob sebi tudi pomočnika trenerja Iztoka Novaka, op. a.) sicer poizkušala dvigniti nivo igre svoje ekipe, vendar
so gostje z izredno hitro igro in odličnimi uigranimi kombinaciji dobesedno razbile Ptujčanke. Te so bile zaradi slabega sprejema še enkrat več popolnoma nemočne.
Po visokem porazu 11:25 je sledilo v 3. nizu veliko boljše nadaljevanje celotne domače ekipe, ki se je z zavzeto igro dobro upirala Braslovčankam. Te so si tu in tam na prelahek način priborile kakšno točko ter s tem tudi lepo prednost. Pri izidu 14:18 je na sceno stopila domača odbojkarica Tina Miličevič, ki je s serijo izvrstnih servisov pripeljala svojo ekipo celo v vodstvo za točko (19:18). V končnici niza so Ptujčanke znova naredile preveč napak, kar so kakovostnejše gostje s pridom izkoristile in niz dobile 20:25.
Glede na razmerja v ekipah je rezultat pričakovan. Bra-slovčanke veliko več časa trenirajo skupaj, prav ta element pa dekletom ŽOK AC Prstec manjka za boljše predstave. Ptujčanke v tej sezoni žal še niso zabeležile zmage v 2. ligi, zares dobro priložnost za to pa bodo imele v prihodnjem krogu, ko se bodo v gosteh pomerile proti zadnjeuvrščeni ekipi Mislinje.
David Breznik
Nogomet m Super liga MNZ Ptuj
Bukovčani z dvema zmagama v sredino
54:9	S9
S9:14	S0
S9:1S	S0
S2:1S	29
S0:1S	20
15:24	17
19:S1	15
14:S2	10
7:40	B
10:55	5
Preložena tekma 11. kroga:
Bukovci - Oplotnica 4:1
1.	NŠ DRAVA 13 13 0 0
2.	PODVINCI B. K. 14 10 0 4
3.	STOJNCI 13 10 0 3
4.	1A GER. VAS 14 9 2 3
5.	SREDIŠČE 14 6 2 6
6.	BOČ POLJČANE 14 5 2 7
7.	BUKOVCI 14 5 0 9
8.	HAJDINA 14 3 1 10
9.	C. O. ORMOŽ 14 1 3 10
10.	OPLOTNICA -1 14 2 0 11
BUKOVCI - OPLOTNICA
4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Vajda (6,) 2:0 M. Roškar (42.), 2:1 Naglič (63.), 3:1 M. Roškar (67.), 4:1 Habrun (80. z 11 m)
BUKOVCI: Ferčec, Kokot, M. Roškar (Zemljarič), Kramberger, T. Meznarič, Habrun (Žganjar), Ostroško, Kosec (Mar), Petrovič (R. Meznarič), Vajda, Kodrič. Trener: Jože Janžekovič.
OPLOTNICA: Veber, Vodopivec, Kunštek, Založnik, Leskovar, Na-glič, Marinšek, Kavc, Sinanovič (Bračič), Matevžič, Kos. Trener: Anton Krajnc.
DK
Nogometaši Bukovcev (na fotografiji Damjan Habrun) so na zadnjih dveh tekmah čimer so bistveno popravili svoj izkupiček v jesenskem delu tekmovanja.
Foto: Črtomir Goznik
dosegli zmagi, s
Kegljanje m 3. SKL - vzhod (m)
Z zmago končali prvi del prvenstva
Ptujski kegljači so z zmago končali zadnji krog prvega dela prvenstva. Dvoboj proti gostom iz Krškega je bil zanimiv in tudi negotov. Za Ptujčane se ni pričelo najbolje, saj so izgu-
bili uvodna dvoboja. Na srečo so naslednje štiri dobili, boljši pa so bili tudi v skupnem seštevku podrtih kegljev, kar jim je prineslo dodatni dve točki in zmago 6:2. Da je bil dvoboj pre-
cej tesen, najbolje govori podatek, da so Ptujčani zmagali le z razliko 33 kegljev.
Sedaj sledi prvenstveni premor do začetka januarja, v tem času pa se morajo dobro pri-
praviti na drugi del tekmovanja, saj jih očitno čaka negotovo boj za obstanek. Dekleta so bila v tem krogu prosta, prezi-mila pa bodo na prvem mestu
2.	SKL - vzhod.
3.	SKL vzhod (m)
REZULTATI 9. KROGA
Deta Center - Krško 6:2, - Pergola 4:4, Prepolje -5:2, Radenska Rile servis šper Korotan - Ruše 7:1
1.	PERGOLA
2.	RADENSKA
3.	KONJICE
4.	PREPOLJE
5.CERŠAK
6.	RUŠE
7.	GAŠPER KOROTAN
8.	DRAVA DETA CENTER9
9.	RILE SERVIS 9
10.	KRŠKO	9
: Drava Konjice Ceršak 8:0, Ga-
13 12 11 10 10 10 8 6 6 4
Foto: Črtomir Goznik
Moška ekipa Drava Deta center je v 9. krogu na domačem kegljišču ugnala ekipo iz Krškega.
DRAVA DETA CENTER -KRŠKO 6:2 (3025 - 2992)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 515, Murko 502, Golob 516, Čeh 507, Kozoderc 484, Premzl 501.
Danilo Klajnšek
Šolski šport • Rokomet
OŠ Mladika pred OŠ Ljudski vrt
Šolska športna tekmovanja potekajo v pospešenem ritmu. Tako je s predtekmovanji od 24. 10. pa vse do finala 12. 11. potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za starejše učence letnika 1998 in mlajše. Šest osnovnih šol se je pomerilo za naslov najboljšega na medobčinskem tekmovanju. V predtekmovanju so bile ekipe razporejene v dve skupini s po tremi nastopajočimi. Zmagovalca sta se uvrstila v finale, ki je v ponedeljek, 12. 11., potekal v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Brez izgubljenega srečanja so naslov medobčinskega prvaka osvojili učenci OŠ Mladika pred OŠ Ljudski vrt. Obe ekipi
sta se s tem uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati predtekmovanja, skupina A:
Ljudski vrt - Olga Meglič 16:12, Mladika - Olga Meglič 17:7, Ljudski vrt - Mladika 13:13; skupina B:
Markovci - Majšperk 9:6, De-strnik Trnovska vas - Majšperk 10:10, Markovci - Destrnik Trnovska vas 2:8. Rezultati finala: Mladika - Ljudski vrt 16:10, Markovci - Destrnik Trnovska vas 4:12, Ljudski vrt - Destrnik Trnovska vas 20:11, Mladika - Markovci 21:5, Markovci - Ljudski vrt 5:20, Destrnik Trnovska vas - Mladika 10:19.
Rokometna ekipa starejših učencev OŠ Mladika
Končni vrstni red:
1.	OŠ Mladika
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
4.	OŠ Markovci
5.	OŠ Majšperk B. OŠ Olge Meglič
tp
Mali nogomet
Začetek v Ormožu in na Vidmu
ZLMN Ormož
Pod organizacijo Športnega društva Pušenci se je minulo soboto pričela nova izdaja Zimske lige malega nogometa Ormož 2012/13. Letos v ligi, ki poteka v Športni dvorani na Hardeku, nastopa kar 24 ekip. 16 ekip v članski in 8 ekip v veteranski ligi.
Rezultati 1. kroga: Strjanci - Beno Udrih Team 3:5, ŠD Mladost 2 - ŠD Podgorci 2:2, Inox ograje Majcen - Geod. storitve Kelenc&Pušenci 0:1, Lordi Bar Gaja - ŠRD Pristan Frankovci 2:3, ŠD Mladost Prev. Pesrl - ŠD Pušenci 4:2, Pristan - ŠD Mladost Slikopleskarstvo Špendija 1:3, ŠD Tomaž - Alinea 1:1, Luxuris KMN Tomaž - Fiposor Aries IT 3:3, Portal Cvetkovci.net - Red Players 1:1, ŠD Vičanci veterani - NK Ormož veterani 1:0, Rucica Bresni-ca - Smoki Ormož 4:0.
Občinska nogometna liga (ONL) Videm
ČLANI
Rezultati 1. kroga (24. 11.): ŠD AS Evroavto - ŠD Majski Vrh 2:5, Joe Fernandes - FC Optimisti 4:5, ŠD Zg. Pristava - Klub R21 8:5, ŠD Lancova vas - Kro-vstvo Petrovič ŠD Selan 3:4, Kon-strukterstvo Osenjak Franci - ŠD Videm 6:3, ŠD Pobrežje - KMN Majolka 3:1.
VETERANI
Rezultati 1. kroga (24. 11.): KMN Majolka - ŠD Lancova vas 8:4, ŠD Videm - Gostilna Kozel ŠD Selan 0:3 (b. b.), Joe Fernan-des - ŠD Pobrežje 2:5.
UK, DL
Smučanje • SK Ptuj
Na ledeniku preizkusili smuči
Utrinek iz Moelltala, kjer so člani SK Ptuj testirali smuči.
Člani SK Ptuj so pretekli konec tedna na avstrijskem ledeniku Moelltal izvedli prvo letošnjo aktivnost na snegu. V odličnih snežnih pogojih so krstili nove klubske oprave in pred novo sezono izvedli testiranje smuči. Ob prijetnem druženju so dru-
žno ugotovili, da je to odličen uvod v dolgo in uspešno sezono. V klubu že pripravljajo ponudbe in ugodne smučarske pakete za svoje člane, tako da priložnosti za druženje in smučanje tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo.
JM
Predsezonski ski info dan
V petek, 30. 11., bo od 15. ure dalje na trgu pred info pisarno kluba (pred Saš barom) potekal informativni dan SK Ptuj, kar bo obenem uradni začetek sezone. Namenjen bo:
-	svetovanju pri izbiri opreme za smučanje in deskanje,
-	vpisu v božično-novoletni tečaj za osnovnošolce in srednješolce,
-	predstavitvi vsesezonskih vikend tečajev,
-	pogostitvi in ski opening partyju z DJ-em (ob 20.00),
-	lovu na ski nagrade SK Ptuj in druženju.
Tenis • TK Terme Ptuj
Uvod v zimsko sezono
Pretekli teden sta se mladi članici TK Terme Ptuj Hana Simonič in Taja Lončarič udeležili prvih tekmovanj v začetku nove sezone.
Hana je v kategoriji U-14 tekmovala na turnirju Round Robin v Mariboru (v organizaciji ŽTK Maribor) in v svoji skupini (4 tekmoval-
ke) osvojila 2. mesto.
Taja je tekmovala na turnirju v Ljubljani, kjer so se na igriščih TK Jaki sport merili najmlajši. Nastopala je v konkurenci U-10 in se uvrstila v polfinale. Tam jo je z rezultatom 5:7 ugnala kasnejša zmagovalka Maja Zucchiati iz Nove Gorice.
JM
Konjeniški šport •
1. in 3. mesto Jožeta Sagaja v Avstriji
Na avstrijskem hipodromu Krieau se je znova izkazal najboljši slovenski voznik kasačev Jože Sagaj mlajši, član ljutomerskega kluba. S konjem Vic Attackom je na 3700 metrov dolgi stezi slavil s kilometrskim časom 1:18,4, z Rambom pa je na 1600 metrov osvojil 3. mesto (1:16,5).
NŠ
Boks m 1. in 2. slovenska liga
Šahovski kotiček
Društveno hitropotezno prvenstvo
Sredi novembra je bil odigran deseti turnir za prvenstvo ŠD Te-hcenter Ptuj v hitropoteznem šahu. Na turnirju je sodelovalo 16 igralcev, ki so tekmovanje odigrali po krožnem - Bergerjevem sistemu.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Janko Bohak 12 točk, Branko Sedlašek 11,5 točke, Darko Dominko in Boris Žlender po 11 točk, Jožef Kopše 10,5 točke, Branko Orešek 9,5 točke, Igor Iljaž in Anton Butolen po 9 točk, Ivan Krajnc 8,5 točke, Milan Fijan 7,5 točke, Aleksander Podkrižnik 6,5 točke itd.
Po desetih odigranih turnirjih ciklusa je v vodstvu Janko Bohak (sodeloval je na vseh turnirjih) s 105 točkami pred Igorjem Iljažem z 88 točkami (6 turnirjev) in Brankom Oreškom z 88 točkami (8 turnirjev).
2.	šahovska liga - vzhodna skupina
V	soboto je bilo na sporedu zadnje kolo tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi - vzhodna skupina. Drugo moštvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj je v ligi nastopilo zelo uspešno in je med desetimi ekipami osvojilo 2. mesto. Ptujčani so zmagali v sedmih srečanjih in samo dve izgubili.
Končni rezultati so naslednji: Celjski šahovski klub 45 točk, ŠD Tehcenter Ptuj 35 točk, ŠK Brežice 31,5 točke, ŠK Zagorje ob Savi 30 točk, ŠK Gambit Maribor 28,5 točke, ŠD Lendava in ŠD Fram po 27,5 točke, ŠD Slovenske Konjice 16 točk in KOŠK Dravograd in ŠD Messer Ruše po 14,5 točke.
V	ptujski ekipi so bili najuspešnejši Žan Belšak s 5,5 točke (sedem partij), Janko Bohak 5 točk (osem partij), Viktor Napast 4,5 točke (pet partij), Martin Majcenovič 4 točke (sedem partij), Anita Vrabič 3,5 točke (pet partij) in Tomaž Šuta 3 točke (tri partije).
3.	šahovska liga - vzhodna skupina
Končano je tudi tekmovanje v tretji slovenski šahovski ligi - vzhodna skupina. Na tekmovanju je nastopilo šestnajst moštev, ki so dosegla naslednje uvrstitve: ŠD Radenska III. Murska Sobota 40,5 točke, ŽŠK Maribor III. 35 točk, ŠD Destrnik 32 točk, ŠK Fužinar Hapro Ravne na Koroškem 31, 5 točke, ŠK Šmarje II. 27,5 točke, ŠK Šmarje I. 27 točk, ŠS Bistrica ob Dravi 27 točk, ŠD Tehcenter III. Ptuj 26 točk, ŠD Gornja Radgona 25,5 točke, ŠD Ponikva in DŠR Slavar2 po 25 točk, ŠK Šoštanj in ŠK Malečnik po 24,5 točke, KOŠK Dravograd II. 22,5 točke, ŠD Muta 21 točk in ŠD Pragersko 18 točk.
