PoStni urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 21. januar 1966 Štev. 3 (1234) Narodnostne manjšine in odprte meje Predsednica glavnega odbora SociaiisMčite zve* *e delovnega judstva Slovenije Vida TomSič Je v svojem nedavnem poročilu o pripravah za VI. kongres SZDL govorila tudi o vprašanjih narodnostnih manjSin, odprle meje In mednarodnih odnosov. Ker je ta del poročila zanimiv tudi za naSe rozmere, objavljamo glavne ■Isti v našem listu. Politika do narodnostnih manjšin temelji na spoznanju., da je urejanje teh problemov odvisno predvsem od večine, od razvojne stopnje demokracije, od družbene zavesti. Sistem neposredne demokracije (družbeno samoupravljanje) sicer omogoča uveljavljanje posamezne narodnosti mimo doslej znanih oblik, vendar pa tudi tako imenovanega »klasičnega«• manjšinskega varstva ne velja opuščati; v tem obdobju smo ga še izpopolnili (ustavni dokumenti, občinski statuti). Ker gre za dolžnost večine, nastopa le-ta kot nacionalna skupnost in kot celota. Tako n. pr. pri organizaciji šolstva in kultumo-prosvetne dejavnosti republika neposredno sodeluje z dodatnimi sredstvi. Ob razmerju večina-manjšina pa se je treba odločiti o naslednjem: ali ima prva dolžnost in durga pravico, če gre za količinsko neznatno skupnost; ali mora tudi večina sprejeti na narodnostno stičnem prostoru, ki ga lahko označimo kot dvojezično območje, enotno organizirano osnovno dvojezično šolstvo. V obeh primerih je tako naša načelna politična usmeritev kakor tudi praksa ravnala pritrdilno. Primerjava s položajem in stališči, ki jih najdemo v gradivu V. kongresa SZDL Slovenije, priča o zadovoljivem razvoju glede na načela naše politike. Ob problemu, kako ustvariti okoliščine za razvojne težnje manjšin narodnostnih skupnosti, kako pospeševati njihov razvoj, smo uveljavili tudi načelo, da je takšna skupnost subjekt v politiki. To načelo presega pojme običajnega manjšinskega varstva, predvsem je treba ob njem pomisliti na skupnost, katere strukturalni obseg more biti popoln, nadalje pa je treba tudi zagotoviti povezovanje take skupnosti z narodno Matico. Politična dejavnost Slovencev v Italiji in v Avstriji se je razvijala po tem načelu. Ne bo odveč ugotoviti, da jim je tako razvojno pot omogočila politika SFR Jugoslavije s svojim pizadevanjem odprte skupnosti — za dobre meddržavne sosedske odnose. To je dopolnjevalo še širše zasnovano družbeno povezovanje v okviru delavskih gibanj sosednih držav, nadalje pa tudi najširše zasnovana pozornost ali moralnopolitična pod-P°ra ter kulturne povezave ne glede na morebitne politične ali nazorske razločke pri Slovencih zunaj državne skupnosti SFRI; to je v tem obdobju uveljavljala SZDL kot predstavnica matičnega naroda. Dopolnilo in novost sta tudi neposredno Povezovanje narodnostnih manjšin sosednih držav. Končno naj opozorimo še na dileme ob taiko zasnovani politiki Slovencev v Italiji in Avstriji. Ob zunanjih primerjavah so nastali očitki, da je pot do sporazumevanja nezadovoljiva in da bi morale narodnostne Manjšine uporabljati ostrejše metode Pri svojem uveljavljanju, narodna Matica pa bi morala bolj upoštevati te probleme. Vendar ima ta kritika Malo odziva, ker so procesi pri večinskih narodih dokazali, da je dosedanja koeksistenčna smer pravilna, Prav takšna pa tudi politična pot po načelih, ki smo jih označili: po eni strani popolna vključitev manjšine v Politično, gospodarsko in kulturno Zadnje priprave na volilni boj Ta teden poteka v Avstriji v znamenju zadnjih priprav na volilni boj za letošnje državnozborske volitve, ki bodo 6. marca. Politične stran* ke — razen FPd, ki bo dokončne sklepe sprejela šele 27. januarja — so v zadnjih dneh razpravljale in sklepale o svojih volilnih programih in kandidatnih listah, s katerimi se bodo predstavile volivcem. Ker tozadevni sklepi v trenutku, ko zaključujemo današnjo številko, še niso bili objavljeni, tokrat o njih še ne moremo poročati. Znane pa so že odločitve v koroškem deželnem merilu, iz katerih je v veliki meri razvidno, pod kakšnimi znamenji bo potekal volilni boj v naši deželi. Jutri vsi na tradicionalni /5. ^SHooanski jites vprostorih Delavske zbornice v Celovcu Vstopnice v predprodaji po 25 šil. pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih in v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu; pri večerni blagajni po 30 šilingov. Slovenska prosvetna zveza Že od vsega začetka je bilo pričakovati, da se bodo posamezne stranke tokrat predstavile z vrsto novih ljudi. To ne velja le za državno, marveč tudi za deželno merilo. Tako bo nosilec deželne kandidatne liste Socialistične stranke mestni šolski nadzornik Leo Lukas, ki je bil doslej član koroškega deželnega zbora, kjer je vodil socialistično frakcijo. O njem je znano, da je v deželnem zboru in v deželnem šolskem svetu kot šolnik in kot socialist kazal veliko razumevanja tudi za manjšinsko šolsko problematiko; zato smemo pričakovati, da se bo za naša življenjska vprašanja z razumevanjem zavzemal tudi v državni zakonodajni skupščini. Na deželni kandidatni listi OVP, ki jo spet vodi strankin deželni predsednik minister dr. Karl Schlein-zer, je prišlo do značilne spremembe v tem, da je dolgoletnega po- številki našega lista — se je tokrat odpovedala samostojnemu nastopu in bo pri volitvah podprla socialiste, pač pa se je pojavila nova .Demokratična napredna stranka" bivšega ministra Olaha, katere deželno listo na Koroškem bo vodil prejšnji varnostni direktor dr. Payer. Svojo odločitev glede letošnjih državnozborskih volitev sta sprejel' tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je — kot smo že zadnjič kratko poročali — sklenila nasloviti na slovenske volivce poziv, naj glasujejo za Socialistično stranko Avstrije, Narodni svet koroških Slovencev pa se je odločil za podporo DVP. „Gre za usodo človeštva” Zunanja ministra Avstrije in Jugoslavije o razorožitvi Pri vprašanju razorožitve ne gre le za preprečitev vojne in njenih katastrofalnih posledic, marveč za razorožitve je nujen in pereč problem.« Podobno stališče je v tem vpraša- usodo vsega človeštva, je poudaril nju zastopal tudi jugoslovanski : zunanji minister dr. Bruno Kreisky nanji minister Marko Nikezič, ki v svoji izjavi za beograjsko revijo je prav tako zavzel za to, J~ »Medjunarodna politika« Ne glede na dejstvo, da so za sklenitev splošnega sporazuma o razoro-slanca in predsednika kmetijske žitvi potrebna pogajanja v širokem zbornice Hermanna Gruberja zame- svetovnem merilu, je treba stremeti njal grabšfanjski župan Valentin za tem, da bi napredek v tem vpra-Deutschmann. Koroška FPO si je za šanju dosegli vsaj z delnimi rešitva-nosilca svoje deželne liste izbrala m|- ,Kot najvažnejšo delno rešitev je celovškega primarija dr. Otta minister Kreisky omeml sporazum o Scrinzija, deželnega predsednika P^povedi podzemeljskih jedrskih po- kretar za zunanje zadeye SFR Ju_ acrinzijo, aezeinega p easea < skUsov ter nadaljnjega sirjenja atom- , Marko Nikezič iziavil da bivšega VdU, predhodnika danas- skega orožja. »Čeprav doslej nismo goslavije Marko JNikezic^ izjavil, da nje FPO. Komunistična stranka — dosegli konkretnih uspehov, nikakor kakor smo poročali že v zadnji ne smemo popustiti, kajti vprašanje zu-se da bi napore usmerili »v delne ukrepe, s katerimi bi olajšali začetek nepretrganega procesa razoroževanja in konec koncev dosegli splošno in popolno razorožitev«. V odgovoru v anketi revije »Medjunarodna politika« na vprašanja v zvezi s sklicanjem svetovne konference za razorožitev in o prioritetnih vidikih razorožitve je sekretar za zunanje zadeve SFR Ju- Umazana vojna v Vietnamu stane Ameriko vedno več denarja Ameriški obrambni minister Mac Namara je sporočil, da bo od kongresa še za tekoče finančno leto, ki se konča 30. junija, zahteval dodatnih 12,3 milijarde dolarjev. Do konca finančnega leta bi od te vsote dejansko porabil le 4,6 milijarde dolarjev, kljub temu pa bi se s tem letošnji vojaški izdatki Amerike povečali na skupno 54,2 milijarde dolarjev (v našem denarju je to bajna vsota 1,400.000,000.000 šilingov!). Neposredno za vojno v Vietnamu gre od te vsote sevedn le razmeroma majhen del: v tekočem finančnem letu so v ta mmen predvideli 4,7 milijarde doIar’ev. Ker pa so se ta sredstva že doslej izkazala kot precej pičla, so v ame- življenje dežele, kjer živi, po drugi strani pa vsestranska možnost, da je nenehno povezana z verni področji družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja narodne matice, pri čemer sta oba vidika enakovredna in pogojujeta demokratično vzdušje na narodnostno