Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje L. 5 : LIBOJSKI KERAMIK • :=zu=št,4 : DELAVSKI SVET JE SKLEPAL na svoji lo,redni seji dne 25,2.1961 - o zaključnem računu podjetja - o inventurnih razlikah - izvolil Upravni odbor za strokovno^izobraževanj e - izvolil komisijo za probleme udeležencev NOV - ter podelil nagrado šoferjem, ki so popravili SAURER Delavski svet je pri ugotavljanju celotnega dohodka , dohodka in delitve čistega dohodka po razpravi sprejel razmerje delitve, ki ga priporoča Upravni odbor. Vsako postavko delitve po spodaj opisanem, namenu je Upravni odbor utemeljil glede na potrebo, kot nam jo gospodarske prilike narekujejo. Sprejete postavke: 1. Seštevek bilance 2. Sklad osnovnih sredstev 3. Popravek vrednosti osnovnih sredstev 4. Investicijski kredit 5. Drugi viri finansiranja osn sred 6. Skladi obratnih sredstev 7. Krediti za obratna sredstva 8. Rezervni sklad 9. Sklad skupne porabe 10. Inv.posojilo za sklad skupne porabe 11. Popravek vredn, sklada skupne porabe 12. Aktivna časovne razmejitve . pasivne časovne razmejitve 13. Obveznosti 14. Terjatve 15. Razmerje z drugimi poslov,enotami 16. Celotni dohodek 17. Poslovni stroški 18. Čisti dohodek 19. Osebni dohodki delavcev 20. Rezervni sklad 21. Rezervni sklad ind, in rudarstva 22. Sklad o snovnih sredstev 23* Sklad obratnih sredstev 24, Sklad skupne porabe 25, Nerazporejena sredstva 196o ^<3isti dohodek iz rezultata: prizadevanje delovnega kolektiva splošni pogoji poslovanja 622,592.119. ~ 264,o31.476.-245,243,9l4,-lo9,442.555,-23,3o1.o53,-55,485.473,-33,182,168 -9,553.646,-37,717.354,-6,527.370,-17,165,125.-11,659. 188,- 8, 860. 808, -49,748.094,-1,845.527,-464,5o9.573,-258,195.713,-158,667.712,-147,2oo, 000, -2,485.689,-595.082.- 8,386.941,- 147,362,337,- 11,239.765,- Iz nerazporejenih sredstev se predvideva formiranje sklada osnovnih sredstev in sklada skupne porabe po programu, ki Je bil sprejet na zasedanju DS 19.2.196ov Po tem p.togramu je znesek l,ooo. ooo. - din rezerviran za, sklad osnovnih sredst v in 4,93o ooo.- din za sklad skupne porabe, medtem ko razlika 2,456 941.- ostane še vnaprej namensko nerazporejena. Naknadni pregled inventurne komisije drobnega inventarja je pokazal, da se je nekaj drobnega inventarja pri gradnji nove predorne peči izrabilo; zato je Delavski svet sklenil, de se ta drobni inventar oreknjiži na izredne izdatke, 2 organiziranjem izobrazevalno-razvojnega centra je bilo potrebno, da se izvoli organ, ki bo strokovno usmerjal delo toga centra. Po zakonu pa je tudi določeno, da morajo imeti centri ja .izobrazbo svoj upravni odbor. Menimo, da je za naše podjetje dovolj, če imamo samo strokovni svet, ki bi ime 1 tudi vse pravice in dolžnosti upravnega odbora izobraževalnega centra. V ta namen je Delavski svet post-vil upravni odbor, v katerem so naslednji tovariši: 1. Piano Djordje 2. Kveder Karel 3. Mirnik Ivan 4. Po 1 a no Srne st 5. Obl-k Prane Kot v večini drugih podjetij, t ko je tudi pri nas še vrsta.nerešenih problemov v zvezi z udeleženci NOV, Ta problematika je obširna in specifična, zato je Delavski svet postavil komisijo, ki bo po tej problematiki dajala primerne sugestije upravi, Upravnemu odboru ali Delavskemu svetu podjetja. Člani so: 1. Šalej Alojz 2, Dvojmoč Štefka 3 - Hafner Ciril 4, Kveder Karel 5. Klep Prane Vozilo Seurer je bilo v kratkem času po generalnem popravilu ponovno defektno, ker se je zlomila ojnica ter ob zlomu tudi razbila spodnji blok motorja. Da bi ponovno usposobili vozilo, smo bili primorani misliti na nabavo novega motorja, ker so izvedenci pri Agroservisu Šempeter iz j Vili,.Ja motorja ni več mogoče popraviti. S tem v zvezi je bil že tudi odobren nakup novega motorja v vrednosti 3,2po,ooo,- din, vendar smo morali z radi pomanjkanja sredstev n.-kup odložiti do januarja 1961,. V.septembru 196o pa so se nekateri tovariši s prizadevnostjo lotili popravila motorja Saurer, kljub mnogim dvomom v uspeh njihovega dela. Popravilo je uspelo in ni bilo potrebno nabavljati novega motorja. Vozilo je bilo usposobljeno najmanj 4 mesece pred č som in so se s tem zmanjšale tuje usluge voženj z avtomobili jan traktorji. Poleg nabave novega motorja pr bi bilo potrebno še za montažo 7o motorja porabiti cca 16o.ooo.