Janko Bohak
Do zmage Kujavec, Kocijan in Vindiš
V	Planetu Tuš v Mariboru je v soboto potekalo tekmovanje v 1. in 2. slovenski ligi. Tokrat je bila udeležba nekoliko bolj skromna, saj so gledalci skupno videli le 15 dvobojev, izmed katerih jih je bilo pet v elitnem tekmovanju. BK Ring iz Ptuja je skupno prijavil osem tekmovalcev, a v ring so stopili le štirje.
V	1. ligi je v kategoriji do 69 kg zmagal Aleš Kujavec, ki je dominiral v dvoboju proti izkušenemu Bojanu Stojkovu (Golden Gloves), saj je zmagal s soglasno sodniško odločitvijo. Kujavec je popolnoma obvladoval tekmeca in je bil izrazito boljši boksar. V kategoriji do 75 kg se je drugi ptujski boksar, Marko Makovec, pomeril z Edvinom Ramdedovičem (Combat Academy). Slednji ima slikovito kariero, saj je tekmoval že v različnih borilnih disciplinah, prav tako pa ima za sabo nekaj profesionalnih boksarskih dvobojev. Tokrat ga je v dvoboju proti Ma-
Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj)
kovcu rešilo ime, saj je bil slabši tekmec, a je kljub temu zmagal z 2:1.
V 2. ligi je izmed ringovcev najprej nastopil Miha Vindiš, ki je v kategoriji do 75 kg s svojimi direkti povsem zasenčil
Rezultati:
Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) - Toni Kocijan Turk (BK Rudolfovo Novo mesto) 3:0
Žiga Kocijan (BK Ring Ptuj) - Rok Smrtnik (BK Gladiator Slovenj Gradec) 3:0
Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Bojan Stojkov (BK Golden Gloves) 3:0 Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Edvin Ramdedoviča (BK Golden Gloves) 1:2
Foto: Črtomir Goznik
tekmeca Tonija Kocijana Turka (BK Rudolfovo Novo mesto) in je gladko ter zasluženo slavil 3:0. Z enakim rezultatom je slavil tudi Žiga Kocijan, saj je bil v svojem prvem uradnem tekmovalnem dvoboju veliko boljši od Roka Smrtnika (BK Gladiator Slovenj Gradec).
Ob rezultatih članov BK Ring moramo omeniti tudi člana Kung fu kluba Ptuj Tomija Hojnika, ki je nastopil za Boks klub Tezno. Tokrat se je v mladinski kategoriji do 69 kg v drugi ligi pomeril z izkušenejšim Maticem Smrtnikom (BK Gla-
Karel Šauperl in Tomi Hojnik (Kung fu klub Ptuj)
diator Slovenj Gradec). Hojnik je oddelal borbo pametno, saj je ves čas narekoval tempo, bil skozi ves dvoboj aktivnejši borec in je tako zasluženo zmagal v svojem premiernem boksarskem dvoboju.
Po ligaških aktivnostih čaka najboljše slovenske boksarje novo zahtevno tekmovanje že to soboto, ko bo v Novi Gorici pod okriljem Boksarske zveze Slovenije potekal Super pokal. Za ta naslov se bodo izmed rin-govcev potegovali Monika Bo-žičko, Anja Jabločnik, Blaž Škrjanec in Nejc Nedeljo. Omenjeni boksarji in še nekateri ostali člani BK Ring se bodo v živo predstavili v 3. krogu li-gaškega tekmovanja, ko bodo 22. decembra v športni dvorani Gimnazije Ptuj branili skupno vodstvo v obeh ligaških tekmovanjih.
David Breznik
Rokomet • Reprezentanca U-16
Lepo predstavo skazila poškodba Husarja
Drava Ptuj 94 -Slovenija 96 28:35 (14:16)
DRAVA: Dravčbaher; Šalamun 2, Jerenec 3, Žuran 5, Levanič 2, Korošec 6, Reisman 3, Maroh 2, Kenda, Čuš 1, Tomič 1, Čeh 1, Lu-kežič 2. Trenerja: Marko Kac in Tomi Matjašič
SLOVENIJA: Urbič, T. Cvetko, Ko-zole; Kolmančič 1, Stojnič 1, Husar, Krečič 5, Ce. Cvetko 4, Kikanovič 2, Or. Cvetko 3, Marguč 5, Prevolnik 4, Malus 2, Kavčič 1, Bedeti 3, Ko-tar 2, Orter 1, Velkavrh 1. Trenerja: Saša Prapotnik in Uroš Krstič
V sklopu priprav na Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki bo potekal julija 2013 na Nizozemskem v Utre-chtu, so rokometaši Slovenije, letniki 1996 in mlajši, pretekli torek na Ptuju proti Dravi
odigrali pripravljalno tekmo. Drava je bila odličen organizator in kvaliteten tekmec. Zaradi poškodb sta pri Sloveniji manjkala vratar Urh Kastelic in krožni napadalec Matic To-polovec, zaradi nastopa Celjanov v Kielu je bil odsoten še desni zunanji Blaž Janc. Žal je lepo predstavo obeh ekip skazila poškodba Blaža Husarja, ki si je izpahnil ramo in je končal v ptujski bolnišnici. Tekmo so bolje pričeli gostitelji, ki so po-vedli 9:6. V nadaljevanju je bila igra Slovenije veliko boljša in ji je uspel delni izid 5:12 in prevzem vodstva s štirimi zadetki (14:18). Trener Slovenije Saša Prapotnik je na tekmi preizkusil obrambi različici 5 - 1 in 6 - 0, ki sta delovali solidno. Tudi napad reprezentance je presenetljivo dobro stekel, saj
je to bila šele prva pripravljalna tekma te vrste. Tako so se že obrestovale prve petdnevne priprave na Debelem rtiču in trije ponedeljkovi treningi.
V 2. polčasu so se Ptujčani najprej približali le na gol zaostanka (17:18), nato pa je bila Slovenija že zaradi dolge klopi spretnejša in kvalitetnejša ter je povedla tudi že za osem točk.
Decembra reprezentanco čakata še najmanj dva ponedeljkova treninga, v četrtek in petek, 27. in 28. decembra, pa ekipo čakata prvi dve mednarodni preizkušnji proti Hrvaški. Solidno so se v dresu Slovenije predstavili trije Ormožani: Miha Kolman-čič in brata Tomaž ter Rok Cvetko. Zaradi poškodbe je manjkal Matic Topolovec, ki se je že vrnil k treningom.
uk
Šolski šport • Nogomet, RN U-10
Strelstvo • 2. turnir mednarodne First lige
Venta vodi v skupnem seštevku
V petek in soboto je domače strelsko društvo Alzas iz Čakovca organiziralo 2. turnir mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo, kjer tekmujejo strelci iz štirih držav: Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Na vzorno organiziranem turnirju z 20 modernimi elektronskimi tarčami Sius Ascor je z letošnjim najvišjim posamičnim rezultatom s 579 krogi zmagal Madžar Miklos Tatrai iz ekipe PLE Zalaegerszeg A in se po slabšem začetku v sezoni, ko je v Turnišču s 569 krogi zasedel šele 4. mesto, izenačil na vrhu skupnega seštevka z ormoškim strelcem Kevinom Vento. Ta je tudi na drugem turnirju v sezoni dosegel 574
Na Destrniku najboljši domačini, OŠ Destrnik-Trnovka vas
V soboto, 17. 11., je bil v športni dvorani OŠ Destrnik odigran turnir RIN (Rad igram nogomet) za mlade nogometaše do 10. leta starosti. Med štirimi ekipami, ki so nastopile z ekipama A in B, so največ pokazali domačini in se tako uvrstili v finale 1. faze turnirja, ki bo odigran v decembru.
SKUPINA B
Rezultati, ekipe A: OŠ Destrnik-Trnovska vas - NK Gorišnica 2:0, NK Središče ob Dravi - NK Makole 1:2, NK Gorišnica - NK Makole 0:4, OŠ Destrnik-Trnovska vas - NK Središče ob Dravi 6:0, NK Središče ob Dravi - NK Gorišnica 2:1, NK Makole - OŠ Destrnik-Trnovska vas 0:1;
ekipe B: OŠ Destrnik-Trnovska
Na Destrniku je bila najboljša domača ekipa.
vas - NK Gorišnica 0:1, NK Središče ob Dravi - NK Makole 0:0, NK Gorišnica - NK Makole 2:3, OŠ De-strnik-Trnovska vas - NK Središče ob Dravi 1:3, NK Središče ob Dravi - NK Gorišnica 4:0, NK Makole -OŠ Destrnik-Trnovska vas 6:0.
Vrstni red (ekipe A):
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	NK Makole
3.	NK Središče ob Dravi
4.	NK Gorišnica
Vrstni red SKUPINA B (ekipe B):
1.	NK Makole
2.	NK Središče ob Dravi
3.	NK Gorišnica
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
tp
krogov in osvojil 2. mesto, drugi pa je bil tudi v Turnišču, ko je zmagal miklavški strelec Aleksander Ciglarič s 576 krogi. Z Madžarom imata enako število, 52, točk, večje število notranjih desetic (mušev) s 35:31 pa ima Venta. Ciglarič je manjkal na 2. turnirju in tako že izkoristil pravico do enega „nebolečega" izostanka v sezoni, ki ne pusti posledic v skupnem seštevku, saj se najslabši dosežek posameznikom izbriše. Dobro sta v Čakovcu nastopala Ciglaričeva kolega iz ekipe Jožeta Kerenčiča Miklavž, brata Simon in Boštjan Simonič, ki sta se s 570 in 568 krogi uvrstila na 4. in 7. mesto, na prvem turnirju pa sta s 572 in 564 krogi osvojila 3. in 10. mesto, v skupnem seštevku pa držita 3. in 8. mesto. Svoje rezultate počasi stopnjuje tudi najboljša ptujska strelka, Majda Raušl, ki je s 573 krogi osvojila 3. mesto, skupaj z dosežkom iz prvega turnirja, ko je s 566 krogi osvojila 7. mesto, pa v skupnem seštevku zaseda 4. mesto. Preostali ptujski strelci Matija Potočnik, Zlatko Kostanjevec, Robert Šimen-ko, Mateja Pešakovič in Rok Veršič so 559, 556, 555, 548 in 534 krogi osvojili 12., 16., 17., 25. in 33. mesto. Med juršinski-mi strelci je najbolje nastopal Ludvik Pšajd, ki je sicer s 560 krogi dosegel 9 krogov slabši rezultat kot na prvem turnirju, ko je osvojil 5. mesto, tokrat pa je osvojil 9. mesto, skupno je 6. Preostala juršinska strelca Mirko Moleh in Niko Pšajd sta s 551 in 536 krogi osvojila 19. in 30. mesto. Preostala mi-
klavška strelca Miran Miholič in Alojz Trstenjak sta s 551 in 541 krogi osvojila 20. in 27. mesto, medtem ko sta ormoška strelca Kovinarja Mateja Levanič in Gregor Polanjko s 532 in 498 krogi dosegla 34. in 35. rezultat dneva.
V ekipni razvrstitvi je slavil Zalaegerszeg A s 1699 krogi pred miklavško ekipo s 1689 krogi na drugem in Ptujčani s 1687 krogi na tretjem mestu.
Simeon Gonc
Rezultati, posamezno:
1.	Miklos Tatrai, Zalaegerszeg A	579
2.	Kevin Venta, Kovinar Ormož	574
3.	Majda Raušl, Ptuj	573 5. Simon Simonič, Jože Kerenčič	570 7. Boštjan Simonič, Jože Kerenčič	568 9. Ludvik Pšajd, Juršinci	560 12. Matija Potočnik, Ptuj	559
16.	Zlatko Kostanjevec, Ptuj 556
17.	Robert Šimenko, Ptuj	555
19.	Mirko Moleh, Juršinci	551
20.	Miran Miholič, Jože Kerenčič	551 25. Mateja Pešakovic, Ptuj	548 27. Alojz Trstenjak, Jože Kerenčič 541 30. Niko Pšajd, Juršinci	534
33.	Rok Veršič, Ptuj	534
34.	Mateja Levanič, Kovinar Ormož 532
35.	Gregor Polanko, Kovinar Ormož 498
Ekipno:
1.	Zalaegerszeg A, MAD
2.	Jožeta Kerenčiča Miklavž, SLO
3.	Ptuj, SLO
4.	Alzas Čakovec, HRV
5.	Region Sud, AUT
6.	Juršinci, SLO
7.	Zalaegerszeg B, MAD
8.	Ptuj B, SLO
9.	Kovinar Ormož, SLO
10.	Štefana Kovača Turnišče, SLO
11.	Sombathely, MAD
12.	Tovarne sladkorja Ormož, SLO
1699 1689 1687 1680 1670 1647 1640 1638 1604 1590 1552 0
52 52
43
44 35 38 28 17
17
18 6 3 0 0 0 2 0
23 27 20 18 14
14 10
9 8
15 4 1
Podravje • Društva in njihovo delovanje
Številke o občinskem sofinanciranju in dejavnosti društev
Da je društvena dejavnost po občinah Podravja zelo razvita, ni novost. V čisto vsaki občini namreč deluje več kot deset različnih društev, v vseh občinah podravske regije pa je registriranih kar 2954 društev, medtem ko je bilo v celotni državi po podatkih Ajpesa za leto 2011 registriranih 20.722 društev.
Največ društev v Podravju (kamor spada skupno 41 občin) deluje na področju športa (1052), društev s področja kulture je 460, društev za pomoč ljudem (gre predvsem za prostovoljna gasilska društva) je 346, znanstveno raziskovalnih, strokovnih in poklicnih društev je 284, društev za varstvo okolja in vzrejo živali je 227, stanovskih društev 213, društev za razvoj kraja 216, veliko manj pa je nacionalnih in političnih društev.
V izjemno obširni raziskavi stanja društev in nevladnih organizacij v podravski regiji, ki jo je pripravil Zavod PIP -Pravni in informacijski center Maribor, pa je najti še veliko zanimivosti, povezanih z društvi na našem območju.