mešanih območjih. Praktična, stvarna pridobitev politike aktivnega sožitja je nedvomno odprta meja do naših sosedov Italije in Avstrije. Moderna meia pomeni stikalisče narodov do vseh tokov družbenega dogajanja, odorta skupnost je spodbuda za navedek in premagovanje nacionalne ločenosti. riški vladi mnenja, da jih bo treba v novem proračunskem letu povišati na 10,5 milijarde dolarjev (okroglo 273.000,000.000 avstrijskih šilingov). Ne nazadnje tudi zaradi vedno težjih finančnih bremen v ameriški javnosti čedalje bolj prodira zahteva, da je treba napraviti konec vojni v Vietnamu. je za uspeh svetovne konference nujno potrebno, da se vsi narodi, zlasti pa atomske sile, lotijo tega dela z resnično odgovornostjo in razumevanjem, da je to tudi zanje edino stvarno poroštvo za varnost. Posebej o stališču Jugoslovanske vlade v tem vprašanju je sekretar Nikezič poudaril, da se bo Jugoslavija tudi v prihodnje zavzemala za uspeh take konference. Hkrati pa je izrazil prepričanje, da bodo enako ravnale tudi vse druge, zlasti nevezane države, ki so kairski konferenci dale pobudo za sklicanje svetovne konference o razorožitvi. Kakor znano, je bil sklep o sklicanju take konference soglasno sprejet na jubilejnem 20. zasedanju Glavne skupščine OZN. V Milanu: Na zatožni klopi TUDI EKSTREMISTI V AVSTRIJI 2e dosedanji potek milanskega procesa proti južnotirolskim atentatorjem kaže, da obravnava ni naperjena le proti dejanskim atentatorjem in njihovim neposrednim sodelavcem italijanskega, avstrijskega in nemškega državljanstva. Na zatožni klopi so vsaj posredno — tudi nacionalistični krogi v naši državi, ki se sicer več ali manj skrivajo v temni anonimnosti, vendar bistveno prispevajo k ustvarjanju ozračja, ki prej ali slej privede do zločinskih izgredov. Posebno vlogo igra pri tej ilegalni dejavnosti tako imenovani »osvobodilni odbor za Južno Tirolsko«, katerega aktivnost tudi avstrijskim oblastem povzroča velike skrbi. Južni Tirolci pa so se od njega sploh distancirali. INDIRA G A N D H I NOVI PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE Z veliko večino ]e bila v sredo izvoljena za novega predsednika indijske vlade Indira Ga n d h I, 48-letna hčerka dolgoletnega Indijskega premiera Nehruja; hkrati je postala tudi predsednik vladne kongresne stranke in tako predstavlja najmočnejšo osebnost današnje Indije. Odločitev glede naslednika prejšnji teden umrlega predsednika indijske vlade Šastrija je pravzaprav padla že nekaj dni pred odločilnim glasovanjem v kongresu. Predsedniki skoraj dveh tretjin indijskih zveznih dežel so se namreč že v začetku tedna izrekli za Indiro Gandhi, v kateri velika večina indijskega ljudstva vidi jamstvo za nadaljevale politike, ki jo je dolga leta vodil njen oče Džavaharlal Nehru kot prvi premier neodvisne Indije. Za nemško predstavništvo v OZN Med redkimi državami današnjega sveta, ki še nista bili sprejeti v članstvo Združenih narodov, sta tudi obe Nemčiji. Prvič zaradi tega, ker z Nemčijo po drugi svetovni vojni še ni bila sklenjena formalna mirovna pogodba, po drugi strani pa predstavlja veliko oviro za zadovoljivo rešitev tega vprašanja dejstvo, da obstajata dve nemški državi — Nemška demokratična republika (Vzhodna Nemčija) in Nemška zvezna republika (Zahodna Nemčija). Glede obstoja dveh nemških držav se namreč velesile še niso priborile do tega, da bi upoštevale realna dejstva, ki so se izoblikovala po zmagi nad nacistično Nemčijo. Zahodne sile še dvajset let po končani vojni osporavajo Vzhodni Nemčiji pravico do življenja ter priznavajo status legalnega predstavnika nemškega naroda edinole Zahodni Nemčiji, čemur pa se razumljivo upirajo vzhodne države s Sovjetsko zvezo na čelu, 'ki upravičeno zahtevajo enake pravice za Vzhodno Nemčijo. Zaradi tega spora sodi tako imenovano nemško vprašanje med najvažnejše še nerešene probleme povojnega sveta in predstavlja veliko nevarnost za mednarodni mir. Obe strani se že nekaj let trudita, c!a bi dosegli rešitev vsaj glede nemškega zastopstva v Združenih narodih. Pa tudi generalni sekretar OZN U Tant je že ponovno naglasil potrebo po univerzalnosti svetovne organizacije ter zahteval, naj bi tistim državam, ki trenutno še niso članice OZN, začasno priznali vsaj status opazovalcev. Do novega spora med Vzhodom in