- din Delavski svet je zato odobril 50.000.- din neto nagrade delavcem, ki so popravili avtomobil SAURER. Franc Oblak • UPRAVNI ODBOR JE RAZPRAVLJAL IM SKLEPAL Kot v vsakem začetku leta, je tudi v tem Upravni odbor razpravljal predvsem o vprašanjih daljšega značaja za podjetje, kot je razprava o zaključnem računu podjetja, sklepanje in razprava o programu večjih popravil, o politiki cen v našem podjetju, nabavi nove strojno opreme in podobno. Predlog zaključnega računa je Upravni odbor z nekaterimi spremembami predložil Delavskemu svetu, Kot smo že slišali na sindikalnem občnem zboru, smo z delom v preteklem letu i hko zadovoljni, prav tako pa tudi z letnim zaključnim računom. Negativno postavka v preteklem letu so skladi, ki so do sedaj precej pod planom, Letna bilanca jo bila opravljena pravočasno in po izpovedi finančnih inšpektorjev - dobra. Računovodski sekbor je dobro opravil svoje delo. Plan večjih popravil zajema sicer večjo število popravil, vendar so vsa nujno potrebna in jih je Upravni odbor v celoti potrdil. Vprašanje pr jo, če bomo glede na potrebna finančni1 sredstva tudi v stanju vsa ta popravila _ opraviti. Z nekaterim "Špana.njem" cen smo imeli nunen dobiti sredstva za popravilo stare prodorno peči št,1, katero bi preuredili v na d loščilno peč. Sklep za to "Špana n je" cen je Upravni odbor naknadno umaknil. S teta pa seveda izpade popravilo peči. Skušali bomo dobiti kredit za nabavo električne nadloščilne peči iz Italije. S povečano proizvodnjo dekorativnih izdelkov bi potem izboljšali finančni uspeh proizvodnje. N bava vakuum gnctilca in avtom'ta iz Vzhodne Nemčije za skodelice je skoraj sigurna, Bric...kuj e mo dobavo v mesecu avgustu. Odbor je poleg navedenega reševal še druga vprašanja, ki pa za celotni kolektiv niso t desne Važnosti, da bi jih v členku navajal in jih lahko vsakdo pretrese iz izobešenih zapisnikov E. P. LETNA KONFERENCA ZK V preteklem mesecu je o snovno organizacija ZK podrobno analizirala delo v letu 196o ter ugotovila v splošnem precejšen napredek, posebno glade ideološke vzgoje članov. Velik delež na ideološkem dvigu čl'nov ima večerna partijska šola, katero obiskuje skoraj tretjina vseh članov. Za čl-ne org-nov delavskega s omouprc. vij -n j n, izvršni odbor sindikalno podružnice in nekatere vodilne del vce, je bil organiziran tečaj v podjetju. Vršijo se j)riprave tečaja za srednji vodilni kader. Poleg navedenega je bilo še več strokovnih predavanj. Sole in tečaje /ekonomsko, tehnično itd / obiskuje v popoldanskem, času več tovarišev. Konferenca je pokazala, da smo z delom članov lahko zadovoljni, manj pa z delom izven podjetja. Večina članov sicer aktivno deluje v drugih organizacijah, in društvih, potrebno pa je, da se člani še v večji meri vključujejo v družbeno upravljanje in sodelujejo na vseh področjih dejavnosti komune, Prelomiti je treba z ozkim gledanjem samo na določeno dejavnost, saj ne moremo graditi socializma ali p. dvigati živi jenske ravni samo v podjetju neodvisno od vsega ostalega v komuni. Večji del razprave je z-: jemalo vprašanje čim boljše organizacije dela in usposabljanja delavcev. S starim podjetjem smo nasledniki precej dobrih izkušenj, vendar pa tudi precej znst ralih mišljenj in navad. Naš osnovni cilj je povečati proizvodnjo brez večjega fizičnega napora delavca. To pa bomo dosegli le, če bomo uvedli organizacijo dola, priučili delavce novih gibov in prijemov, da bo na tej osnovi z manj napora več proizvajal# V podjetju je že organiziran Izobraževalni center, kateremu smo dolžni nuditi vso pomoč z dejanji in nasveti. Premalo pozornosti pa je organizacija ZK posvetila mladinski organizaciji. Resne težave so sicer v tem, ker so mladinci večinoma zelo oddaljeni od podjetja. Toda s pravilnim načinom zainteresiranja mladincev bi bilo možno doseči večje uspehe. Sindikalna podružnica je v preteklem letu storila precej za oddih članstva, stimulativni način nagrajevanja, stanovanjsko vprašanje, HTZ in podobno. Organizacija ZK moro v bodoče daj-ti še več pomoči tej organizaciji, predvsem za izboljšanje živijenske ravni delavcev. Organi delavskega samoupravljanja so znatno