Če pod lupo vzamemo le občine Spodnjega Podravja, je po zbranih podatkih Ajpesa za leto 2010 v vseh občinah delovalo skupaj 961 najrazličnejših društev, kar je nekaj manj, kot jih deluje samo na območju Mestne občine Maribor (991).
Največ športno-rekreativnih društev
Po posameznih občinah pa so številke takšne: v Cirkula-nah je delovalo 14 društev, od tega največ (5) športnih, v De-strniku je bilo aktivnih 16 društev, spet največ (5) športnih, v Dornavi je delovalo 31 društev, od tega največ (8) športnih in kar 6 društev za pomoč ljudem. V Gorišnici je bilo po uradnih podatkih aktivnih 44 društev, od tega 16 športnih in 9 društev za pomoč ljudem, v Jur-šincih je bilo aktivnih 22 društev, spet največ (5) s področja športa in rekreacije, v Kidričevem je delovalo 65 društev, od tega kar 23 s področja športa, v Majšperku je bilo aktivnih društev 52, od tega 18 športnih, Ormož se lahko ponaša s 126 aktivnimi društvi, od tega je 31 športnih in 27 društev za pomoč ljudem, v mestni občini Ptuj ima sedež 295 društev, od tega je kar 109 športnih, pa 52 kulturno-umetniških društev in 31 društev za pomoč
ljudem. V občini Videm deluje skupno 52 društev, od tega 16 športnih, 11 kulturno-ume-tniških, 8 je društev za razvoj kraja in 6 društev za pomoč ljudem. V Zavrču je bilo po podatkih za leto 2010 aktivnih 12 društev, od tega tri športna in tri kulturna, v Benediktu je delovalo 18 društev, daleč največ (7) športnih, v Cerkvenja-ku je bilo vseh društev 19, od tega kar 8 športnih društev, v Hajdini je delovalo 42 društev, od tega kar neverjetnih 17 na področju športa in rekreacije, v Markovcih je bilo vseh društev 38, od tega je 10 športnih, 10 kulturnih in 8 društev za pomoč ljudem, v Podlehniku je delovalo 15 društev, med njimi tudi največ športnih (5), Sv. Ana se ponaša s skupno 14 društvi, od tega je največ (4) kulturno-umetniških, z enakim številom (14) društev se lahko pohvali tudi Sv. Andraž v Slovenskih goricah, kjer med je med vsemi društvi tudi največ športnih (5), v Trnovski vasi pa je aktivnih 13 društev,
Odstotek proračuna, namenjen društvom
						
						
						
						
						
-						
						
	■					n n n n
	n i					1 In _ n „ n n n
Cerkvenjak Destrnik Gorišnica Benedikt Cirkulane Dornava Hajdina
J uršinc i Majšperk Ormož	Ptuj	Sv. Ana Sv. Tomaž Videm	Zelale
Kidričevo Markovci Podlehnik Središče ob Dravi Sv. Andraž Trnovska vas Zavrč
prav tako je največ športno-rekreativnih (4). Tudi v Žeta-lah je uradno registriranih 13 društev, od tega pet športnih, v Središču ob Dravi je delovalo 24 društev, od tega kar devet športnih, v občini Sv. Tomaž pa je bilo aktivnih 19 društev, od tega šest športnih in šest društev za pomoč ljudem.
Kratek pregled tako jasno pokaže, da tudi v občinah Spodnjega Podravja absolutno prevladujejo športno-rekrea-tivna društva, za njimi pa se po številu uvrščajo kulturno-ume-tniška društva in društva za pomoč ljudem (v veliki večini gre za PGD).
Število društev po posameznih občinah
250 200 150 100
Cerkvenjak	Destrnik	Gorišnica	Juršinci	Majšperk	Ormož	Ptuj	Sv. Ana	Sv. Tomaž	Videm	Zetale
Benedikt	Cirkulane	Dornava	Hajdina	Kidričevo	Markovci	Podlehnik Središče ob Dravi Sv. Andraž Trnovska vas	Zavrč
Ptuj • Kino vrtiček je zaživel
Ko ustvarja otroška domišljija ...
V soboto, 17. novembra, je zaživel Kino vrtiček, projekt, katerega namen je preko dobrih filmov in ustvarjalnih delavnic otroke spodbujati k razmišljanju o določeni tematiki. V sklopu prvega dogodka je nastala zanimiva razstava, ki si jo lahko ogledate v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju.
Kino vrtiček je program Mestnega kina Ptuj, namenjen družinam, otrokom in mladim. Tokratni dogodek je bil prvi redni Kino vrtiček, testno pa so ga izvedli že v okviru letošnjega in lanskega Kina brez stropa.
Mestni kino Ptuj in njegov upravitelj Center interesnih dejavnosti Ptuj ob svojem filmskem programu nudita bogate in zanimive spremljevalne aktivnosti za različne skupine gledalcev. Prav posebno pozornost namenjajo filmski vzgoji otrok in mladih. Mladim in najmlajšim gledalcem omogočajo razumeti osnovne filmske koncepte ter spoznavati raznolikost filmske pokrajine in filmskih estetik, z namenom približati jim to vejo umetnosti. Filmi za družine, otroke in mlade so v Mestnem kinu Ptuj vključeni že v redni spored, otrokom pa bo odslej enkrat mesečno namenjen tudi sobotni dopoldanski termin (praviloma drugo soboto v mesecu
ob 10. uri), ki bo pod imenom Kino vrtiček ob skrbno izbranem filmu prinašal še filmsko ustvarjalnico in igralnico. Občasno bo na sporedu tudi med šolskimi počitnicami in ob drugih posebnih priložnostih.
»Starši in otroci so Kino vrtiček lahko spoznali že v okviru poletnega filmskega projekta Kino brez stropa, ko je bil zelo dobro obiskan in odlično sprejet,« pravi Mateja Lapuh, vodja projektov v Centru interesnih
dejavnosti Ptuj in pojasnjuje, da so ob zagonu omenjenega projekta izdali tudi drobno otroško igralno-ustvarjalno knjižico Mravljica Tina iz ptujskega kina. Maskota Kino vrtička, simpatična mravljica Tina, bo najmlajše gledalce igraje pospremila med osnovne filmske pojme.
Prvič je to storila minulo soboto, ko je Kino vrtiček prvič zaživel v takšni obliki. Na dveh projekcijah slovenske filmske
Razstava je nastala kot plod ustvarjanja v Kino vrtičku.
klasike Kekec (Jože Gale, 1951) je bilo okrog 250 gledalcev. Ogledu filma je sledila ustvarjalna delavnica Čarobni vonji s Severo Gjurin, ki jo poznamo predvsem iz glasbenega sveta, manj znano pa je, da je likovna pedagoginja z bogatimi izkušnjami pri delu z otroki. Z njo je ustvarjalo okrog 90 otrok, plod njihovega ustvarjanja pa je tudi razstava, ki so jo postavili v prostorih ptujskega Centra interesnih dejavnosti. Otroci so najprej z zavezanimi očmi vonjali različna zelišča, sadje, zelenjavo in začimbe. Na podlagi vonja so ustvarili abstraktne risbe z vodenkami in tempera barvami.
Novi film in možnosti za ustvarjanje pa v ptujskem kinu ponujajo v soboto, 8. decembra, ko bo na sporedu animirana in sinhronizirana pustolovščina z naslovom Loti in skrivnost mesečevega kamna. Tudi takrat bo v sklopu Kino vrtička izpeljana ustvarjalnica.
Dženana Kmetec
Najmanjši finančni delež za društva v Gorišnici, daleč največji v Dornavi
Društva so po ugotovitvah raziskave največ prihodkov dosegla iz dotacij in proračunskih ter drugih javnih sredstev, povprečna vrednost, ki jo je posamezno društvo prejelo iz občinskega proračuna (in drugih javnih sredstev) pa je dobrih 12.000 evrov, kar velja za celotno Podravje. V tem kontekstu so nadvse zanimivi tudi podatki o občinskem financiranju društev, upoštevajoč delež sofinanciranja glede na višino proračuna. Največ denarja tako za društva namenjajo oziroma so namenjali v mestni občini Maribor, v občini Ruše in v občini Dornava.
Podrobnejši podatki za leto 2011 pa za občine Spodnjega Podravja kažejo takšno sliko: v občini Benedikt so za delovanje društev namenili 4 % proračuna ali 92.925 evrov, v občini Cerkvenjak 1,53 % ali 36.283 evrov, v občini Cirkulane 1,18 % ali 28.995 evrov, v Destrniku natančno 1 % ali 19.306 evrov, v občini Dornava kar 7,71 % proračuna ali 34.854 evrov, v občini Gorišnica le 0,02 % ali 1420 evrov, na Hajdini so za društva namenili 3,43 % proračuna ali 124.729 evrov, v Jur-šincih 0,94 % ali 28.600 evrov, v Kidričevem 1,8 % ali 108.300 evrov, v Majšperku točno 1 % ali 46.652 evrov, v Markovcih 1,72 % proračuna ali 153.724 evrov, v Ormožu 1,59 % ali 243.638 evrov, v Podlehniku 1,31 % ali 29.800 evrov, na Ptuju so za delovanje vseh društev namenili 0,82 % proračuna ali 150.660 evrov, v Središču ob Dravi 0,034 % ali 47.752 evrov, pri Sv. Ani prav tako zelo skromnih 0,23 % ali 6758 evrov, pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah 0,85 % ali 9500 evrov, pri Sv. Tomažu 1,32% ali 31.922 evrov, v Trnovski vasi so v letu 2011 namenili za svoja društva le 0,18 % ali 3000 evrov, v občini Videm 1,16 % ali 74.770 evrov, v Zavrču 0,9 % ali 28.500 evrov, v Žetalah pa 0,75 % vrednosti proračuna ali 11.834 evrov. (vir: Strategija razvoja nevladnega sektorja v Podra-vski regiji 2013-2020).

Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Najbogatejša društva v Podravju
Kot zanimivost pa morda še podatki o največjih društvih po višini prihodkov v podravski regiji za leto 2011: na prvem mestu je NK Maribor Branik s 6.396.090 evri prihodka, sledi mu SK Maribor Branik s 3.290.204 evri letnega prihodka, tretje mesto zaseda Ozara Maribor z 2.360.681 evri, četrto po višini letnih prihodkov je Območno združenje RK Maribor z 1.470.903 evri, na petem mestu je Zveza prijateljev mladine Maribor z 1.429.008 evri, na šestem mestu je Judo zveza Slovenije iz Slovenske Bistrice s 793.531 evri, na sedmem mestu je pristala Zveza mariborski športnih društev Branik s 728.651 evri, na osmem mestu je Hokejsko drsalni klub Maribor s 684.217 evri, na devetem mestu mu sledi železničarski teniški klub Maribor s 656.096 evri, na desetem mestu pa je medobčinsko društvo Sožitje Ptuj s 648.836 evri letnega prihodka. Najvišje uvrščeno kulturno društvo na lestvici najbogatejših društev je Kulturno izobraževalno društvo Kibla Maribor, ki se z letnim proračunom v višini 589.460 evrov uvršča na enajsto mesto.
Sicer pa so na lestvici 50 društev v Podravju z najvišjimi letnimi prihodki skoraj vsa društva iz Maribora; izjeme so: Kolesarski klub Perutnina Ptuj, ki se je z dohodkom 460.522 evrov uvrstil na 16. mesto, Plesno glasbeno društvo Ša la la iz občine Rače Fram, ki se je z dohodkom 396.835 evrov uvrstilo na 20. mesto, PGD Ptuj je z letnim dohodkom v višini 265.083 pristalo na 33. mestu, takoj za njim, na 34. mesto se je uvrstil Rokometni klub Jeruzalem iz Ormoža z letnim dohodkom 256.864 evrov, na 43. mesto se je uvrstila Območna gasilska zveza Ptuj z dohodkom v višini 199.107 evrov, na 44. mestu je pristalo Območno združenje RK iz Slovenske Bistrice z letnim dohodkom 198.668 evrov, na 46. mesto pa Območno združenje RK Ptuj z letnim prilivom 192.564 evrov. Na 49. mestu najbogatejših društev je Klub ptujskih študentom z letnim dohodkom 187.301 evro, na 50. mestu pa je pristal Aeroklub Ptuj z višino letnega prihodka 184.143 evrov.
KLAPE
Foto: DK
Na valovih časa
Piše: Gorazd Dominko • V New Yorku (1.)
Božična norija na Manhattnu
Z nosom, prilepljenim na okno zanikrnega rumenega taksija, ki bo zdaj zdaj dobil konkurenco, opremljeno s panoramsko streho, USB-vtičnicami in celo osvežilci zraka, človek na Manhattan pride tako ponosen kot 53-letnik, ki zadene terno z 18-letnico. Zaradi bogatega banketa arhitekture, ki se z božičnim okrasjem vred največkrat dotika neba, se zdi, kot da so vse jedi postrežene naenkrat in se ne ve natančno, kje bi bilo najbolje začeti. Drži, človek ima dandanes vse potrebne podatke na spletu ali v žepnih vodičih, a v branju ni veselja, še posebej, če ga prevzame navdušeno in polno življenje na ulici, med uličnimi umetniki in tistimi, ki so tja prišli po svoje sanje in za katere se zdi, da so še posebej žive v času božiča.
Shop 'til you drop!
Tradicija postavljanja jelke pred Rockefellerjevim centrom v središču Manhattana sega v leto 1931, ko so prvo postavili gradbeni delavci, ki so med recesijo gradili omenjeni kompleks zgradb, dve leti kasneje so na njej še slavnostno prižgali luči in odtlej velja za tradicijo, ki je ne gre zamuditi. Ob njej se vse dni praznikov gnetejo prestižne, unikatne večerne obleke, ki so deležne zavistnih pogledov. Zdi se, kot da ženske kljub nizkim temperaturam in vetru, ki piha z reke Hudson, rade pokažejo, kar moški še raje vidijo. Umetnega krzna skorajda ni, posmrtni ostanki na globokih ovratnikih z všitimi biseri namesto oči pa se nosijo kot za stavo in borci proti mučenju živali so izumirajoča vrsta. Krzno pri Cha-nelu, Pradi, Fendiju, Gucciju, Armaniju, primerno za modni sprehod po Peti aveniji in aveniji Madison, okrog 50. ulice in po veleblagovnici Macy's, ki
svoje izložbe skupaj z božičnim kičem uspešno kombinira z eleganco za vsako ceno. Recite »adijo« udobnim in praktičnim kostimom, pozabite na žensko emancipacijo, če ste moški, izgubite salo okrog trebuha in začnite že vendar prisegati na roza barvo. In če tretjega petka v novembru, ko ste imeli zaradi razprodaj izgovor za mrzlično nakupovanje, niste izkoristili, to storite zdaj! Nakupujte do onemoglosti, četudi bodo cene na blagajni drugačne kot tiste na razstavljenih artiklih, zapisane brez davka na dodano vrednost!