Zahodom je v tej zvezi prišlo ob poskusu Sovjetske zveze, da bi Vzhodno Nemčijo spravila v OZN takorekoč pri zadnjih vratih, namreč z vključitvijo v njen ekonom-sko-socialni svet. Tri zahodne sile — Amerika, Francija in Velika Britanija — so ta predlog takoj odklonile in znova poudarile, da je edinole Zahodna Nemčija poklicana zastopati nemški narod. Stalni predstavnik Sovjetske zveze v Združenih narodih Fedorenko je stališče zahodnih držav zavrnil kot nerealistično in zahteval, da je treba odstraniti umetna ovire, ki preprečujejo normalne odnose med Vzhodno Nemčijo in drugimi državami ter odnose z OZN oziroma sodelovanje te države v organih svetovne organizacije. Sklad proti lakoti Pred. kratkim je komite svetovnega programa za prehrano, ki ga sestavljajo predstavniki 24 držav, predlagal Združenim narodom in Organizaciji za prehrano in kmetijstvo (FAO), da bi svetovni program za prehrano spremenili v Sklad za prehrano v svetu. S tem predlogom hoče omenjeni komite pospešiti borbo proti lakoti v svetu, istočasno pa tudi pospešiti gospodarski in socialni razvoj nerazvitih držav. V ta namen bo komite izdelal kriterije za pomoč deželam v razvoju, ki bo obsegala tako pomoč v konkretnih primerih, kakor tudi pomoč večjega obsega. Svetovni program za prehrano FAO se je v prvih treh letih tako uveljavil in opravil tako pozitivno delo, da bo sedaj na predlog Združenih narodov neomejeno podaljšan. V svojih prvih treh letih je dobavil deželam Azije, Afrike in Južne Amerike, ki jim grozi lakota, živil z visoko hranilno vrednostjo v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev ali okroglo 2,6 milijarde šilingov. Za drugo triletje, to je za obdobje 1966— 1968, je FAO obseg te pomoči povečala od 100 na 275 milijonov dolarjev. Države, ki so kot članice FAO vključene v to pomoč, bodo dve tretjini pomoči dale v blagu, eno tretjino pa v denarju. S povišanjem obsega programa FAO proti lakoti v svetu v bodoče ne bo le v večji meri omiljena nevarnost lakote, marveč bo omogočena tudi pomoč za razvoj proizvodnje živil v prizadetih deželah. Istočasno pa bo s tem tudi olajšana izvedba te pomoči, ki je v prvem triletju prav pri poravnavi stroškov prevoza blaga in upravljanju poslov pomoči zaradi pomanjkanja gotovin naletela na težave. Avstrija je v prvem triletju v okviru svetovnega programa za prehrano prispevala skupno 500.000 dolarjev, pri čemer je 12 °h prispevala v gotovini, ostalo pa v glavnem v obliki mleka v prahu, ki je bilo visoke kvalitete in odporno proti tropskemu podnebju. Mleko v prahu je dobavljala v glavnem v Maroko, Afganistan in Sudan. Na svoji seji 11. januarja 1966 je avstrijska vlada sklenila, da bo parlamentu predlagala vključitev tudi v drugo , ki bo stopilo v veljavo 1. aprila 1966. Predstavniki gozdarstva se s tem v zvezi zavzemajo za liberalizacijo izvoza hlodovine, kot kompenzacijo za znižano ceno brusnega lesa. bo letos še naraščala, tako da bo znašala 5 milijard deviznih kron. Poleg strojev hoče Češkoslovaška v inozemstvu kupiti tudi vrsto licenc in patentov ter tehnično literaturo, da bo postala na mednarodnem trgu konkurenčnejša in da bo lahko povečala svoj izvoz. Madžarska je v sklopu prizadevanj za večjo kontrolo privatnega konzuma, za zaustavitev gospodarske rasti, za povečanje produktivnosti in izvoza napovedala tudi zvišanje cen. Zvišanje, ki bo stopilo v veljavo 1. februarja, se nanaša predvsem na kmetijske pridelke, s prvim aprilom bo sledilo zvišanje cen za premog in drva, s 1. junijem pa zvišanje tarif javnih prometnih sredstev. Zvišanje cen bo povezano z zvišanjem zaslužkov in pokojnin socialno šibkejših slojev prebivalstva. Gospodarski načrt za leto 1966 predvideva povišanje narodnega dohodka za 4 °/o, ki ga hoče doseči predvsem s povišanjem industrijske proizvodnje, z obdržanjem investicij na višini leta 1965, ko so znašale 45 milijonov forintov, in s povečanjem izvoza in uvoza za 6 do 8 %. Romunija bo ostala tudi letos na poti pospešene industrializacije. Sicer njen tempo ne bo več tako nagel kot doslej, vendar bo industrijska proizvodnja tudi letos narasla za 10,5%. Najbolj hoče Romunija pospešiti proizvodnjo energije, jekla in kemične industrije. 