izboljšali kv■liteto dela. S pravočasnim dost vij njem materiala, ki se bo obravnaval na sejah, bo mogoče dobro analizirati vprašanja, ki bodo obravnavana na seji. Na ta način je doseženo resnično soodločanje vsakega Čina, saj lahko temeljito razmisli o posameznem vprašanju, se o njem posvetuje s sodelavci in to stališče zastopa no. sejah. Nakazano je bilo dovolj materiala in osvojenih precej dobrih sklepov tako, do bo delo organizacijo' v bodoče še bolj plodno. Na koncu naj omenim šd to, da je organizacijo povabila na. konferenco še vse ostale nečlane od brigadirjev do najvažnejših vodilnih uslužbencev. Gotovo bo ta način doprinesel k razširitvi naše organizacije, S. P. SINDIKALNI OBČNI ZBOR JE ZA NAMI Ha našem, rednem letnem, občnem, zboru sindikalne podružnice je bilo prisotnih zadovoljivo število članov sindikata. Nujno se mi zdi, da se dotaknem osnovnega vprašanja , t,j, , kakšna je bila razprava po poročilih. Ugotoviti moramo, da je bilo diskusija skromna, Mogole je temu vzrok obširno in izčrpno poročilo, katero je zajelo dejavnost sindikalne podružnice kakor tudi gospodarjenja,_Gleda skromnosti diskusije pa mislim, da so tovariši, člani sindikata, le premalo posegli v razpravi o vprašanju^nagraje-Vanja po učinku oz,o nalogah, ki stojijo pred nami, da bi sistem nagrajevanja po enotah bil čimbolj izpopolnjen. Brez dvoma pa šo bomo o tem vprašanju razpravljali na sestankih naših pododborov v posameznih ekonomskih enotah. Menim, da bomo morali v tem letu posvetiti vso pozornost delu sindikalnih pododborov, zavedajoč se, da bodo ravno ti odbori tisti, ki bodo s svojim vztrajnim delom v svoji enoti pozitivno vplivali na odnose, kakor tudi n- gospodarjenje v ekonomski enoti, Prepričani smo, da bodo tovariši te napore pravilno razumeli, saj gre samo za izboljšanje proizvodnje. Če^ja produktivnost večja, je s tem tudi naš skupni dohodek večji in seveda, tudi dohodek pos-mzonika. Omenil bi tudi še sklepe, ki jih je dobil Izvršni odbor podružnice od komisije za sklepe. Mnenja smo, da o njih razpravljamo na prvi seji novega, sindijalnega odbor-:, nato pa jih bomo objavili v "Keramiku” in jih prenesli na naše pododbore. Sklepi bodo važno napotilo za delo sindikalno podružnice v tem letu Izid samih, volitev odbornikov v nov sindikalni odbor je bil nabit na oglasni deski. Nov izvršni odbor sindikalne podružnico šteje 15 članov in se je na svoji prvi rodni seji konstituiral takole; Izvršni odbor; - za predsednika je bil izvoljen Darko čuler - za tajnika " ” ” Ernest Polanc -za blagajnika " ” ” Jože Dvojmoč - za blagajnika posmrtninske samopomoči je bila izvoljena ' Fanika. Stadler - Z' gospodarja je bila izvoljena Vera Klov,ar Ostali člani 1. Stanko V š 2, Franc Dolinšek 3 . It a n Cv o tkovič 4. Ivan lojen 5, Rado Fantelič odbora, so; 6. Miro Žagar 7. Kare 1 Golavš ek 8. Ivan Toplak 9. Ivan Deršek lo, Drago Jurički Ob zaključku ima novi 10 samo željo, da bi ms pri našem delu ostali člani sindikata vsestransko podpirali, o naših sklepih pa bomo članstvo obveščali v našem č-'so pišu in po naših sindikalnih pododborih. S. D. POIZKUSNA PROIZVODNJA V NOVI PREDOENI PEČI Nova prodorna poč nam je kot smo Pričakovali zadala v svojem poizkusnem obratovanju.veliko nevšečnosti in s težko muko smo skupno z madžarskimi strokovnjaki uspeli, da končno la dosežemo prve rezultate.v obratovanju peci.Ko je za nami vrsta neuspehov, pred nami pa^normalna proizvodnja v novi pači, lahko omenimo glavne težave, ki smo jih imeli v dosedanji fazi poizkusne proizvodnje. Nova prodorna peč se po konstrukciji bistveno razlikuje od naših starih prodornih peči, tako ni bilo mogoče na podlagi podobnosti problemov postavljati v njej potrebnega režima žganja. Nova peč je v, predgrcjevalni zoni muf o-1irana, to so pravi, da zgorljivi plini v predgrcjevalni zoni nc prihajajo v dotiko z robo, ampak po posebnem kanalu odhajajo v dimnik. Dokler je bila peč še ne pregreta, nismo uspeli dosegati dovolj visokih temperatur v predgrejovalni, zoni. Zategadelj smo forsirali gretje v glavni žarilni zoni. Na ta način smo zaradi forsiranega gretja dobivali zelo.visoke temperature okrog iz g or e j e v o. 1 nih komor, medtem ko je pod v svodom poči