Po New Yorku se hodi in v New Yorku se je!
Kulinarična izbira New Yor-ka je pestra in Newyorčani se radi pohvalijo z dejstvom, da bi potrebovali kar šestinštirideset let, če bi želeli vsak dan jesti v drugi restavraciji. Milijoni priseljencev so mesto spremenili v mešanico ras, jezikov, kultur in okusov; hispanskih, judovskih, italijanskih, kitajskih. Četrt slednjih poka po šivih, v njej pa se ob številnih živalih, ki bodo kmalu končale na krožnikih, gnete okoli 200 tisoč Kitajcev, Tajvancev, Vietnamcev, Bur-mancev in Singapurcev, mnogi nikoli ne bodo spregovorili angleško. Tudi zato imajo osem svojih časopisov in največ bank na prebivalca v celotnem New Yorku. Kitajska četrt se dotika italijanske, ki se na njen račun krči, a z zastavami in božično okrancljanimi pogrinjki kriči po pozornosti vsaj tako kot vsak, ki skuša poravnati račun v eni od tamkajnšnjih številnih pregrešno dragih restavracij.
Sprehod po Central Parku
Central Park sega od 59. do 110. ulice in se bohoti na 843 hektarjih. Sprva je sicer težko
Foto: Gorazd Dorr
Tradicija postavljanja jelke pred Rockefellerjevim centrom v središču Manhattana sega v leto 1931, ko so prvo postavili gradbeni delavci, ki so med recesijo gradili omenjeni kompleks zgradb, dve leti kasneje so na njej še slavnostno prižgali luči in odtlej velja za tradicijo, ki je ne gre zamuditi.
Foto: Gorazd Dominko
Ameriški božič je potrošniško usmerjen praznik, povezan z nakupovanjem, pisanjem voščilnic in postavljanjem brezhibnega božičnega drevesa. Osrednja osebnost praznovanja je Božiček, ki je zaživel šele z oglasom za coca-colo.
Foto: Gorazd Dominko
Kitajska četrt poka po šivih, v njej pa se ob številnih živalih, ki bodo kmalu končale na krožnikih, gnete okoli 200 tisoč Kitajcev, Tajvancev, Vietnamcev, Burmancev in Singapurcev, mnogi nikoli ne bodo spregovorili angleško.
dojeti, zakaj pomp okrog zelenja, ki v zimskem času to ni, pač pa ponuja golo vejevje in nekaj ledenih flik na sicer romantičnih jezercih in ribnikih, ki so jih za kuliso uporabili kar v 305 filmih. Velikokrat tudi drsališče Wollman Rink, ki so ga obnovili z denarno podporo Donalda Trumpa, najslavnejšega slovenskega zeta. Hitro je opaziti, da park predstavlja umik od vrveža in duhovno oazo od nehumanega tempa utrujenim Newyorčanom in hkrati edini kraj v New Yorku, kjer je moč spremljati spreminjanje letnih časov.
Nekoliko »okrnjenega« so odprli leta 1857, ga širili med ameriško državljansko vojno in ga, dokončno oplemenitenega, za javnost odprli leta 1873. Letno naj bi ga obiskalo okoli 25 milijonov ljudi, verjetno pa je delež tistih, ki ga obiskujejo poleti tudi zaradi številnih po-
letnih festivalov in fontan, v katerih se je moč ohladiti ob hudi pripeki, znatno večji. 10-kilo-metrska krožna cesta po parku je svetišče tekačev, kolesarjev in ljubiteljev rolanja ob koncih tedna in po sedmi uri zvečer, ko je za avtomobile vstop strogo prepovedan in kaznovan. Park ima svojo policijsko postajo z običajnimi policisti in prostovoljci in zaradi poostrenih varnostnih ukrepov velja za enega varnejših mestnih parkov na svetu.Na vzhodni strani parka se vrstijo muzeji Metropolitan Museum of Art, Guggenheim Museum, Jewish Museum, Museum of The City of New York. Na zahodni strani pa si velja ogledati American Museum of Natural History. Za ljubitelje moderne umetnosti je tu še The Museum of Modern Art - MoMa med peto in šesto avenijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 27. november Danes goduje Virgil.
511 je umrl je frankovski kralj Klodvik, ustanovitelj frankovske države. 1095 je papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. 1701 se je rodil švedski astronom Anders Celsius. 1848 se je rodil ameriški fizik Henry Augustus Rowland. Razvil je Ro-wlandov krog, vrsto spektroskopa brez steklenih leč, ki mogoča raziskovanje elektromagnetnih valovanj tudi zunaj vidnega območja. 1874 se je rodil prvi predsednik Izraela Chaim Weitzmann, borec za osamosvojitev judovske države.
1895 je umrl je francoski pisatelj in dramatik Alexander Dumas sin. Po njegovem romanu Dama s kamelijami je narejen tudi libreto za Verdijevo opero Traviata.
1942	se je rodil ameriški bluzovski in rokovski kitarist ter simbol mladinske kontrakulture 60. let Jimi Hendrix. Umrl je leta 1970.
Sreda, 28. november Danes goduje Jakob.
Danes je svetovni dan pravice vedeti.
1821 se je Panama ločila od Španije in postala provinca velike Kolumbije.
1829 se je rodil ruski pianist, skladatelj in dirigent Anton Grigorjevič Rubinstein. Bil je ustanovitelj in vodja peterburškega konservatorija. 1881 se je rodil avstrijski pisatelj biografskih romanov Stefan Zweig.
1943	se je začela v Teheranu konferenca Churchilla, Roosevelta in Stalina. Zahodni zavezniki so obljubili, da bodo odprli drugo fronto proti Nemčiji v Evropi, sporazumeli pa so se tudi o delitvi Nemčije.
1971	je anglikanska cerkev posvetila v duhovnici prvi ženski. Četrtek, 29. november
Danes goduje Radivoj.
Danes je svetovni dan urbanizma.
1797 se je rodil italijanski skladatelj Gaetano Donizetti. Napisal je 85 oper in predelav.
1813 je umrl italijanski oblikovalec črk, stavec in tiskar Giambattista Bodoni, ki je zaslovel predvsem z razvijanjem klasicističnih pisav vrste antikva.
1939 je sovjetska vojska brez vojne napovedi napadla finsko območje Petsamo. Naslednji dan se je začela sovjetsko-finska zimska vojna. 1947 je Generalna skupščina ZN sklenila, da se britansko mandatno ozemlje Palestina razdeli v arabsko in judovsko državo. Nato so izbruhnili državljanski vojni podobni nemiri.
1952 je papež imenoval za kardinala zagrebškega nadškofa Stepinca, ki je bil leta 1946 obsojen na montiranem sodnem političnem procesu na 11 let zapora.
1990 je Varnostni svet OZN potrdil uporabo vojaške sile proti Iraku, če se do 15. januarja 1991 ne bi umaknil iz Kuvajta. Petek, 30. november Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan boja proti smrtni kazni in svetovni dan varstva potrošnikov.
1581 je prišlo do prvega primera podpisa pogodbe o državni pomoči ranjencem. Sklenila sta jo mesto Tournay in parmski princ Aleksander Farneze.
1667 se je rodil angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift. Njegovo glavno delo je roman Guliverjeva potovanja. 1810 se je rodil ameriški puškar Oliver Fischer Winchester. 1835 se je rodil ameriški pisatelj Mark Twain, avtor priljubljenih pripovedi z naslovom Tom Sawyer in Huckleberry Finn. 1874 se je rodil Winston S. Churchill, dvakratni britanski premier in voditelj angleškega imperija v času druge svetovne vojne. Umrl je leta 1965.
1939 se je začela z letalskim napadom na finsko prestolnico Helsinki in s prodorom 30 divizij Rdeče armade v Karelijo finsko-sovjetska zimska vojna.
1974 so v depresiji Afar v Etiopiji naleteli na najstarejšo najdbo o izvoru človeka.
Sobota, 1. december Danes goduje Marija.
Danes je dan boja proti aidsu.
1640 je Portugalska po 60 letih španske nadvlade spet dobila neodvisnost.
1825 je umrl ruski car Aleksander Pavlovič, ki je vladal v času Napoleonovih poskusov osvajanja Rusije.
1918 se je Islandija ločila od Danske in postala neodvisna država. 1959 je dvanajst držav podpisalo sporazum, po katerem je Antarktika postala rezervat za miroljubne znanstvene raziskave. 1988 je Pakistanka Benazir Buto postala prva ženska, ki so jo imenovali za ministrsko predsednico v kakšni muslimanski državi. 1990 so prebili pod Rokavskim prelivom predor za podmorsko transportno povezavo Francije in Velike Britanije. Nedelja, 2. december Danes goduje Blanka. Danes je svetovni dan boja proti sužnosti. 1804 se je francoski prvi konzul Napoleon Bonaparte okrona za cesarja Francozov.
1848 se je avstrijski cesar Ferdinand I. Habsburški moral odpovedati prestolu v korist nečaka Franca Jožefa I., ki je uradno zavladal. 1850 so obesili enega najbolj znanih borcev proti suženjstvu v ZDA Johna Browna.
1901 so prišle v ZDA na trg prve britvice Gillette za brivske aparate. 1942 je italijanski fizik Enrico Fermi opravil prvo verižno jedrsko reakcijo.
1956 se je Fidel Castro z manjšo skupino revolucionarjev izkrcal na Kubi.
1972	so ustanovili federacijo Združeni arabski emirati. Ponedeljek, 3. december
Danes goduje Franc.
Danes je dan invalidov.
1492 je odjadral Krištof Kolumb na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike. 6. decembra je pristal na otoku Hispaniola, današnjem Haitiju, za katerega je mislil, da je Japonska. 1596 se je rodil italijanski izdelovalec godal Nicola Amati. Velja za največjega mojstra iz družine Amati. Pri njem sta se učila druga dva velika izdelovalca violin Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. 1923 se je rodila grška operna pevka svetovnega slovesa Maria Callas. 1967 je v Capetownu (Južna Afrika), v bolnišnici Groote Shur, kirurg Christian Bernard opravil prvo uspešno presaditev srca. 1971 se je začela indijsko-pakistanska vojna, ki se je končala 17. decembra z zmago Indije in odcepitvijo Bangladeša.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
December prinaša veselje in radost
Pred nami je prva adventna nedelja in se tem tudi uradni začetek božičnega, za mnoge najbolj veselega časa. Adventni venček tako na mizi kakor na vratih je postal tudi stalnica naših domov. V tem tednu nas bo večina razmišljala ravno o njem. Ker domača izdelava vključuje tudi rastline, ki rastejo na vrtu, predvsem pa v naravi, naj napišem nekaj besed tudi o njem.
Prav poseben, adventni čas, čas pričakovanja, se je pričel v 6. stoletju, vendar je zgodovina adventnega venčka še veliko daljša. Po večini velja mnenje, da izvira še iz predkatoliških časov iz germanskih krajev. Ljudje so v najtemnejšem času leta za tolažbo prižigali sveče, z zelenjem pa skušali pregnati zimo. Sveče in zelenje pa sta tudi bistveni sestavini adventnega venčka. Simbolika kroga kot neminljivega ponavljanja letnih časov, človeškega življenja, je dodana kasneje. Štiri sveče v venčku pa lahko predstavljajo štiri letne čase, 4000 let od Adama do Jezusa, kot mnogi menijo, da je trajala ta čas, štiri obdobja v človeškem življenju ...skratka kar nekaj nam lahko pomenijo. Meni se zdi prižiganje adventnih sveč ali odpiranje predalčkov adventnega koledarja čisto praktično, tudi učenje potrpežljivosti in čakanja, dve lepi lastnosti, ki nam vsem v tem norem času hitenja in norenja manjkata, še bolj pa manjkata mlajšim, otrokom. Šele ko prižgemo vse svečke in odpremo vse predalčke adventnega venčka, lahko postavimo smrekico. Vsako leto 4 tedne potrpežljivega čakanja, konec koncev pa tudi veselega pričakovanja potrebujemo prav vsi, saj v ostalih 11 mesecih leta ne znamo biti več strpni, v tem črnem času pa je tudi veselega pričakovanja za večino Slovencev le malo. Pričaraj-mo si ga torej v tem veselem mesecu in smrekico postavimo in okrasimo šele takrat, ko je zanjo čas.
Venček lahko naredite tudi sami. Res je pravilno, da bi bil venček res venček, vendar si lahko vse skupaj tudi poenostavite. Res mi je všeč ideja, ki sem jo videla kje drugje kakor na spletu. Uporabimo keramično posodo ali košaro, na dno položimo mah, ki ga najdemo skoraj povsod. Nanj najprej postavimo
Foto: Miša Pušenjak
Božično žito in božična zvezda, lepa kombinacija, ki nam popestri božič.
štiri sveče. V katoliški cerkvi je barva adventa vijolična, vendar povsod po svetu ni tako. Barvo sveč torej izberemo po lastni presoji. Nato med sveče na-tresemo orehe, lešnike, lahko tudi storže, v naravi najdemo tudi plodove drugih dreves, kot je žir, želod in podobno. Če imate majhne bunkice za smrekico, jih lahko pomešate med naravne barve plodov, lahko pa dodate tudi še kakšno pentljo. Večina sestavin najdete doma ali pa v sosednjem gozdu, kupiti je treba le sveče. Vsako nedeljo pa prižgemo eno. Prva bo na vrsti že to nedeljo. V nekaterih okoljih se prva sveča imenuje sveča prerokov in pomeni upanje na Jezusov prihod. Meni je najlepša simbolika prve sveče - pričakovanje in upanje. In vsi vemo, da ravno tega letos potrebujemo veliko. Prižgite tudi vi prvo svečko, kdo ve, mogoče pa bo pomagala.