72 % porasta industrijske proizvodnje hoče doseči s povečanjem produktivnosti. Izvoz Jugoslavije se je povečal za dobro petino Med najpomembnejše jugoslovanske uspehe v minulem letu sodi močan porast 'izvoza, ki je spričo zmanjšanja uvoza pomagal, da se je deficit jugoslovanske trgovinske bilance zmanjšal pod polovico leta 1964. Jugoslovanski izvoz, ki je bil leta 1964 za 13 % večji od izvoza leta 1963, se je lani povečal za 22 % in dosegel vrednost 1364 milijard starih dinarjev. Najbolj je lani narasel industrijski izvoz in sicer za 27 % na 1107 milijard starih dinarjev. Izvoz kmetijskih pridelkov je narasel za 8 % na vrednost 236 milijard dinarjev. Od celotnega izvoza je odpadlo 50 % na štiri industrijske panoge — na kovinsko industrijo, barvasto metalurgijo ter na lesno in tekstilno industrijo. Na celokupnem jugoslovanskem izvozu je bila Slovenija lani udeležena z vrednostjo 230 milijard starih dinarjev, kar pomeni, da je skoraj ena šestina celotnega jugoslovanskega izvoza odpadla na Slovenijo. S tem se je lani izvoz Slovenije povečal za 20,5 %. Spričo njene gospodarske strukture je razumljivo, da je bila na celokupnem sloven- skem izvozu industrija najbolj udeležena. Svoj izvoz je povečala za 28 %. Zanimivo pa je, da je med industrijskimi panogami kovinska industrija lani porinila s prvega mesta lesno industrijo, ki je lani dosegla le skromno povečanje izvoza. Na tretjem mestu izvoza Slovenije je bila lani barvasta metalurgija, na četrtem usnjarsko-obutvena industrija, precej pa sta k povečanju izvoza prispevali tudi tekstilna in elektroindustrija. Sodobno obrtništvo ima dobre pogoje V koroški zbornici obrtnega gospodarstva je sekcija obrt številčno najmočnejša. S 6887 člani je močnejša od sekcij industrija, trgovina, promet in turizem, čeprav se je njeno članstvo v zadnjih 12 letih zmanjšalo za 1548 članov. Ta padec .gre vendar na račun odmiranja klasičnih rokodelskih poklicev, kakor so to čevljarji, krojači, mlinarji, kovači, kolarji, pekarji, mesarji in mizarji. Med navedenimi poklici je v zadnjih 12 letih najbolj nazadovalo število čevljarjev in sicer za 56 odstotkov. Na drugem mestu v nazadovanju so bili krojači, katerih število se je zmanjšalo za 37 odstotkov. Izredno močno je medtem naraslo število vodnih in plinskih inštalaterjev. Teh je bilo koncem leta 1964 za 118 odstotkov več kot koncem leta 1952. Močno se je povečalo tudi število elektroinštalaterjev in sicer za 35 odstotkov, nadalje tapetnikov (za 34 odstotkov), število gradbenih podjetnikov (za 22 odstotkov) in avtomehanikov, ki se je povečalo za 18 odstotkov. Nazadovanje števila obrtnih podjetij v deželi gre v glavnem na račun odmiranja malih pod jeti j z enim ali dvema zaposlenima. Do tega zaključka pridemo, če vzamemo v primerjavo številčno naraščanje vajencev v obrtništvu v zadnjih petnajst letih. V tem času je število vajencev naraslo za polovico. Na Koroškem so jih koncem leta 1964 našteli 13.839, od tega pa jih je bilo dve tretjini v poklicih sekcije obrt, zlasti v tistih, katerih število najbolj narašča. Iz tega razvidimo, da se obrtništvo po zaposlenih ne stara. Zadnje poročilo zbornice obrtnega gospodarstva pa tudi kaže, da se obrtništvo tudi po lastnikih ne stara. 26 odstotkov lastnikov je bilo koncem 1964 starih med 36 in 45 let, 23 odstotkov med 46 in 55 let, le 24 odstotkov pa je bilo starih med 56 in 65 let. Nov rekord koprske luke Koprska luka je lani dosegla nov rekord. Njen promet je znašal 770.500 ton blaga. S tem je bil za 1260 odstotkov večji, kot je bil leta 1959 po zgraditvi prvega naveza operativne obale v novi luki. Od leta 1959 je promet koprske luke skokovito naraščal. Takrat je znašal 61 tisoč ton. Do leta 1962 se je povečal na 269.000 ton, naslednje leto na 628.500 ton, leta 1964 pa na 699.200 ton in se s tem približal meji zmogljivosti luke. Dobra organizacija pretovarjanja in cestnega prometa pa je omogočila, da je promet lani narasel za nadaljnjih 10 odstotkov. V teh letih pa se je tudi tranzit blaga drugih držav v koprski luki naglo povečal. Leta 1962 je znašal komaj 8000 ton, naslednje leto pa je že narasel na 64.900 t. Lani je dosegel obseg 312.400 t. Italija na poti iz gospodarske krize Pri iialijanski vladi in v italijanskih gospodarskih krogih so mnenja, da je Italija gospodarsko krizo, ki jo že nekaj lef preživlja, v glavnem prebolela in da stopa njeno