ostala temperatura nižja, .Temperaturna razlika meeči, nov- peč je pa imela vedno na r-zpolago dovoljne količine plina• Dejstvo, da je nov- predor na peč konstruirana tako, d": so gorilci oz,gorilne komore v spodnjem delu peči, je imelo za. posledico, da je še vedno obstajala taka temperaturna razlika, ki je žganje loščenih proizvodov onemogočala v celem preseku vozička. Da ne bi povzročali nepotrebnih izmečkov v novi peči, smo se odločili, da žgemo v njej začasno surovo robo, a loščene izdelke le toliko, kolikor nam je potrebno, do. opazujemo dosežke pri poizkusih urejevanja žgal-nego režima. V enomesečnem po izkušanju z d e lov o. n je m v gorile c v, raznih zasunov itd, smo sicer dosegli znatne izboljšave v režimu, vendar so izostali odločilni uspehi, ki bi nun^omogočali loo% koriščenje nove prodorne peči z? žganje loščene roba. Ko no. poči ni bilo več opaziti nobenih bitnih izboljšav in n-vQ poizkusi, ki smo jih vodili v raznih smereh, niso drli želenega rezultata, smo se odločili, det vgradimo po dva .pomožna gorile.?, na vsaki strani, ki bi dvignila ^temperaturo predvsem v zgornjem dttlu peči, Ta mala preureditev peči se jo pokazala zelo pomembna. Temperatura v _peči so je izravnalo do te more, da smo lahko začeli z žganjem loščenih proizvodov na celem vozičku, torej z normalnim obratovanjem peči. V z dnjan mesecu poč obratuje s skoraj polno obremenitvijo in doseženi rezultati v peči so za to fazo proizvodnje zadovoljivi. Temperaturne razlike so majhne, vendar so se pojavile drugo napake, ki smo jih morali sproti odstranjevati. Na proizvodih se je po žganju pojavila napaka, ki jo pri n-s imenujemo !,plinu. Op -za se tako, da proizvod nima. potrebnega leska in da je videti tako, kot bi na njega sedla mogla* Do te napake pride namreč, če izgoreli plini pridejo v hladilno zono, se tam vsedejo na lošč, ki je še od ^ žganja omehčan. Ta. n ip -kn je v zadnjih dneh že precej zmanjšana, vendar še ne popolnoma. Naši žgnlci se še borijo s temperaturo, saj so večkrat zgodi, da nastane zaradi spremembe kvalitete plina padec oz.porast temperature in tako pride do slabšega ali premočnega žganja poedinih vozičkov. Teh težav tudi v prihodnosti no bomo še v celoti rešili. Bilo bi tudi nenormalno, dr bi z novo pečjo že loo% znali postop-ti, V prihodnjih mesecih bo na novi peči še veliko dela, da ^ se zgnlni režim v celoti uredi in da bodo proizvodi kvalitetnejši, izmečki manjši, kar lahko upravičeno pričakujemo od nove sodobne prodorne peči. Vzporedno s preusmeritvijo žganja v novi prodorni peči so se pojavile še težave pri organiziranju nove loščil-nice in dela v njej. Organizacija dela v novi loščilnici^na.s še ne zadovoljuje in bo potrebno temu oddelku posvečati še kar naprej mnogo truda in pažnje, saj loščenje predstavlja eno od najvažnejših tehnoloških postopkov v naši tovarni. Vzpodbudni rezultati, ki smo jih dosegli v preizkusnem obratovanju nove predorne peči, nam dajo upravičeno upanje, da bo nova, peč predstavljala nov dosežek naše tovarne y cilju njene modernizacije. Vendar nam ta uspeh na bo prišel sam od sebe in bo moral celotni kolektiv KIL, predvsem pa kolektiv prodornih poči in ostalih tovarniških strokovnjakov dati vse od sebe, da izkoristimo možnosti, ki so ran dane z izgraditvijo nove prodorne peči. K, M. STRELCI IN M J IH DELO Kot vse ostale organizacije so tudi strelci v mesecu februarju imeli svojo skupščino, ma kateri so si zbrali novo vodstvo. Ti so že kor v začetku svojega dela pokazali, do so vredni tega zaupanja in prepričam sem, da nas ne bodo razočarali* Na skupščini je bila zelo živahna diskusija, po kateri so bili sprejeti razni sklepi za bodoče delo te organizacije. Med drugimi je bil sprejet sklep, da se m j nabavijo zračne puške, katere bi se dale strelcem proti polovičnemu plačilu s tem, da podpise posebno pogodbo s SD. Zračno puška stanejo SD 4.?oo,-..din, član, ki pa želi puško nabaviti, pa bo plačal 2. ooo,- din, in to lahko v štirih obrokih. Fo toni sklepu je odbor že nabavil lo pušk, ki ča-Kajo prve odjemalce, Vsekakor imajo najprej prednost dobri strelca, in pa aktivni člani SD, Da bi zaradi tega na bilo prepira, bo odbor organiziral medsebojno tekmovanje in