Foto: Miša Pušenjak
Božični kaktus, manj zahtevna božična cvetlica
Božične zvezde
so še ena simbolika tega časa, ki smo jo uvozili od drugod. Božična zvezda je rastlina, ki je skoraj povsod po svetu prevzela prvo mesto med rastlinami božiča. Še vedno pa je manj poznano, da je božična zvezda pravzaprav mleček, to pa so dokaj občutljive, a zelo zanimive rastline, ki jih na okrasnih gredicah zelo radi uporabljamo. Njen najlepši del so lepo obarvani vršički, ki res spominjajo na zvezdo. Vendar to, kar mnogi menijo, da so cvetni listi, v resnici sploh niso, so le obarvani pravi listi, cvetovi pa se skrivajo v drobnih bunkicah med temi listi. Božična zvezda namreč izvira iz subtropskih krajev Mehike in drugih držav Južne Amerike. Tam je veliko rastlin z razkošnimi, barvitimi cvetovi. Majhni, komaj opazni cvetovi božične zvezde seveda ne bi pritegnili opraševalcev, rastlina se tako ne bi mogla razmnoževati. Zato se je prilagodila tako, da so se lepo obarvali navadni, zeleni listi, ki obdajajo cvetove. Tako jo žuželke takoj opazijo in seveda obiščejo tudi njene drobne cvetove. Božična zvezda je v naravi pravzaprav precej velik in košat grm, ki raste na robovih subtropskih gozdov. Cveti pa v zimskem času, ker je takrat nekoliko manj vroče, s tem pa postanejo opraševalci bolj aktivni. Ne pozabite, da govorim o subtropskem podnebju, kjer je poleti tako vroče, da tudi žuželke raje spijo. Vse to je dobro vedeti, če želimo to rastlino ohraniti dalj časa.
Ker prihaja iz toplih krajev, kjer je tudi pozimi za naše razmere toplo, seveda ne prenaša mraza in prepiha. Že nekaj minut mrzlega zraka, ko jo prinesemo iz trgovine do avta in domov, zadošča, da pričnejo njeni listi odpadati. Tega pa si ne želimo. Zato je ne kupimo v trgovini, kjer je prehladno ali kjer piha po njej veter, na primer kjer so postavljene ob vhodu. Iz trgovine ali cvetličarne jo prinesemo dobro zavito v več plasti papirja, da se ne prehladi. Nakup božične zvezde naj bo tudi zadnje opravilo tistega dne, potem gremo z njo naravnost domov.
Zelo pomembno je tudi vedeti, da božična zvezda ne želi biti utesnjena, zato raste na robovih gozdov. Če je predolgo v gneči, bodo njeni listi ravno tako pričeli odpadati. Zato poglejte, kako so zložene v trgovini, preden jo kupite. Tudi celofana, v katerega jih zavijejo, da je zanje prevoz manj stresen, ne prenašajo predolgo. Zato ne kupujte tam, kjer trgovci niso odstranili tega celofana.
Zakaj toliko o odpadanju listja? Ko pričnejo listi odpadati, naj bo vzrok tak ali drugačen, se tega procesa ne da več ustaviti. V naravi namreč božična zvezda pozimi, ko je dan najkrajši, zacveti, se oplodi, nato pa odvrže vse liste tako, kot jih pri nas odvrže večina listavcev, da potem spomladi ponovno zrastejo novi, sveži listi. Proces je torej naraven, prične se pa takoj, ko cvetovi odcvetijo, tudi brez kakršnega koli stresa. Zato je naslednja stvar, ki jo ob nakupu preverite, kako daleč so odprti cvetovi. V sredini rdeče rozete poiščite drobne bunkice, čim manjše so, tem dalj časa boste ohranili lepo rastlino tudi v naših, zanjo presuhih in ogrevanih prostorih. Če so že
odprti, je ne kupite.
Omenila sem že, da raste božična zvezda na robu gozda, torej na svetlem prostoru, vendar ni direktno obsijana s sončnimi žarki. Tega ne mara. Zato jo po možnosti tudi doma postavimo na svetel, a ne s soncem obsijan prostor. Če je možno, tudi naj ne bo prevroče v njem, seveda pa tudi ne hladno. Najraje ima temperature med 18 in 22 oC. Vse, kar je pod 15 0C, pa povzroči odpadanje listov. Tudi vsak prepih je lahko zanjo usoden, zato seveda ne sme biti na takih mestih. Ko zračite stanovanje, jo postavite tako, da po njej ne bo vlekel hladen zrak. Kot rastlina subtropov potrebuje ves čas vlažno zemljo, zato se ne sme izsušiti. Samo enkrat nam to uspe, pa bodo pričeli listi odpadati.
Slovenska simbola božiča sta božični kaktus in seveda
1 v • v	v • .
božično žito
Božična zvezda je res lep simbol božičnih praznikov, čeprav ni povsem naša. Že zelo dolgo pa te praznike slavijo božični kaktusi. Te rastline pa za razliko od božične zvezde zahtevajo hladen, a svetel prostor in bodo najdalj cvetele, če bodo temperature bolj ali manj ves čas pod 15 oC. Zato so najlepši v neo-grevanih vežah ali spalnicah. Tudi prestavljanja, ko že nastavijo popke, ne prenašajo. Poleti jih imamo navadno zunaj, a na stalno mesto jih je treba postaviti takoj, ko opazite prve popke. Žal so letos zaradi muhastega vremena po večini zacveteli nekoliko prej. Mnogi si zdaj želijo, da bi cvetenje vzdržalo do božiča. To lahko dosežete edino tako, da jih imate na hladnem. Kot pa sem že rekla, jih cvetočih prestaviti drugam ne smete več. Gnojenje tudi v času cvetenja ni potrebno. Spomladi jih presadimo v novo, hranilno prst, pa bo zadoščalo. Te skromne rastline so zelo prijazne tudi zato, ker jih povsem z lahkoto razmnožujemo. Če se bo kdo pri vas torej navdušil nad tem lepotcem, spomladi preprosto posadite nekaj členkov v zemljo, hitro bodo pognali korenine in novega lastnika s cvetenjem razveselili že za prvi božič.
Božično žito pa je že star slovenski božični simbol, mogoče bi bilo bolje reči slovanski simbol, saj ga poznajo tudi naši sosedje. Pšenica je vedno pomenila hrano, obilje, varnost in življenje. Zelenje sredi zime pa ravno tako prinaša upanje na novo pomlad. S prihodom krščanstva se je običaj setve pšenice ohranil. Ker so naši predniki radi poudarjali tudi simboliko godov različnih svetnikov, so pričeli žito sejati ob točno določenih praznikih. Božično žito sejemo torej na god sv. Barbare, to je 4. decembra, ali na Marijin praznik, ki je 8. decembra. Da bo najlepše ravno za praznike, ga posejemo na god sv. Lucije, torej 13. decembra. Pšenica namreč hitro kali in raste, zato je ne sejemo prehitro. Vendar je lep zimski okras naših polic in miz lahko cel decembrski čas. Ko zraste, jo preprosto porežemo, saj se hitro obrašča in je že dan ali dva po rezanju spet lepa, močna in zelena. Da bo aranžma še lepši, lahko med žito postavimo manjšo božično zvezdo, svečo ali samo okrasek. Naši predniki pa so verjeli, da bo letina obilna, če bo hitro kalila, kar se mi zdi popolnoma normalno, to je pomenilo, da imamo zdravo, neokuženo seme. Ne bi bilo slabo, če bi vsi kmetje, ki sejejo lastno seme, njegovo zdravstveno stanje preizkusili na tak lep, tradicionalni način. Če se pokažejo težave že na tako posejani pšenički, je treba drugo leto še več pozornosti posvetiti zdravstvenemu varstvu posevkov. dodatno srečo in obilen pridelek pa prinaša božično žito v jaslicah. Zato postavimo manjši lonček tudi tja.
Veliko upanja vam želim na prvo adventno nedeljo.
Miša Pušenjak
SM
:m
Foto: Miša Pušenjak
Adventni venček, narejen iz navadnih makaronov, nalepljenih na osnovo iz stiropora in pobarvani s svetlečim srebrnim lakom.
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 19.
MED je naravni sladki dar narave. V davnih časih je veljal za hrano bogov. Pridelajo ga čebele iz cvetličnega nektarja, ki ga v svojih želodčkih oplemenitijo z izločki svojih žlez in ga pustijo zoreti v satju. Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Ponašamo se tudi z avtohtono čebeljo pasmo - kranjsko čebelo. Vrste medu se med seboj razlikujejo po botaničnem in geografskem poreklu. Različne vrste ločimo po vonju, okusu, barvi, vsebnosti cvetnega prahu in hitrosti kristalizacije. Proces kristalizacije je normalen pojav pri naravnem medu. Kristalno obliko ponovno utekočinimo v vodni kopeli z rahlim segrevanjem. Visoke temperature uničijo zdravilne lastnosti medu, poudarijo pa aromo, kar je v kuhinji pogosto zaželeno. Najbolj priljubljene vrste medu so akacijev, cvetlični, lipov in kostanjev.
Med je odlična hrana za vsa življenjska obdobja in vse letne čase. Uživamo ga samostojno in kot dodatek različnim jedem, predvsem sladicam, poda se tudi k mesu. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja (grozdni in sadni) je cenjeno sladilo v vsakdanji prehrani, tudi dietni. Ti sladkorji gredo hitro v kri in telesu dajo energijo. Med vsebuje tudi številne vitamine, minerale, encime in antioksidante. Zato je med tudi odlično naravno zdravilo za krepitev imunskega sistema, sprostitev in boljši spanec, olajša izkašljevanje, deluje protivnetno, pomirja kožo in pospešuje celjenje manjših ran in
opeklin. Med je tudi lepotilo, saj je priljubljena sestavina naravnih kozmetičnih izdelkov za nego kože in las.
Ob medu je pomemben čebelji produkt tudi matični mleček. To je izloček žrelnih žlez mladih čebel, ki ga izločajo zelo kratek čas, zato je pridelana količina majhna in je zelo dragocen. Ob številnih vitaminih in mineralih vsebuje tudi aminokisline in predstavlja esencialno hranilo, čeprav ga imajo nekateri za vsemogočno zdravilo. Ugodno vpliva na povečanje koncentracije, krepi življenjsko moč in imunski sistem ter zavira staranje. Nekateri mu pravijo tudi eliksir mladosti. Uporablja se svež (je zelo občutljiv in zanj veljajo posebni pogoji shranjevanja in uporabe) ali v obliki medu, kapsul in v tekoči obliki v enodoznih stekleničkah z različnimi dodatki.
Cvetni prah je za čebele glavna hrana. 10 % čebeljega pridelka prahu čebelarji poberejo kot cvetni prah, ki ga potem dodajajo medenim zdravilnim izdelkom. Sestavine so podobne sestavinam matičnega mlečka, zato ga uporabljamo enako kot mleček ali skupaj z njim. V ponudbi je kot samostojni čisti cvetni prah in v sestavljenih izdelkih v obliki medu, kapsul, sirupov.
Propolis je smolast čebelji proizvod, ki ga čebele uporabljajo za premaz notranjih sten panja in za »popravilo« satja. Že v antičnih časih so mu namenjali posebno pozornost. Tudi danes medicino najbolj zanima ta čebelji produkt. Propolis je zmes
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
smol, eteričnih olj in cvetnega prahu. Deluje kot naravni antibiotik, proti bakterijam, virusom in glivicam ter pospešuje celjenje ran. Za zdravilne namene se uporabljajta vodni in alkoholni ekstrakt v obliki kapljic ali pršila, najdemo ga v pastilah za grlo, v sirupih in mazilih.
V dnevni prehrani zdravega človeka je lahko do 100 g medu (tri velike žlice). Pri tem iz prehrane izključimo druge sladkorje ali sladice. Dnevno dozo medu razdelimo na več manjših odmerkov. V primeru bolezni lahko posežemo po obogatenih izdelkih, ki ob medu vsebujejo tudi druge energijsko in zdravilno bogate čebelje pridelke. Teh je na našem trgu veliko. O izbiri pravega za vaše dobro počutje, ohranjanje zdravja ali lajšanje bolezenskih težav poiščite nasvet v vaši lekarni!
Namig: med je odlično sla-dilo za sladkanje čaja. Da ohranite njegove zdravilne lastnosti, temperatura čaja ne sme presegati 40 °C.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
S svetovne
glasbene
scene
Pred dnevi je v Nokia The-atru v Los Angelesu potekala 40. podelitev Ameriških glasbenih nagrad (AMA 2012). Veliki zmagovalec letošnje podelitve je mladi, komaj 18-letni kanadski zvezdnik Justin Bieber, ki je osvojil vse tri nagrade, za katere je bil nominiran. Zraven najprestižnejše nagrade za najboljšega izvajalca leta je osvojil še nagradi za najboljšega pop-rock izvajalca in najboljši pop-rock album (»Believe«). Med ostalimi dobitniki nagrad še posebej izstopa Taylor Swift, ki je osvojila že peto AMA-na-grado po vrsti v kategoriji najboljše country pevke. Na svečanosti so se poklonili pokojnemu televizijcu in glasbenemu producentu Dicku Clarku. Ta je nagrade, pri katerih o nagrajencih odloča občinstvo, ustanovil leta 1973 kot alternativo nagradam grammy.
http://squaremadonna.files.wordpress.com
Justin Bieber
Seznam letošnjih nagrajencev (AMA 2012):
Izvajalec leta: Justin Bieber Novi izvajalec: Carly Rae Jepsen
Najboljši izvajalec - pop/
rock: Justin Bieber
Najboljša izvajalka - pop/
rock: Katy Perry
Bend, duo ali skupina - pop/
rock: Maroon 5
Album - pop/rock: Justin
Bieber, »Believe«
Najboljši izvajalec - country:
Luke Bryan
Najboljša izvajalka -country: Taylor Swift Bend, duo ali skupina -country: Lady Antebellum Album - country: Carrie Underwood, »Blown Away« Najboljši izvajalec/izvajalka - rap/hip-hop: Nicki Minaj Najboljši izvajalec - soul/ R&B: Usher
Najboljša izvajalka - soul/
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
3.	DIE YOUNG - KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LITTLE THINGS - ONE DIRECTION
2.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
3.	DNA - LITTLE MIX
NEMČIJA
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SKYFALL - ADELE
R&B: Beyonce
Album - soul/R&B: Rihanna,
»Talk That Talk«
Najboljši izvajalec -
alternativni rock: Linkin
Park
Najboljši izvajalec/izvajalka
-	pop: Adele
Najboljši izvajalec/izvajalka
-	latino: Shakira Najboljši izvajalec/izvajalka
-	elektronska glasba: David Guetta
V okviru svoje aktualne svetovne glasbene turneje »Made in Germany« bo 30. aprila prihodnje leto v ljubljanskih Stoži-cah nastopila kultna nemška zasedba Rammstein. Omenjena turneja traja že več kot dve leti, v tem času so nastopili v ZDA, Južni Afriki, Avstraliji, Kanadi in Evropi. Navdušujoč pa je tudi podatek, da si je turnejo doslej ogledalo že več kot 1,3 milijona obiskovalcev. Skupina Rammstein je bila ustanovljena leta 1994, že od vsega začetka pa vse do danes so njeni člani Till Lindemann (vokal), Richard Kruspe (kitara), Paul Landers (ritem kitara), Oliver Riedel (bas kitara), Christoph Schneider (bobni) in Christian Lorenz (klaviature).