gospodarstvo spet na pot naraščanja konjunkture. Vlada računa, da bo v prihodnjih letih industrijska proizvodnja spet narasla letno za 7 %. Lani je narasla za 4, predlanskim pa za 0,5 %. Z industrijsko proizvodnjo pričakuje vlada poživitev investicijske dejavnosti, ki je zadnji dve leti zaporedoma nazadovala za 8 % lelno. Vlada pričakuje, da bo ta dejavnost v bodoče naraščala in sicer letno za 8 %, vendar tega optimizma gospodarski krogi ne delijo, ker poživitev investicijske dejavnosti no pričakujejo pred drugo polovico leta. V sklopu splošne gospodarske poživitve v Italiji računajo, da bo letos bruto-socialni produkt narasel za 4 %. Lani je narasel za 3, predlanskim pa za 2,5 %. Isti porast pričakuje vlada tudi pri potrošnji. Največje upanje, da je gospodarsko krizo prebolela, pa stavlja Italija v razvoj svoje zunanje trgovine, kjer je v zadnjih dveh letih porast izvoza daleč prekosil porast uvoza. V tem razvoju vendar pričakujejo, da bodo potrošniške cene narasle za 4 do 5 %. Veliko skrb povzroča vladi v tej zvezi dejstvo, da bo treba letos obnoviti tarifne pogodbe za okroglo 4 milijone delojemalcev. 2e lanska obnova tarifnih pogodb, ki je zajela le 600.030 delojemalcev, je namreč končala z zvišanjem mezd za okroglo 8 %. MUNCHEN. — Prejšnji teden to v MOnchenu aretirali nekdanjega Sefa nacističnega Siche*heitsdiensfa na Nizozemskem Harsterja, ki odgovarja za umor 83.000 Židov. Med njegovimi žrtvami je tudi Ano Frank, nizozemska židovska deklica, katere usoda, ki jo je deklica sama opisala v svojem dnevniku. Je pretresla ves svet. ULAN BATOR. — Mem svojim obiskom v LR MongoHjl je prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brež-njev izjavil, da bo Sovjetska zveza v bodoče nudila DR Vietnamu še povečano pomoč v njegovem boju za svoboditev vietnamskega ljudstva. .Če ameriški voditelji res želijo napraviti konec vojne v Vietnamu — je dejal Brežnjev — kaj jih potem ovira priznati pravične zahteve vietnamskega ljudstva in tako odpreti pot k miru!” Poleg tega je Brežnjev poudaril, da je zaskrbljen tudi zaradi drugih nemirnih žarišč v Aziji, ki jih imperialistične site hočejo izrabiti za boj proti socializmu in narodnoosvobodilnim gibanjem. Za napetost v Evropi pa je Brežnjev pripisal glavno odgovornost revanšističnim ambicijam zahodnonemške vlade i/n še posebej njenim zahtevam, da bi prišla do atomskega orožja. LONDON. — Predsednik britanske vlade Wilson Je dejal, da bodo v Veliki Britaniji letos predvsem nadaljevali z gospodarsko obnovo. Med prvimi problemi britanskega gospodarstva je Wilson omenil neučinkovito politiko cen in zaslužkov. Vlada pa pripravlja načrt, kako spodbujati investicije v domačo industrijo. MADRID. — španske oblasti so postavile pred sodišče skupino asturskih rudarjev, ki so sodelovali pri stavkah leta 1964. Za enega od obtoženih rudarjev je javni tožilec zahtevaj 5 let zapora, za ostale obtožence pa po 4 leta. CAPE KENNEDY. — Ameriška družba za vesoljske raziskave je sporočila, da je bila za 26. januar predvidena izstrelitev velike rakete .Saturn 1-B” z vesoljsko ladjo .Apolo” preložena na začetek februarja. PRAGA. — Zaradi velikega snega In hudega mraza so črede volkov zapustile planine na poljsko-če-škoslovaškl meji ter prišle v vzhodne predele Slovaške. V enem samem pogonu so lovci ubili pet volkov. NIŠ. — Letošnje tradicionalno srečanje mladine iz vseh jugoslovanskih republik bo od 25. do 29. maja v Nišu pod geslom .Bratstvo — enotnost'. Ob tej priložnosti bodo organizirali razne razstave ter kulturne, zabavne in športne prireditve. Najzonimlvejša manifestacija letošnjega srečanja pa bo nasad itev gozdnega parka v bližini tehniške fakultete. V tem gozdu bo imelo vsako mesto svojo alejo z značilnimi rastlinami. TA1PEH. — V Kung Kuanu v središču Formoze gradijo novo ameriško letalsko oporišče, eno najpomembnejših na Daljnem vzhodu. Naprave v tem oporišču bodo sestavni del plana .Rochester", tajnega načrta za obrambo Formoze, ki so ga izdelali takoj po podpisu obrambnega sporazuma med Ameriko in Čaag-kajškovlm režimom leta 1954. V novem oporišču bo 50 težkih transportnih letal vrste C-130 .Berku le s" lit 5000 mož. NEW DELHI. — Indira Gandhl (hčerka bivšega Indijskega voditelja Nehruja), ki je med kandidati zo novega predsednika indijske vlade, je