po teh rezuktatih določil vrstni red. Kolikor bi se tudi ostali zj^oli za tak nakup, naj se prijavijo. Če bo še mo- I nLS^'^t:L iU?te ’ ^111 bomo nabavili še za ostale, seveda "VJru -1---klicnih možnosti, ki ga za našo organizacijo niso blagajno SU° Sa° z nabaV0 teh Pušk popolnoma izpraznili , Na zadnji fadi pa je bil sprejet še en sklep, in sicer, da sT( počastitev 2o, obletnice naše vstajo v mesecu °rs-nisifa-u'^ski izlet vseh članov strelske družine mnSS« Obis/ai-i bi partizanske grobove in partizansko po^togaiiie, la izlet nag bi ostal tradicionalen* Izlet bo oz b° °db?r ?7sl^bGl za razna presenečenja °Z* n3J; ko-c so strclgange na zračne balončke in slič- ?S(? ^raice prisrčno vabimo. Zaželeno je, da pove- bodpi®vočngno dfvljll06 družinsko 61an=- To5«n dctuti izleta bG Gn zelo Važen sklep je bil sprejet. Nujno jo, ? rednim treningom sedaj , ko imamo le že nekaj ^?^^n5rtrr'Z*P°^S0VZa tnk trQning PG je potrebno ustvariti P°f°0e\ m zato moramo v letošnjem letu zgraditi stre-1 W- Pnsko, ki pa naj bi bilo tudi istočasno za zračno fke^n%trtiauPa ao^?uo Pričeti takoj. Na zadnji seji občin-in^tu l 00 06 razdeljevala denarna sredstva ^n™ _2e bilo tud! noši SD^dodeljenih 5o.ooo.- din in to bnno Li?Sr,'SUtGV strelišča, to se pravi če, takrat še ne IhnS/r??2? po Kazati, ko bodo nakazali denar, nam tega bodo dodelil m bomo verjetno tako zamudili priliko, ki ne vLitCkicdinfh-nh N^č^e teSava so v ten, da še vedno “ ! [\3J ,N" .nj0vb^ to strelišče stalo. Sedaj so bodo odgo-°rP; končno le morali odločiti za prostor, da se nam \ ne bo zgodilo tako kot lansko leto. Pri gradnji strelišča sai°sS5o3ooon0rdii V>-i P0QaSati s svojim prostovoljnim delom, si ^ ? +DQgOC8*PQflt2Vltl takega strelišča, kot n- člane Z " to p0ril0c 0e zg sedaj s prošnjo obračamo himni rt bi se rada v imenu stre ls te ga odbora za- so mm ob o^i?Jin-??ŽJtVvVDlnici tovarišicam in tovarišem, ki še “to°t i?aIaFJZ 3B' V°C01" prlsk0Č1:L1 » Objava rezultatov tekmovanja za "zlato puščico": . Dne 26,3 1961 je Občinski strelski odbor oreranizi— sŠ na tnnV5nlG Zn >lat0 Pečico" v Šempetru. NaS stSlci so dobil i" bGkra?Yan0n dosegli kar lepe uspehe. Videti je, da In že od ne tet 1Qago nove puške. Kot sem danes sliša- ki O gpnnni^-nF 1 clan'3V, bodo najboljšim strelcem v občini, i-i so Sempetrcn-L, napovedali oster boj. Pri tem lin žolino vsl tkVSp;'hn- rezultati k so bik msSkji, n_. , z-en^,te ekipa ge dosegla prvo mesto, moška in pio- tov mSn? aesbo» p°sebno se je na tem tekmovanju pokazal wtinn"C §?Ja~'5 _sno mislili, da nam bo prinesel "zlato pa fa 0° prekosil, in to samo za en krog, stre-oki fuol° 80 in=li pionirji, slok bi bili ne m tki F Ši;abo *?. ponagalo, da bodo sedaj res trenirali, po odoli na uekmovango skoraj nepripravljeni. Z.G. PORAST BOLNIŠKIH DOHJSTOV Oddelek štev skupne februar ljudi ure bol, ure Strugarna 75 14. 4oo 1.292 8.9 Livarna 4o 7.68o 1, o64 13.8 Samotni oddelek 19 3.648 647 17.7 Eredorne peči 91 l7.28o 1.448 8.3 Slikarna 31 5.76 o 1« 008 17.5 Razvrščevalnica 11 2,112 168 7.9 Zunanja skupina lo 1.92o 388 2o, 2 Sklad,got,izdelkov 13 2,496 96 3.8 Vajeno! 42 8, o64 168 2,- Pakirnica 5 96 o 32 3.3 Gmota 16 3.o72 24o 7.8 Okrogle peči 19 3.648 744 2o,3 Uslužbenci 61 11.712 57o 4.8 Iz meseca v mesec lahko ugotavljamo, kako procent raste oz,pada. Če pa pogledamo stanje z \ januar in februar skupaj, bi to bilo videti takole: Oddelek redne ure bolniške ure % --Ht-rr-r~li"in-rniin»in>i I «- I -II 1- ir -II muniini i .r ............-■ ■ * * r.-:;« i«M Strugama 28.992 2.680 9.2 Livarna 14,592 1.949 13.3 Samotni oddelek 7.296 1.167 16.1 Eredorne peči 35.520 3, loo 8,7 Slikarna 11.712 2,348 2o.- Razvrščevalnica 4.224 448 I0.6 Zunanja skupina 3.840 94o 24.4 Sklad, got,izdelkov 4.992 128 2.5 Vajenci 16.320 256 1.6 Pakirnica 1.92o 128 6,6 Gmota 6.72o 512 7.6 Okrogle peči 7.680 1,492 19.4 Uslužbenci 24.000 1,2o2 5.