Marca prihodnje leto naj bi izšel novi studijski album legendarnega ameriškega glasbenika Jimmya Hendrixa. Album, na katerem bo 12 novih skladb, ki so nastale med letoma 1968 in 1969, bo nosil ime »People, Hell and Angels«. James Marshall »Jimmy« Hen-
drix se je rodil 27. novembra 1942 v Seattlu, kljub temu da je preteklo že več kot 40 let od njegove smrti (1970), je še vedno zelo popularen in vzor mnogim glasbenikom po vsem svetu.
®®®
Novi album »Take Me Home« popularne najstniške skupine One Direction že podira prodajne rekorde. Kljub temu da je od izida album preteklo šele nekaj dni, se je že prebil na prva mesta v kar 32 državah. Med temi državami so tudi nekatera najpomembnejša glasbena tržišča, kot so Velika Britanija, ZDA, Avstralija in Kanada. Novi album prav tako ruši rekorde v spletni trgovini iTunes, kjer prve napovedi kažejo, da se bo le v nekaj dneh prodal v milijonski nakladi. Prav tako albumu »Take Me Home« odlično kaže v tudi v ZDA, kjer so že prodali 540.000 izvodov. S tem pa so si fantje že zagotovili prvo mesto na uradni ameriški lestvici albumov Billboard 200. One Direction bodo tako postali prva britanska skupina v zgodovini, ki je s svojima prvima dvema albumoma debitirala na samem vrhu ameriške glasbene lestvice.
®@®
Globalna televizijska postaja MTV je leta 2008 začela z akcijo Exit, preko katere s pomočjo najbolj znanih svetovnih glasbenih izvajalcev opozarja na še vedno zelo razširjeno trgovanje z ljudmi. V okviru akcije MTV EXIT se bo 16. decembra v Burmi oz. Mjanmaru zgodil prvi zgodovinski nastop kakšnega tujega glasbenega izvajalca v tej državi. Čast prvega nastopa v državi, ki se pravkar prebija iz dolgoletne vojne diktature, je pripadla popularnemu 35-letnemu ameriškemu pevcu Jasonu Mrazu. Mraz je na glasbeni sceni prisoten že vse od leta 2001, v tem času je posnel nekaj velikih uspešnic in izdal pet studijskih albumov. Zadnji med njimi »Love Is a Four Letter Word« je bil objavljen aprila letos.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Vedeževalci -1. del
Teh je precej. Pojavljajo se vsepovsod ... predvsem v medijih seveda. Na televiziji in radiu ter v časopisih. Očitno jim gre precej ali pa vsaj dovolj dobro, si mislim. Oglasi namreč niso zastonj. Pa se vprašam, zakaj? Kako? Kako je mogoče, da jih je še zmerom toliko? Dobro, če hočejo biti, naj bodo. Pomembnejše se mi zdi vprašanje, zakaj jih ljudje obiskujejo. Čemu in komu na čast jim plačujejo? Mar ni človeštvo preraslo dobe šarlatanstva in praznoverja? Bogaboječnosti ter prodajanja megle? Očitno ne ... Nič ne kaže, da bi bilo vse to v zatonu. Horoskopi se recimo pojavljajo vsepovsod. Ni ga časopisa ali revije, ki ne bi v zadnjih straneh premogel dnevnega ali pa tedenskega horoskopa. Seveda so tam z enim samim namenom; prodajajo se. To ljudje berejo, to jih zanima. Nasvet vedeževalca.
Človek bi pomislil, da so ljudje neumni, da temu nasedajo, pa ni tako enostavno. Ne bi mogel niti trditi, da so krivi šarlatani. Ljudje so se od nekdaj pač poskušali prigrebsti do denarja, kakor so vedeli in znali. Tem lažje, tem bolje. In dokler so stranke, ki meglice kupujejo, vztrajajo. Že, že, nekaj neumnih ljudi se prav gotovo najde, vendar večina, menim, je preprosto naivna, naseda lastnim željam ter upom in je morebiti ne dovolj izobražena ter osveščena v tej smeri. Doktorat iz astrofizike namreč nikogar ne obvaruje pred prodajalci megle. Zatorej recimo temu pisarjenju tukaj skromen poskus premakniti koga. Spodbuditi koga, pa čeprav samo enega ali eno, k razmišljanju, k dvomu.
Začnimo recimo s tem, da veliko prodajalcev megle tako ali tako dobro ve, kaj prodaja. Ampak, dokler kdo plačuje, se ne pritožujejo. So pa tudi tisti, ki zares in iskreno verjamejo svojim tako imenovanim "sposobnostim". Mogoče zato, ker si zelo močno želijo, da bi jih imeli, ali pa preprosto zaradi potrditve drugih. Kar pa spet ni zelo zahtevno. Ljudje smo si bolj podobni, kot si upamo priznati in ni pretirano težko tu in tam kaj pravilno uganiti. Temu pravimo "hladno branje" oziroma "cold reading" v angleščini. V principu gre bolj ali manj za spolirano tehniko ugibanja. Trditve so ponavadi zastavljene v obliki vprašanj, na katera stranka sama odgovori, ali pa so zelo, zelo široke in se lahko nanašajo na absolutno karkoli.
Primer je recimo, da vedeževalec/vedeževalka reče, vidim, oziroma slutim rjavo. Sledi seveda vprašanje ali je imela osebe rjave lase, rjave oči, je nosila rjavo obleko, je to bila njena najljubša barva, je oseba imela rjavega psa, mačko, rjav avto, rjavo fasado in tako naprej v neskončnost. V nekem nepomembnem detajlu se bo že našla rjava in stranka bo seveda navdušena nad točnostjo vedeževalca. Kajti tako ljudje funkcioniramo. Zelo dobro se spomnimo enega uspeha, devetdeset popolnoma zgrešenih trditev prodajalca megle pa preprosto pozabimo. Za ceno ene prave trditve naši možgani kratko malo izbrišejo neštete poskuse in neuspehe. Po enakem kopitu delujejo tudi vedeževalci, ki dejansko verjamejo svojim sposobnostim. Konec koncev so tudi oni samo ljudje. Spomnijo se petih primerov, ko so strankam zelo natančno opisali njihovo življenje, tisoče tistih, ki pa so ob njihovih ugibanjih modro molčali namesto navdušeno pritrjevali, pa se čisto zares ne spomnijo.
To smo ljudje. Nismo popolni. Določajo nas geni in omejujejo nas sposobnosti naših možganov. Precej depresivna misel za vrsto, ki težko sprejme, da pa vendarle ni vsemogočna in vsevedna, ampak tako je. Zaupamo svojim čutom in svojim možganom, ki pa jih je, pa če si priznamo ali ne, precej enostavno ukaniti. Vzemite za primer čarovniške trike in iluzije. Vsi dobro vemo, da niso resnični, pa vendar bi prisegli, da so, če tega ne bi vedeli. Naši možgani nam tako pač sporočajo, tako so prepričani, tako interpretirajo zaznavne signale in pri tem ne moremo nič ... Razen, da se teh pomanjkljivosti zavedamo in vsakič premislimo dvakrat. Saj se spominjate tistega, da v znanju je moč, mar ne?
Matic Hriberšek
Le s t v i
NAJ
2. DIAM
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	TRY - PINK
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
4.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABI EMELI SANDE
5.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
6.	SKYFALL - ADELE
7.	GANGNAM STYLE - PSY
8.	SOME NIGHTS - fun.
9.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNi
10.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
11.	DOOM AND GLOOM - THE ROLL» STONES
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kisla repa, kašnice SREDA
zelenjavna enolončnica, gratinirane skutne palačinke ČETRTEK
kuhana govedina, špinača, pire krompir PETEK
ješprenj z jurčki, solata SOBOTA
pečena piščančja krila, široki rezanci, rdeča pesa v solati NEDELJA
juha iz mesnatih hrbtiščnih kosti, kuhane hrbtiščne kosti, pražen krompir, hren z jabolki, čokoladna rulada PONEDELJEK
paprika, polnjena z zelenjavo in rižem, slan krompir v kockah
Ješprenj z jurčki
Sestavine: 30 dag kuhanega ješprenja, 2 žlici olja, 10 dag sesekljane čebule, 5 dag na kocke narezanega paradižnika, 5 dag na kocke narezanega kuhanega korenja, 20 dag očiščenih in narezanih jurčkov, sol, poper, peteršilj,
šetraj in timijan.
Na olju prepražimo čebulo, dodamo paradižnik, korenje, jurčke in prepražimo. Nato solimo začinimo in po potrebi dodamo vodo ali jušno osnovo. Primešamo kuhan ješprenj. Primešamo in kuhamo še kakih 5 minut ter še toplo postrežemo.
Čokoladna rulada
Za testo: 5 jajc, 8 dag jedilne čokolade, 8 dag sladkorja; za nadev: 1 sladka smetana; za preliv: 120 g jedilne čokolade, košček margarine, malo olja; za okras: košček bele čokolade.
Zmešamo rumenjake s sladkorjem in dodamo staljeno in ohlajeno čokolado. Beljake stepemo v sneg in ga dodamo masi (mešamo na roke). Testo damo na namaščen peki papir in pečemo okrog 10 minut pri 200 stopinjah. Ko je testo pečeno, ga obrnemo na delovni pult, ki smo ga prej posuli s sladkorjem v prahu. Na peki papir položimo mokro krpo, da papir lažje odstranimo. Ko je testo ohlajeno, ga namažemo s sladko smetano, zvijemo v rulado in prelijemo s prelivom. Za okras stalimo košček bele čokolade, nakapljamo na rulado nekaj večjih kapelj in jih »razmažemo« s pomočjo zobotrebca v okrasek.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
GLASNO
Prijatelja sta se po rock koncertu srečala na parkirišču in eden reče:
»Danes je bilo pa res glasno!« »Hvala, dobro. In tvoja žena ter otroci?« se je oglasil drugi.
BOKSAR
Gost pride v restavracijo. Ker garderobe ni nihče varoval, je plašč obesil na obešalnik in nanj z buciko pripel list papirja, na katerega je napisal: »Franc Kovač, boksar!« Ko je po večerji odhajal, je ugotovil, da plašča ni več. Na praznem obešalniku je bil zataknjen listek papirja z napisom:
»Lojze Z., maratonec.«
uspešen ljubimec? Le poglej ga: brez zob, brez las, majhen in čokat!«
»Jaz sem že spoznal njegovo taktiko. Ko se usede k točilnemu pultu v gostilni, reče dekletu: 'Saj nisem tako velik, kot izgleda, samo na svoji denarnici sedim!'«
GAŠENJE
Angela kliče dežurnega zdravnika na urgenco. Ker želi, da po moža pridejo kar najhitreje, je razburjeno zavpila v slušalko:
»Pridite takoj! Mož ima petinštirideset stopinj vročine in se mu že blede!«
»Potem pa kar gasilce pokličite!« je dejal doktor in spustil slušalko.
KONJI
Po preizkušnji rabljenega avta kupec reče prodajalcu: »Če se ne motim, ste mi rekli, da je to zelo močan avtomobil.«
»Točno. Devetdeset konjev ima.«
»Hm ... Potem je 85 konjev gotovo že poginilo.«
USPESEN LJUBIMEC »Kako je lahko Bojan tako
BREZ DOTIKA
V narodni galeriji vodič razlaga obiskovalcem vse mogoče o raznih avtorjih in umetninah. Nenadoma se jim približa lepa deklica in zaslišijo se moški vzdihi občudovanja. Vodič jih opozori:
»Moja hčerka. Druga polovica dvajsetih let. Prosim, da se je ne dotikate.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
DROBEN REČNI PESEK
ZGALEC OGLJA
ZNAČAJ, NARAVA, ČUD
IGRALEC TOS
STOLETJE
IRSKA PLESALKA (LOLA)
IGRALEC (STAR.)
VRHOVNA OBLAST
PLANINSKA KAVKA
PRIPADNICA ARIJSKE RASE
MERILEC
PISANA TROPSKA PAPIGA
GORA V POLHOGRAJ-SKEM HRIBOVJU
NAS IGRALEC (ROJ. 1934-)
VEZAČ SNOPOV
60 MINUT
LOJZE KRAKAR
RUS. PESNICA (ANA)
LUNICA
VZHIČEN ČLOVEK
NEMSKO MESTO
ZDRAVILO ZA VDIHOVANJE
OBTOŽBA (STAR.)
RIM. PESNIK
DUŠEVNI JAZ
RUDI TROJNER
ČLANA ORKESTRA
LITIJ
GUSAR
POTOČEK V ZASAVJU
GLASBENIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PESNICA
NATASA LAČEN
HRVAŠKI PISATELJ LOVRAK
PRELEŽANINA
DEBELO ČREVO
SREDIOSČE MORAVSKE
ALOJA
PRIPRAVA ZA KOPANJE JAMIC
VAS PRI LENDAVI
KOMAD ČUKOV
TRAČNICA
GOBA MAVRAH
OBRI
LITER (MANJ-ŠALNICA)
OBRAMBNA SNOV
NINO ROBIČ
POLET, LET
CESTNI ZAVOJ, OKLJUK
OTROSKA BOLEZEN, VETRNICE
LEGLO, GNEZDO (VET.)