~ Lado Koštornaj PONESREČILI SO SE Strnad Anica s Eri razkladanju Samotnih kapic iz vozička je ponesrečenimi. ob dvigu kapice nanjo prilepljeni Samotni oblikovane c odpustil, padel ponesrečenki n prste leve noge in jih laže poškodoval Lukež Maks: Stopil je na stopnico pri vhodu v okroglo peč. ^ Eri tem se je prijel za vijačni natež, mislil potegniti čep na obzidanem vhodu, pri čemer mu je spodrsnilo tako, da je drgnil s palcem desne roke ob mvoj natezalnika oziroma vijaka in si zaradi ostrine navoja poškodoval palec desne roke. Golcar Franc s Nesel je ostružene izdelke na deski na polico, ki je namenjena zs gotove izdelke. Ko je stopal po stopnicah, da bi vstavil desko na polico, je začutil v križu bolečine in takoj prenehal delati, Kveder Anton; Pri prenosu živca je stopil na manjši kamen, na katerem mu jo spodrsnilo tako, da je izgubil ravnotežje,padel ne. tla ter si laže poškodoval levo nogo. Vedno znova moramo ugotavljati, da je .se vedno premalo skrbi za varnost pri delu; niti ne skrbi dovolj od-delkovodje, niti posamezniki, ki se ponesrečijo, Mnenja sem, da bi moral vodja ekonomske enote bolj gledati na te stvari, kar bi bilo le v korist vsake posamezne ekonomske enote in tudi lažje za samega vodjo, ki bi pac imel dovolo delovne sile in bi tudi bolj smotrno lahkoti judi.razporedil ter s tem dvignil storilnost svoje enote, Zatorej bi predlagal, da bi vodje ekonomskih enot.večkrat sklicali sestanke svoje enote in take stvari na njih obravnavali,.Bliža se čas, ko bodo ekonomske enote dobile.obračun svojega tro-mesečncga dela in takrat se bo lahko videlo, k tern ekonomska enota je pravilno gospodarila. Takrat bo lahko vsak . vodja ekonomske enote svoj obračun deta1jno preštudiral in rekel;uNaš obračun nam pokasuje, da smo sicer gospodarili dobro, če pa ne bi bilo tega ali onega, bi lahko bil uspeh, mnogo boljši”, Tako bo prišel do spoznanja, da so mu boljši^ uspeh pokvarile tudi nesreče pri.delu in seveda s tem bolniški dopusti, ker pač ni ime 1 dovolj delovne sile na razpolago in tako ni mogel ustvariti tistega, kar bi lahko. Mnenja pa sem tudi, da se bi tega mor--l zavedati ne samo vodja ekonomske enote, pač pa tudi vsak posameznik te ali.one ekonomske enote, Zatorej mislim in upam, da bomo Vsi skupaj . prišli do spoznanja, da je le bolje talce in podobne stvari, k'i kvarijo uspeh ekonomske enote, odpraviti in se zavedati, da je to le v našo lastno korist, L"do Koštomaj VESTI 0 NAŠIH DELAVCIH (Poročilo personalnega oddelka od 22.2, do 25-3.1961,) Sprejeti v delovno razmerje; 1. Verdcl Vincenc 27.2,1961 K premikač pri pred.peči 2. Bec Alojz 27.2.1961 K premikac pri pred.peci 5, Sr"lezin Adolf 14.3.1961 K klepar Enzrešeni delovnega razmerja; 1. Verdel Adolf 27. 2. 1961 2, Jaklič Emilija 28.2. II 3. Žabrl Marija 28,2, «1 4, Bec Alojz 3,3. 5» 5. Moconi Leopold lo.3. II 6. Lednik Ana I0.3. M 7. Zupanc Marija 14.3. II 8, Siemens e k Mr-, ti Ida 14,3. II 9. Koštorna j Elica 13*3. II M lo. HlupiČ teter 21,3, 11. Švaro Brane 21.3. II 12, Komerič ki Franc 21,3. II 13. Vidic Terezija 23,3. tl 14, Pavlovič Ečmund 23,3. 11 15, Nrrberger Panika 25,3. 11 IT nakladalec HC polnilka šmot. kapic HC praznilka šamdt,kapic K premikaš pri pred,peči K strugar keramike EK zunanja de levica HC polnjenje samot,kapic MK žigosanje vajenka K premikaš pri pred,peci K ključavničar K električar NK zunanja delavka NK zunanji delavec IX polnilka samot,kapic SPOMINI NA ISTO 1941 "Kako lep bi bil svet, če ne bi bilo ljudi!” mi je dejal oče sončnega pomladanskega jutra 1941, ko sva se sprehajala med cvetočim drevjem v predmestju Celja, In v to sončno pomlad so zabrneli avioni, ki so sejali smrt od Zidanega mosta pa tja na jug naše domovine. ^Nemčija je napadla Jugoslavijo, Mnogo je bilo mladine, ki smo se prostovoljno javili v vojsko za boj proti zločinskemu osvojovalou. Takratno vodstvo jugoslovanske vojske pa ni znalo izkoristiti našega navdušenja. Oblegali smo kasarno^s prošnjami, da nas oborožijo in nas pošljejo v boj. 39.pešodijski polk se je že napotil nekam proti Hrvatski, Del mladine se je v civilnih oblekah in brez orožja napotil za njimi, da se g im pridruži, Ostali smo vztrajali pri naših zahtevah in končno le pregovorili rezervnega oficirja, da nam je odprl skladišče oblek in orožja. Po počasni vožnji smo prispeli do Karlovca, kamor smo vkorakali s slovensko pesmijo in vzkliki proti nag cistični Nemčiji in Hitlerju. V tesarili so prevzeli poveljstvo nad nami hrvatski oficirji, ki so nas določili za ju-rišni bataljon. Sledile so vaje z orožjem. Zvečer nas je manjša skupina zapustila kasarno in odšla v mesto, da^bi izvedela za novice, V neki gostilni nam je hčerka bivšega polkovnika iz Celja nasvetovala, da se takoj vrnemo v kar sarno, ker so bo v tej noči netej zgodilo. Na poti v kasarno smo opazili domačine, ki so mrzlično tekali v svoje domove. V kasarni smo izvedeli za izdajstvo jugoslovanske vlade in do se Nemci skupno z ustaši bližajo Karlovcu, Sledili so posveti. Večina ms je bila za umik proti Bosni, Izvidnica, ki smo jo poslali, da pogleda kakšne so možnosti za proboj skozi ustaške barikade, se ni vrnila. Ostali smo v kasarni izročeni na milost in nemilost ustaškim krvnikom, Ti so ms izročili ter peljali m dvorišče, kjer so bile od vseh strani proti nam mperjene strojnice. Ker smo uničili vse dokumente, ki bi bili dokaz, da smo prostovoljci, so nas grupirali po narodnosti. Marsikdo se je iz d ni zn Srba v pričakovanju, da ga bodo pustili v Srbijo, 0 usodi teh nisem nikoli izvedel, .Nas Slovence so ob spremstvu ustaške drhali, ki nas je spljuvala,_peljali do mosta, kjer so nas Nemci temeljito pregledali_in nam dovolili prost prehod v Slovenijo. Čudno se nam je zdelo, •da so Nemci ravnali z nami tako človekoljubno. Kmalu pa nam je tudi to postalo jasno. Obveščeni smo^bili, da naj ne gre— mo po cesti, ker so naše fante, ki so bili predanami, ustasi pretepli do nezavesti. Razdelili smo se no manjše skupine in nadaljevali pot skozi gozdove proti Metliki, V Mokronogu sem se pri znancih preoblekel in nadaljeval pot proti^Sev-nioi, Tam so me Nemci skupno z ujetniki zaklenili v živinski vagon ter v Celju odpeljali v Gabersko kasarno, od koder sem naslednjega dne ušel. Ušel sem ujetništvu, a ne zločinski policiji "gestapu", _ Dne 16.aprila me je ob polnoči^zbudil ropot. Pogledal sem skoz okno in opazil, da je hiša obkoljena. ^Gesta-povci, ki jih je vodil lestnov uslužbenec, so medtem ze vdrli V stanovanje. Med vsemi se je najbolj odlikoval celjski pe-tokolonaš, ki me je- z revolverjem udarjal po obrazu, ”Za tri dni hrane, ves denar in zlatnino!" se oe glasilo povelje. v Oboroženo spremstvo me je skupno z^očetom peljalo v mestno kasarno, kjer je bilo že več "politično obremenjene inteligence". Kot prvim pripornikom, nam, je.bilo toliko teze, ker nismo vedeli, kakšna usoda nas čaka. Bili smo prvi talci, Opravljati smo morali najslabša dola, stalno psovani od zločinskih policajev, , Gez nekaj dni, datuma se ne spominjam,_je zavrselo po kasarni. Opazili smo, da so krvniki razburjeni. "Vsi v sobe!" je bilo povelje. "Achtung!" je zakričal prvi polica:] in že je vstopil droben človeček v brezhibni uniformi, z zlatimi nasivki na ovratniku "Heil Hitler!" je pozdravil ter sc predstavil; "Malo komu je čast spoznati mene - Himmlerja' , Kri nam je zle dene la v žilah. Sam šef zločinske nemške policije sc je pojavil med nami. "Kako se imenujeta?" je vprašal in pokazal na nekoga. "Dr.Ste infelser!" se je glasil odgovor. Od jeze so poskočila očala na nosu zlikanega zločinca, ki je pričel psovati znanega celjskega zdravnika - Slovenca, "Izdajalec nemškega naroda!" se je zadrl na.d njim in zastavil enako vprašanje naslednjemu. "Učitelj Rajhman!" jo odgovoril priljubljeni meščana košolski učitelj. Sledile so psovko nacističnega krvnika, ki jo bil ves zaripel od jeze in že je odhitel v sosednjo sobo. Nekaj dni po tem dogodku so nas z avtomobili prepeljali v meljsko kasarno v Mariboru. Tu smo čakali v negotovosti ves mesec maj. Zbrani smo bili Slovenci iz raznih krajev Štajerske: delavci, kmetje, duhovščina, trgovci in inteligenca, izpostavljeni vsak dan zasramovanju in mučenju. Nas mlajše so večkrat poslali na razna dela v mesto. Tako smo^med drugim urejali skladišča v frančiškanski cerkvi in rušili pravoslavno cerkev. Nekega deževnega dne so nas po prihodu v zapor poslali v kopalnico pod vrelo prho. Takoj nato so nas_posto-vili zopet na mrzel dež. Še istega dne sem zbolel z visoko vrošino. Zdravnik, ki je bil zaprt z nami, je ugotovil hudo vnetje rebrne mrene, Ker je bilo pravilno zdravljenje nemogo- 8o če, so se pozni je pokazale posledice - težka pljučna bolezen. Nekega večera, ko smo se odpravljali spat na gola tla. smo zaslišali