LASULJA, PERIKA
OBLIČ BRAZDAR
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AHMATOVA = ruska pesnica (Ana, 1889-1966, Bela jata), BENICA = naseljepri Lendavi, najbolj vzhodno ležeče naselje v Sloveniji, ČMAR = debelo črevo, KAVER = planinska kavka, LIZIN = obrambna snov iz skupine globulinov, SENE = preležanina, inkubus, TALOB = potoček v Zasavju, TOŠČ = gora v Polhograjskem hribovju, visoka 1021 m.
■je^sej 'e^ojeq 'ejo^o 'aouou
'>ieu!A0 Tejei 'umi 'neofln 'ubav 'ejn 'eojuag 'je^uiel 'jeiug 'auas 'e^jaod 'in '!! 'seflsa^jo 'o§a '|osojae 'win 'dialed 'eaojeiunv 'zaAodous 'e^jegaAS Tapei '¡abju 'je|§o 'e^Ajiu :ouAoiopoA '3>INVZId>l 31 A31IS3d
Govori se ...
... da neka starejša stranka verjetno ne ve, kaj pravzaprav pomeni klavzura, ki si jo je omislila v najstarejšem mestu. V slovarju namreč piše, da je to predpis o tem, da je v samostanske prostore prepovedan vstop osebam nasprotnega spola. V dvorani pa so bile osebe vseh spolov in političnih barv in celo prvi mož države.
. da bi bilo primerneje, če bi omenjenemu shodu za zaprtimi vrati nadeli naslov kondomizaci-ja, kar naj bi po domače pomenilo zapiranje v ozke (interesne in malo osivele) kroge.
... da se najstarejše mesto lahko pohvali, da je dobilo ordinacijo lepotnega kirurga. Za začetek le enkrat mesečno, a mnogi so prepričani, da bo imel veliko dela -zlasti pred volitvami, ko bo treba izdelovati nasmejane politične obraze.
... da je prava škoda, da omenjeni lepotni kirurg ne bo operiral tudi osebnostnih in političnih gub. Potem bi ga zagotovo po tihem, skoraj neopazno (kot izpit iz nemščine) obiskal tudi nek poslanec, ki ne spoštuje sodbe v ime-
nu ljudstva.
... da je bivši direktor neke občinske uprave pred svojim odhodom s službenega računalnika izbrisal nekatere podatke. Vsekakor zanimiva zadeva za preiskovalce.
... daje v neki slovenskogoriški občini zelo vroče, saj imajo »strica« iz ozadja, ki ga baje ne ubogajo vsi nečaki.
... da so v šterntalski fabrikipri nabavi cenejše elektrike iz tujine kar precej privarčevali, zato so si ob letošnjem praznovanju spet
malo bolj privoščili. Le tradicionalne dodatne plače letos ni bilo od nikoder.
... da so baje v znanem holer-moškem rokometnem klubu luknje v obrambi manj zaskrbljujoče kot luknje v klubskem proračunu.
Vidi se ...
. da je najstarejše mesto minuli ponedeljek dobilo še eno potrditev, da si resnično zasluži, da je v njem sedež evropske prestolnica kulture.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 3.12. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Mettis Bukvarna. Nagrado prejme Luka Lenartič, Ptuj.
Foto: Peter Zmazek
Iskrice
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli v uredništvo zanimivo fotografijo Petra Zmazka in vprašanje, ali vemo, kje je ta Ptujska Cesta. Mi smo vedeli, kaj pa vi? Poznate naše kraje tod naokoli?
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		3	2		6	4		
			4		1			
6	5			3			9	1
2			8		5			9
		6				3		
8			1		3			2
4	1			8			3	5
			5		4			
		5	3		2	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	OOO
Bik	VV	©©©	€	OO
Dvojčka	VVV	©©	€€€	O
Rak.	VV	©©	€	OOO
Le.v	V	©©©	€€	OO
Devica	VVV	©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©	€	OOO
Škorpijon	VVV	©©	€€	O
Strelec	V	©©©	€€	OOO
Kozorog	VV	©	€€€	O
Vodnar	VVV	©©	€	OOO
Ri6i	VV	©©©	€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Skrivnost velikih del je, da se ujemata predmet in avtorjev temperament.« Gustave Flaubert
»Na knjižnih policah pogrešamo slovarje živalskih govoric.« Božidar Eržen
»Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi bila za kaj koristna.« Plinij
»Soba brez knjig je podobna telesu brez duše.« Cicero
»Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu.«
Victor Hugo
»Le nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti še človek.« Ralph Waldo Emerson
Rebus • Rebus • Rebus
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. oktobra do 3. decembra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNI
ILOGA-.
LETA 2012
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. v času od 23. do bo. novembra bomo vvsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, kiju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio
Tednik Ptuj, Raičevaulica6, 2250 Ptuj Med vsemi prispelimi dopisnicami do b. decemb srečne nagrajence, ki bodo prejeli vstopnico Maslina in Cambi z gosti Vinko Coce in Tedi 20. uri všportni dvorani gorišnica. k. decembra v časopisu štajerski bomo poslali po pošti
Ime: Priimek: Naslov: Pošta: Telefon:
BOMO IZZREBALI HRVAŠKIH KLAP PETEK, 7.12. OB OBJAVILI VTOREK, U NAGRAD PA VAM
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pfilogi^Ski b 12.000 izvodov 28. decembra 2012 v revialni oBU^c objavite svoja praznična voščila!	*
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralcev i tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno ob|alc| Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 7. decem
v
Štajerski
Í bo izšla, v nakladi HUri, v njej pp lahko
isopisa ŠJajerski pu časopisa. et 2012.*
KLAPE
RADIOPTUJ
89,8«98,e'io4;3
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA		t OPR.	BARVA
201»	2.390,66	MOŽN. VRAČILA DDV	BELA
2003	2.090,66	2.LAST, AVT. KUMA, ABS	SV. MODRA
2003	2.990,66	AIRBAG, SERVO VOLAN	OPEČNO RDEČA KOV.
2006	4.090,66	1 LAST., EL PAKET, KUMA, ARS BELA	
2008	5.990,00	1.IAST, KUMA, le 92497 km	TANGO ORANGE KOV.
2006	5.990,00	TEMP, ALU plat, ¡.last.	Urna kov.
2001	6.990,00	alu plat, avt. kuma	t.siva kov.
2007	7.490,00	DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT.	SREBRNAKOV.
2010	7.990,00	EL paket, KUMA.ZEL0 lip	SV. MODRA KOV.
2009	8.190,00	IE 49.S94 hm, TEMP0MAT	TANGO ORANGE KOV.
20011	0.190^10	EL PAKET, POIDVAINIRAC.	ZELENA SQUEE2E KOV.
2007/08	9390,00	1.LAST., ELEKT. PAKET	TEMNO SIVA KOV.
2011	9.990,00	AVT.KUMA, SAMO 6450 km	ČRNA KOV.
2016	10.990,00	DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT.	BELA
2662/63	17.990410	USNJE, P0IR SERV.KNJIGA	MAKOV.
HAT SOIDO VAN KOMBI HIRGON 1.1 TI PEUGEOT 2061.GI.3VRA1A FORD FIESTA I J, 3 VRATA FORDMONDEO 1.81 TUEND, S VRAT, SLO FORD FIESTA M TREND, 5 VRAT, SLO CITROEN HlilliVVllU VRATA FORD FUSION I.ti 5VRAT FORD FOCIIS KARAVAN 1.B PEUGEOT 2071.41,5 VRAT FORD FIESTA TREND 1.4,5VRAT FORD FIESTA TREND 1,25,5 VRAT TOYOTA AURISZ.O DIESEL TERRA FORD FUSION 1.SIE00NV FORD CMAX 1.6 VCT TREND, SLO UMWM3SMGC0UPEAVTWATTK
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.not/avtomobilipr
r
PTUJSKA TELEVIZIJA

Toreh 27.11, yo Prodajno okno 9=00 Dnevnik TV Maribor - pan. 9:25 KuTiinjica - por. 9:50 loto kanal 10:00 Ptujska kronika -pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 1:35 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomorski tednik -pnn. 13:30 Info kanal
15:10 Duhovna oaza -11. oddaja - pon. 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno
7:00 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 7:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Moto scena-15. oddaja -pon. 13:40 Info kanal
10:30 Zemlja in mi -12. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptujske odrske deske -10. oddaja -
20:45 fpknapovedmk-11, oddaja-pon. '" .■.SSL. ,, nririai, n(in 21:20 Sport(ng) -11. oddaja - pon. M	"odlla'a"pDn'
21:55 Glasben čredah
Sreda 28.11.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal
17:10 Cista umetnost -13. oddaja - pon.
17:30 Rajski vrtovi Fidžija- Jok, film
18:00 Povabilo na kavo
18:35 Kultura na dlani -10. oddaja - pon.
19:20 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Mofo scena -IS. oddaja-pon.
20:40 Povabilo na kavo-pon.
21:15 Reei TV GoriSnica
22:15 Info kanal
Četrtek 29.11. 6:30 Prodajno okno 3:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 0:55 Info kanal 1:45 Prodajno okno ------[tal
2i00 Ptujsta krnita 2:20 Povabilo na kavo 12:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno
pon.
15:30 Kultfpa 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Športni ki
^JnevmkTVMaribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
10:35 Duhovna oaza -11. oddaja - pon.
11:00 Modro - pon.
11:35 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Info kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Poslanski utrip -10. oddaja - pon.
13:50 Info kanal
14:35 Gostilna pr Francet - T. oddaja - poi
ias -Slovensko naj
ion.
laja - pon.
.opaliSde 2012 -pon. 17:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pi 18:20 Sport(no)-11. odii 18:50 Info kanal 19:40 Izrahljene gume-pon. 19:50 Uspehi Mine Markovič - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip -11. oddaja - pon. 21:05 Ptujske odrske deske -10. oddaja -21:30 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -12. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
pon.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
Justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
VSAK ČETRTEK
1®. UIF1
IL0VEN6KDH POP 1 T® [F
7 SLOVENSKIH POLK \U VALČKOV
1.	BOŠTJAN K0NEČNIK- Premlada si deklica
2.WERNER-Konecje
3.	K0RAD0 & FRANCI & ANITA - Ločenca
4.	T. ŽAGAR & M. SMDDE - Za naju pomlad bo vedno cvetela
5.	BOŠTJAN DIRNBEK - To noč si zaspala zraven njega
6.	MINUTKA - Je to tisto pravo (rmx)
7.	ANITA KRALJ & LEJA LEUTGEB - Ko bi jaz
1.	KATRCA-Jodl recept
2.	T0PLAR -V Podčetrtek grem
3.	UNIKAT - Na slivniškem jezeru
4.	MLADIKA - Ljubezen prva je kot sneg
5.	SL0VENSK0G0RIŠKI KVINTET - Fantič moj
6.	FRANČIČ - Sveti Martin
7.	RUDI ŠANTL & ZLATA - Abrahamka
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
-g^_____________________
ilLOVi TOKIH POP 7 TOP
Glasujem za:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Ime in priimek- _ Naslov: Tel, Številka: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
www.radio-tednik.si
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 13. 11. in 30. 11.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 5. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 21 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 36 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Obiščimo madžarsko prestolnico v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov.
Odhod avtobusa izpred železniške postaje na Ptuju ob 05.00 uri. Vožnja po pomurski avtocesti v smeri Lendave na Madžarsko: Pot nas bo vodila po avtocesti po južni strani Blatnega jezera. Vmesni postanki. Dopoldanski prihod v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO.
Najprej postanek ob Elizabetinem mostu, sprehod po mestnem jedru Vaci in obisk pokrite tržnice, kjer bo možnost prvih manjših nakupov, obisk stojnic, .... Krožni ogled mestnih znamenitosti: Nep stadion, Trg herojev, grad Vajdahunyadi, cerkev sv. Štefana, Parlament .. Prosto za kosilo in nakupe v enem izmed nakupovalnih središč ... Za konec pa se pov-zpnemo še do znamenite ribiške utrdbe, Matijeve cerkve in mestne hiše na hribu Buda ob nekdanjem grajskem kompleksu. Povratek nazaj v smeri Blatnega jezera. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
•	prevoz s turističnim avtobusom,
•	cestnine in parkirnine,
•	vse oglede po programu,
•	slovensko vodenje,
•	organizacijo potovanja.
Možna doplačila (po osebi):
•	za panoramsko vožnjo z ladjico po Donavi = cca 11 EUR,
•	za ogled muzejev po želji.
ODHOD: sobota, 15.12. ob 5.00 uri
Ne bomo otožni, ker si odšel. Hvaležni bomo, ker si bil.
V SLOVO
Veselin Miletic
ZAVČEVA ULICA 26, PTUJ
Tvoji žalujoči
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
Danes, 27. novembra, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Frančiška Bizjak rojena Heric
IZ OBRTNIŠKE ULICE 2 NA PTUJU
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, podarite cvet ali prižgete svečko. Zelo te pogrešamo!
Žalujoči: njeni najdražji
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 27.11.
00:00 Video strani 8:00 Gostilna pri Francetu 9:00 Polka in Majolka 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kicar poje In igra 1. del 21:20 Gostilna pri Francetu 22:20 Duhovna oaza 23:00 Video strani
SREDA 28.11.
00:00 Video strani
8:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdlno 2012
9:20 Osrednja prireditev Občine Hajdlna 11:00 Starše - Srečanje PZ za Čolnaričevo plaketo 13:00 Oddaja ŠKL 14:00 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Starše 20:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdlno 2012-2 del 21:30 Osrednja prireditev Občine Hajdina 23:00 Gostilna pri Francetu 23:50 Video strani
ČETRTEK 29.11.