kričanje gestapovcev, ki so prihrumeli v celice ter nas suvali ob spremstvu psovk in brezna hodnike, Tam smo morali čepe skakati v vrsti vzdolž hodnika toliko časa, da so se nekateri onesvestili. Ker sem bil zadnji v vrsti, sem bil dele žen največ brc in udarcev s puškinimi kopiti, Naslednji dan smo zvedeli, da je bil glavni vzrok pobe sne lost gestapovcev bog Hessa, Hitlerjeve desne roke, v Anglijo. Bele• po vojni smo zvedeli, da je bil to inscenirnn beg, da bi se z Angleži pogajal za skupen napad na Sovjetsko zvezo. Junija je bilo konec naši negotovosti. Za prvo skupino, ki so jo odpeljali nekam proti jugu, smo bili na vrsti tudi mi, Z drugim transportom so nas odpeljali v Srbijo , kj ■r so nas gostoljubni Srbi sprejeli v svoje domove. Zapustili smo rodno grudo, a nismo klonili,_Kmalu je počila prva puška, Eriče1*se jc oborožen upor proti okupatorju. Vedeli smo, da bomo maščevani in da ni vec daleč.čas, ko se bomo' vrnili m svoje domove v osvobojeno domovino. Po prestanem trpljenju v zaporih in pozneje v^ta-borišču svr' se po štirih letih nacističnega terorja z očetom zopet sprehajala med vrtovi, tokrat v novi svobodni Jugoslaviji in oba sva bila istih misli; "Kako lep bi bil^svet, Če ne bi bilo ljudi, "ljudi, ki sejejo razdor in sovraštvo med človeštvom!" M, Z. UGANKARSKI KOTIČEK Rešitev ugank iz zadnje številke Križanka Vodoravno; 1. tesar 6.Ksenija 15.omaka 14. retorik 15, mono-gram 17. nima 18. Ana 19. lok 2o. ris 21, ZA 22,rak 23. sij 24. ko 26. pen 27. TAM 28, lat 29,IIok 31, zatirani 33. kolesar 35. nadir 36, agitira 37. ikona Navpično; 1. Tomaž 2. Emona 3. Sana 4, ako 5.raglan 6,krak 7, sem 8. et 9.nonij lo, ir is 11. Jim 12, Aka 16, rok 2o.Rimini 22, reket 23. sat 24. Kanin 25. otira 26. poli 27, tara 28, Lado 29. Ika 3o. log 31. ZAR 32. rak 34. si VRETENO; 1. p 2. ep 3. po s 4.Sepe 5.pesek 6. presek 7. Kerns 8 kres 9*rek lo. re 11.r KRIŽANKA 1 2 UHUflibHIlHu 3 lUtlllHiiiH-UI 9 vi i i •muh* •■'iMfiiii b hliltllHIlMlH 7 s MlIlHMIlflhbl 9 1o 11 ui*W‘6 1t I ' 14 I 15 16 1 f 18 ;$:>'■ 14 m to i 51 M 22 23 H 24 25 | j 26 ff 17 21 i 2.9 10 šj# 32 i 33 34 n L l 35 i 36 MfljiiifflfnT! 37 Vodoravno s 1, izgubljeno bitka 6.mesto v Kanadi 13« glasbeno gledališko delo 14, vrsta uganke 15« matematik, po katerem se imenuje izrek o pravokotnem trikotniku 17« oblika razcveta (množ.) 18, n slov n- oseba Gotovčeve opere 19«vsovražnik železa 2o, slovenski komponist (Os len r) 21, egipčansko božanstvo 22, kurir 23, koroški ples 24, konjska sila <-6. del ust 27« duša umrlega po verovanju Starih Slovanov 28,ribiška mroža 29. del kopnega obdanega z vodo 31«vsprejemali denar 33« drugo ime za Koroško 35« nadglavisce 36«letovišče blizu Reke 37. samo ena. Navpično: 1, orientalska začimba 2, se naslanja (brez se) ^3«sito^ 4, neplačilo 5.drugo največje mesto v Jugoslaviji 6,teza embalaže 7,os.z-imek 8.simbol za radij 9.slovenski naziv za staro rimsko mesto ob Severnem Jadranu, kjer je bilo. potrijnrhijn lo, značaj 11. prijatelj tuje lastnine 1*-, znamka itr 1, tovornih avtomobilov (množ. ) 16. zamenjan vrstni rad črk besede loj 2o,denarna sredstva zg nakup blaga v-,tujini 22,vrsta kota 23, etiopski plemenski poglavar 24.mesto na Poljskem 25, se potepa (srbohrv.) 26. žensko ime 27. Zolajev roman 28. zimsko prevozno sredstvo 29, organ vida 30, težko strelno orožje 31« vprašalni zaimek 32, ocena 34-, osebni zaimek 82 VRETENO 1, Liter 2, Nota iz aolmizacije 3, kraj pri mrzlici 4, primariji ja j 5, velik kozarec 6, prizidek 7, zrakoplov 8, krogla 9, plesno zabava 10. simbol za aluminij 11, rimska številka za 5o \ \ KAZALO Str:' n 1. Delavski svat je sklepal - Franc Oblak 68 2. Upr'vni odbor je razpravljal In sklepal - EP 7o 3» Letna konf erenca ZK ~ E« P, 7° 4» Sindikalni občni zbor je za nani - š,D, 72 5i Poizkusna proizvodnja v novi prodorni peči K,M, 73 6* Strelci in njih delo - Z.G* 74 7. Porast bolniških dopustov - La.do ICoštomaj 76 8. Ponesrečili so se - Lado Koštonaj 76 9. Vesti o naših delavcih 77 10. Spomini n leto 1941 - M,Z. 78 11. Ugankarski kotiček 8o breja uredniški odbor; Odgovorni urednik Marjan Zdolšek Izdaja Keramična industrija Liboje - Celje Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.