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz občine Domava 8:45 Marti novanja v občini Domava 9:30 Jubilejni koncert Vinska gora 2012 11:30 Video strani
16:00 Seja sveta Občine Lenart - V ŽIVO 20:00 Koncert ans. Žargon - 2. del 21:15 Glasbene novičke z Ingrid 22:00 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Dornava
Prireditvenik	-i	
Torek, 27. november		
10:00 Kidričevo, dvorana: odprtje razstave Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister
16:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: pravljična ura in muzejska delavnica Z nami po skriti zaklad
17:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: tradicionalna šolska prireditev za dedke in babice
19:00 Ptuj, Ljudska univerza:Smehologija - prosvetljevalno razvedrilni program in Tadej Toš
19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predstavitev monografije dr. Darje Koter Slovenska glasba 1848-1918, pogovor vodi Aleš Šteger
19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Pravljični večer za odrasle
Sreda, 28. november
17:00 Grajena, telovadnica OŠ: tradicionalna šolska prireditev za babice in dedke
Četrtek, 29. november
17:00 Ptuj, Animacija, Aškerčeva 1: predavanje v sklopu Šole modrosti, Mateja Tomšič Akengen
18:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg: predpraznični koncert z bazarjem voščilnic
19:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Učitelj in pogovor z Acom Prosnikom, mag. klinične psihologije
Petek, 30. november
18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: predstavitev knjige »Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice« in pogovor z avtorjem Matejem Mertikom, razstava slik Srečka Srebota
18:00 Ptuj, Gostilna PP: redna letna skupščina in zaključek leta Manager kluba Ptuj
18:00 Velika Nedelja, telovadnica OŠ: 3. Jesenska prireditev, zbiranje prispevkov za šolski sklad
Mestni kino Ptuj
Sreda, 28. november: 16:00 Teksas severnega morja, gostovanje 28. festivala lezbič-nega in gejevskega filma.
Četrtek, 29. november: 16:00 Da ali ne, gostovanje 28. festivala lezbičnega in
gejevskega film; 19:00 Učitelj, predavanje mag. klinične psihologije Aca Prosnika - Učitelj na razpotju.
Petek, 30. november, sobota, 1., in nedelja, 2. december: 16:00 Hiša pravljic; 18:00 Učitelj; 20:00 Nevidno zlo-maščevanje.
ZAHVALA
Mirno, kakor je živela, nas je zapustila naša teta
Marija Venta
roj. Hebar
IZ OSLUŠEVCEV 46
Ob njeni izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju pomagali v njeni osamljenosti. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji življenjski poti, darovali za sv. maše, cerkev in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb, ge. Jožici in ge. Tereziji za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter podjetju Aura za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Vsi njeni
Skromno si živela, v življenju mnogo delala, trpela, ko pošle so tvoje moči, zaprla trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA Amaliji Dominko
CVETKOVCI 55
Iskrena hvala vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste 10. 11. 2012 v tako velikem številu k večnemu počitku pospremili našo drago mamo, matiko in prababico, sestro, taščo in teto. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, darovane svete maše.
Posebna hvala govornici Jožici in vnukinji Valeriji, g. župniku, pogrebnemu zavodu Aura, godbeniku za odigrano Ave Mario, hvala nosilcem obeležij. Posebna zahvala Komornemu moškemu zboru iz Ptuja. Hvala vsem in vsakemu posebej za poslednje slovo.
Z žalostjo v srcu vsi njeni
Usoda je hotela to,
da ustavili sta se vajini plemeniti srci. Zdaj ostaja pri nas praznina, v srcih naših pa bolečina.
V	SPOMIN
V	teh dneh je minilo 24 let, odkar nas je zapustil dragi oče in dedek
Stanko Šegula
in leto žalosti, odkar je odšla od nas draga mama in babica
Mimica Šegula
IZ POLENCEV 40, POLENŠAK
Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Vajini najdražji
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena.
Telefon 051 667 170._
PRODAM visoko kalorične pelete s certifikatom o gorljivosti po ugodni ceni.
Tel. 041 723 957._
KUPIM traktor Zetor, Ursus, Ferguson ali podobno. Tel. 041 235 349. PRODAM pujske, težke 25-30 kg po ceni 2,60 €/kg. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 180 kg. Tel. 041 313 433.
KUPIM bikce simentalce, stare do mesec dni. Tel. 041 875 779._
PRODAM 8 metrov bukovih drv. Tel 041 577 957.
DELO
PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-ico za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kon. št: 031 301 116 ali 031 390 953.
Živ je spomin ljubeč, čas življenja, ujet v večnem miru plamena sveč.
SPOMIN
Letos mineva 7 let, odkar smo pospremili na zadnjo pot drago ženo in mamo
Marijo Mohorič
in 5 let od slovesa drage hčerke in sestre
Marice Mohorič
IZ TRNOVSKE VASI 25
Ostajata z nami.
Vajini najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragih staršev, babice in dedka, prababice in pradedka
Franca in Jožefe - Pepce Potrč
Z MESTNEGA VRHA 107
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za sv. maše. Hvala govornikom, posebej g. Zorcu, hvala lovskim tovarišem in njihovim rogistom, hvala Mateju in Juretu za odigrano melodijo, hvala vsem patrom za opravljena pogrebna obreda s sv. mašo. Še posebej hvala patru Andreju za vso duhovno pomoč.
Žalujoči vsi njuni najdražji
www.tednik.si
Ptuj • Zgodba Evelin in malega Domna
»S še ne dveletnim otrokom ne morem pod dravski most...«
Enainštiridesetletni Evelin Bezjak s Ptuja s še ne dveletnim otrokom, ki ima že od rojstva zdravstvene težave, se je porušil svet. Leto 2012 ji je prineslo nesrečo za nesrečo, najprej ji je 15. septembra umrla babica, s katero si je 20 let delila stanovanje na Rimski ploščadi, zatem je 28. septembra izgubila službo v Boxmar-ku iz poslovnih razlogov, ob koncu oktobra pa je prišel še dopis iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, da mora v 90 dneh od prejema odpovedi najemnega razmerja izprazniti stanovanje.
Stanovanje je deklarirano kot neprofitno na podlagi pogodbe iz leta 1992, ki sta jo 8. oktobra tistega leta sklenila takratni vršilec dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice Lojze Arko in njena babica Ana Hribernik kot najemnica; ta je do takrat stanovala na Ormoški cesti na Ptuju in je dotedanje večje železničarsko stanovanje zamenjala za manjše. Evelin se je v roku dveh tednov dobesedno podrl svet. Kot da težav še ne bi bilo konec, so jo 27. septembra na podlagi anonimne prijave obiskali predstavniki Centra za socialno delo, češ da naj bi bilo stanovanje zanemarjeno.
V najemni pogodbi, sicer sklenjeni za nedoločen čas, je med drugim zapisano, da se stanovanje uporablja izključno za bivanje najemnice, poleg nje pa ga bo skupaj z njo uporabljala Evelin Bezjak. Evelin se vse dokler ni dobila v roke odpovedi, ni poglabljala v besedilo na-
jemne pogodbe, tudi sicer je pred dvajsetimi leti, ko je bila pogodba sklenjena in je imela rosnih dvajset let, ni prebrala. Če bi jo, bi seveda glede na določila najemne pogodbe pravočasno, ko je babica še živela, skupaj z njo zaprosili za podpis aneksa k pogodbi, ki je potreben, če se število oseb poveča za eno ali dve. Sicer pa lahko najemnik odpove najemno pogodbo brez obrazložitve z 90-dnevnim odpovednim rokom. Lastnik lahko pogodbo odpove iz razlogov in pod pogoji, določenimi v 53. členu stanovanjskega zakona. Če pa lastnik pogodbo odpove iz drugih razlogov, mora najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje.
Evelin je sicer podala vloga za sklenitev najemne pogodbe po umrli babici, vendar so ji iz bolnišnice odgovorili, da njeni vlogi žal ne morejo ugoditi, ker stanovanje na Rimski ploščadi
Foto: Črtomir Goznik
Kako se bo razpletla tragedija Evelin Bezjak in njenega sina? (Fotografija je simbolična.)
22 potrebujejo za službene potrebe. Ob tem so še zapisali, da je že in še živi v bolnišničnem stanovanju oziroma stanovanju v lasti RS s svojim sinom, česar pa jim ni sporočila, čeprav bi morala, in ker to ni vpisano v najemni pogodbi, ne izpolnjuje pogojev za sklenitev najemne pogodbe, kot je predlagala. Zato ji skladno z določili stanovanjskega zakona bolnišnica kot lastnica stanovanja odpoveduje na-
jemno razmerje, kar pomeni, da ga mora izprazniti do konca januarja 2013.
Evelin je obupana, nikjer, pa je doslej potrkala na veliko vrat, ji prave rešitve niso ponudili. V bolnišnici so njen predlog za novo sklenitev najemnega razmerja zavrnili oziroma povedali, da ji ne bodo pomagali, v Centru za socialno delo naj bi ji bili dejali, naj si sama poišče stanovanje, MO Ptuj pa bo imela razpis za dode-
Ormož • P&F obiskal kitajski veleposlanik Zhang Xianyi
Poglobiti poslovno sodelovanje
Klet P&F Jeruzalem Ormož je obiskal veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Zhang Xianyi.
V podjetju P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer so na povabilo lastnika Vladimirja Puklavca nedavno gostili pomembne goste. Jeruzalemske gorice ter ormoško vinsko klet je obiskal veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Zhang Xianyi skupaj s svojo ženo ter sodelavci z veleposlaništva. Gostje so si najprej ogledali najsodobnejšo fermentacijsko halo za pridelavo najkakovostnejših
vin v tem delu Evrope, nato pa so se popeljali med Jeruzalemske gorice, ki spadajo med pet odstotkov najboljših leg za pridelavo belih vin. Pokušali so sveža vina, pa tudi arhivska, saj imajo v Ormožu največjo zbirko arhivskih vin v Sloveniji, kjer nosi najstarejše vino letnico 1959.
Obisk kitajskega veleposlanika je bil za klet pomemben dogodek, saj P&F Jeruzalem Ormož prodaja svoja vina na kitajskem trgu že od leta
2009 in želi tam svoje poslovanje razširiti. Ker je Kitajska strateški trg, so se prav za izvoz na ta trg v podjetju
odločili za nakup vinske klet v Makedoniji ter tako na trg poslali tudi rdeča vina. Viki Ivanuša
litev stanovanj šele v letu 2013. Pod dravski most s sinom ne more, pogojev za to, da bi šla v varno hišo, nima, ker ni zlorabljena; sicer pa tudi tam, če bi že šla, ne bi mogla ostati dolgo, le za kratek čas. V varno hišo bi lahko šla z oblačili oziroma nujnimi potrebščinami, kam pa naj gre s pohištvom, medtem ko bo čakala na rešitev svojega stanovanjskega problema?
»Nimam nikogar, ki bi mi pomagal. Oče otroka me je po njegovem rojstvu zapustil, ni se odločil, da bi živel z nama, preživnino pa plačuje, 110 evrov na mesec. Od novembra letos sem prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, prijela bi za vsako delo. Izobrazbe nimam, sem navadna delavka, 10 let sem delala v Pekovem obratu v Ormožu, 12 let pa v Boxmarku. Želim si streho nad glavo zase in svojega sina. Vse obveznosti za stanovanje sproti poravnavam. Najemnina za 45,78 m2 veliko stanovanje znaša mesečno 136,65 evra. S staro mamo sem skupaj živela 24 let, ko sem bila stara 17 let me je zapustila mama in odšla. Oba starša sta pokojna. Imam še brata, ki živi v Srbiji,« še pove Evelin v obupu in v upanju, da živi še nekdo, ki bi ji prisluhnil, da bi lahko s sinom, ki bo januarja 2013 dopolnil dve leti, mirno zaživela.
S staro mamo sta živeli skromno, a lepo. Bodo decembrski dobri možje, ki že trkajo na vrata, tudi njenemu malemu Domnu prinesli žarek upanja na boljše? Sama v dobre može že zdavnaj več ne verjame, ker jo je življenje kruto preizkušalo. Še dobro, pravi Evelin, da je sinek majhen in da še ne dojema vsega hudega, kar ju je doletelo.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Monika Dokl, Kraigherjeva ul. 30, Ptuj - deklica Ana; Nina Higl, Lešje 36 a, Majšperk - deček Vito; Rebe-ka Pehan, Cesta Proletarskih brigad 79, Maribor - deklica Mishele; Martina Vrzel, Oslu-ševci 52, Podgorci - deček Matija; Darja Polanec Novak, Finžgarjeva ul. 3 a, Slov. Bistrica - deklica Neli; Patricija Turk, Cesta Talcev 10 a, Rače
-	deček May; Katja Pintarič, Sp. Ščavnica 78 a, Gornja Radgona - deček Jure; Lidija Samec, Jiršovci 31, Destrnik
-	dečka Vid in Gal; Manica Rajh, Osluševci 52, Podgorci - deček Rok; Renata Ko-strevc, Ptujska Gora 32, Ptujska Gora - deček Mark. Umrli so: Franc Debelak. Ptujska Gora 68, roj. 1934
-	umrl 9. novembra 2012; Stanko Janžekovič, Prerad 40. roj. 1966 - umrl 17. novembra 2012; Terezija Pu-kšič, roj. Horvat, Spuhlja 93, roj. 1936 - umrla 14. novembra 2012; Jožefa Kalovšek, roj. Nipič, Kicar 14, roj. 1935
-	umrla 15. novembra 2012. Poroke - Ptuj: Viljem Širec in Blanka Mlakar, Stanečka vas 9.
budilko,
89,8 98,2 104,3M^
flilušajte naá tudi na ápíetu: www. radio-ptuj.ái
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3
1VoíLlajh Mí na íu¿toun¿m íjlítul
RADIOPTUJ
«¿i ¿filettc www.radio-ptuj.si
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršen Konrada (26.) dan, takšen bo malone ves svečan.
Foto: arhiv podjetja
Kitajski gostje so bili očarani nad pokrajino, pohvalno pa so se izrazili tudi o mladih vinih, ki imajo po njihovem mnenju velik potencial.
Danes bo v vzhodnih krajih delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v hribovitih krajih na zahodu in jugu bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo tudi okrepljen jugo-zahodnik, ob morju jutri jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne od 8 do 14, v vzhodnih krajih in ob morju do 16 stopinj C.
Obeti
V noči na sredo in v sredo se bo dež na zahodu krepil in se širil proti notranjosti. Ob morju bo še pihal jugo. Na severovzhodu bo še večinoma suho, v noči na četrtek pa bo tudi tu prehodno nekaj padavin.