kot najvažnejša problema današnje Indije omenila nerazvito gospodarstvo in nevarnost pred sosedno Kitajsko. Glede nedavno sklenjenega indijsko-poklstanskega sporazuma pa je dejala, da je to le prvi korak ter Izrazila prepričanje, da bo ta sporazum prispeval k boljšim odnosom med Indijo in Pakistanom. BERLIN. — Zahodnoberlinski župan Brandt je Izjavil, da se bodo 25. januarja začela nova pogajanja o dovolilnicah za prebivalce zahodnega Berlina, da bi lahko obiskali svojce v vzhodnem delo mesta. Pričakovati je, da bodo z zahodne strani predlagati sklenitev sporazuma, ki noj bi veljal za celo leto. V okviru zadnjega sporazuma, ki je veljal za božične In novoletne praznike, je nod 824.000 zahodnih Berlinčanov obiskalo svojce v vzhodnem Berlinu. DUNAJ. — Po nepopolnih podatkih statističnega centralnega urada se Je število študentov na avstrijskih visokih šolah in akodemljah tudi v teie šolskem letu nekoliko zvišalo. V zimskem semestru 1963-64 Jih je bilo 50.256, leto nato 51.402, v sedanjem zimskem semestru pa 52.231. Kako malo skrbi Avstrija za svoj visoko kvalificirani naraščaj, pa kažejo naslednji podatki: V Avstriji znašajo povprečni stroški za študenta letno 20.500 šilingov, v Zahodni Nemčiji 49.000, v Švici 63.000, na Nizozemskem 64.009 •in v Veliki Britaniji celo 90.000 šilingov. NEW YORK. — Trije ameriški javni delavci, ki to prod nedavnim obiskali Severni Vietnam, da bi proučili tamkajšnja stališča in izglede za ustavitev sovražnosti, so po svojem povratku priredili tiskovne konferenco, kjer so obširno govorili o svojih vtUlb In razgovorih z vietnamskimi voditelji. Soglasno Izjavili, da predstavniki Severnega Vietnama In Juž* novietnamskega osvobodilnega gibanja ne postavijo* jo nobenih takih pogojev, ki |lh Amerika ne bi mogla sprejeti. Po njihovem mnenju Je konec vojn* v Vietnamu odvisen samo od Amerike, kotere napo* dalnost so ostro obsodili in Jo primerjali s politik* Hitlerja. BEOGRAD. — Jugoslovanski zunanji minister Mark* Nlkezič jo v zvezi s skllconjem svetovne konferenc* za razorožitev poudaril, da je za uspeh te konferen* ce nujno potrebno, da se vsi narodi, zlasti pa atom* tke sile, lotijo tega dela z resnično odgovornostjo •* razumevanjem, da Je to tudi zanje edino stvarno p*‘ roštvo za varnost. Zavzel se je za to, da bi nap*>r* usmerili v delne ukrepe, s katerimi bi olajšali začetek nepretrganega procesa razoroževanja in konec koncev dosegli splošno In popolno razorožite** Glede Jugoslavije je izjavil, da se bo le-ta tudi * bodoče prizadevala za uspeh te konference. RIO DE JANEIRO. — Obširne predele Brazilije ** prejšnji teden zajele strašne poplave, ki so po P*' popolnih podatkih zahtovale nad 530 človeških življenj, okrog 3000 oseb pa je bilo poškodovanih. Prizorišče najhujše tragedije je bil Rio de Joneiro, kj** so že v prvih dneh poplav našteli okoli 330 mrtv ;b-Materlalno škodo pa že po dosedonjih podatkih etnijo na več kot 30 milijonov dolarjev. Celovec v skrbeh za gledališče Dr. Janko Kotnik osemdesetletnik V Ljubljani je pred nedavnim obhajal svoj 80-letni življenjski jubilej dr. Janko Kotnik, nas koroški rojak z Dobrij pri Ravnah, sorodnik Prežihovega Voranca, znani slovenski leksikograf, slavist, romanist in anglist. O njegovem življenjskem delu bi bilo treba napisati obširno razpravo, če bi hoteli zajeti vsa številna področja, na katerih neumorno z izredno marljivostjo in velikim strokovnim znanjem deluje že dolga desetletja. Vendar se hočemo v tem sestavku omejiti le na najvažnejše podatke iz njegovega življenja in delovanja. Svoj visokošolski študij, ki ga je začel pri Murku in Štreklju v Grazu, je jubilant nadaljeval v Pragi, Parizu in Lausanni. Potem je bil suplent v Gorici, v letih 1913-14 pa profesor v Banjaluki, od koder je moral v vojsko. Štiri leta je bil na Ruskem, kjer je stopil med jugoslovanske prostovoljce ter bil leto dni tudi v ruski revolucionarni vojski; ob koncu prve svetovne vojne je v Moskvi nekaj časa sourejeval list Jugoslovanska federacija. Po vrnitvi v domovino je bil najprej v Banjaluki, leta 1921 pa se je preselil v Maribor, kjer je kot profesor deloval do leta 1940, ko je postal nadzornik za moderne jezike v Beogradu. Med vojno je bil honorarni lektor za francoski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler ga Nemci niso odpustili, po osvoboditvi pa je najprej služboval kot referent v ministrstvu, pozneje spet kot lektor, predavatelj in znanstveni sodelavec na ljubljanski univerzi, kjer še danes — kljub upokojitvi — nenehno deluje kot predavatelj francoske slovnice in literature. Posebne zasluge ima dr. Janko Kotnik pri sestavljanju učbenikov in slovarjev. Tukaj je treba zlasti omeniti njegove učbenike za angleščino, medtem ko pomenijo njegove knjige o ruski slovnici pionirsko delo med Slovenci. Dolga vrsta njegovih slovarjev pa sega od slo-vensko-francoskega in francosko-slovenskega mimo slovensko-angleškega in slovensko-itali-janskega do Langenscheidtovega slovensko-nemškega in nemško-slovenskega slovarčka, katerega je avstrijsko prosvetno ministrstvo odobrilo tudi za uporabo na dvojezičnih ljudskih m glavnih šolah na Koroškem ter na slovenski gimnaziji v Celovcu. Lahko bi govorili še o njegovem pisateljskem in prevajalskem delu, (zlasti iz francoščine, češčine in ruščine) katerega začetki segajo nazaj v njegova študentska leta, ter o njegovi znanstveni publicistiki, ki med drugim obsega razprave o Zoisu, Matiji Murku, o tako imenovanem leškem rokopisu iz 18. stoletja in o vplivu revolucije na ruski pravopis. Predvsem pa je treba poudariti, da je bil in ostal vedno najtesneje povezan s svojo ožjo koroško domovino. Že leta 1903 je postal sodelavec celovškega »Mira*, katerega je med jugoslovansko zasedbo leta 1919 tudi urejeval, ko je bil član jugoslovanske plebiscitne komisije. Pozneje pa je svoje prispevke objavljal v *Koroškem Slovencu• in drugih slovenskih publikacijah na Koroškem. Med drugim je pisal o Ožbaltu Dularju, kmetu iz Remšenika Pri Železni Kapli in dopisniku Bleiuieisovih Novic, njegova velika zasluga pa je, da nam Med nedavno proračunsko razpravo v celovški mestni občini je bilo veliko govora tudi o Mestnem gledališču, katerega finančno vzdrževanje povzroča čedalje večje skrbi posebno spričo dejstva, da morata pretežno breme nositi dežela in mesto, medtem ko država ne kaže potrebnega razumevanja za deželna gledališča. O tej »nenaklonjenosti" Dunaja oziroma prosvetnega ministrstva so govorili tudi v drugih zveznih deželah ter prišli do soglasnega mnenja, da država ni dolžna skrbeti le za državna gledališča, marveč mora v ustrezni meri podpirati tudi deželne ustanove. V celovški proračunski razpravi je to zahtevo zelo odločno postavil socialistični občinski svetnik Peturnig, ki je dejal, da je kul- Boj proti nepismenosti Statistični koledar UNESCO navaja podatke, iz katerih je razvidno, da dosega boj proti nepismenosti v zadnjem času kar lepe uspehe. Odstotek izdatkov za množično prosvetljevanje in šolstvo se veča v skoraj vseh državah. Vendar pa še vedno okrog 45 •/* svetovnega prebivalstva ne zna pisati In brati. V večini držav niti polovica prebivalcev, starih od 5 do 19 let, ne obiskuje šole. Najmanj nepismenih — samo 1 ali 2 '/o od števila prebivalcev, starih več kot 15 let — je v severni in zahodni Evropi, v Severni Ameriki jih je 3 do 4 V«, v južni Evropi 20, Severna Afrika Ima 85 do 90 %> nepismenih, Indijski podkontinent in črna Afrika ter Afganistan pa 80 do 85 */o. Leta 1960 je bilo na vsem svetu v šolah 433 milijonov otrok, 12 milijonov otrok je obiskovalo predšolske ustanove, 12 milijonov odraslih prebivalcev pa je obiskovalo analfabetske tečaje. je odkril in osvetlil našega ljudskega pesnika Lesičjaka, katerega pesmi so po Kramolčevi harmonizaciji postale dragoceno narodno blago koroških Slovencev. Jubilantu ob njegovi 80-letnici tudi koroški Slovenci — sicer naknadno, zato pa nič manj iskreno — izrekamo prisrčne čestitke! turno življenje v Avstriji nedeljivo, da ni kulturne provicialnosti, kar mora država upoštevati pri dodeljevanju subvencij za gledališča. Predvsem pa se mora zavedati velike vloge deželnih gledališč kot rezervoarja umetniškega naraščaja za državna gledališča, ki se bo mogel razvijati seveda le takrat, če bo imel tozadevne možnosti v deželnih gledališčih. Celovška mestna občina daje Mestnemu gledališču na razpolago 82 odstotkov svojega letnega kulturnega proračuna. Leta 1963 je znašal ta proračun 3,5 milijona šilingov, leta 1964 je bil povišan na 4,2 in lani na 4,9 milijona, medtem ko znaša za tekoče leto celo 6,2 milijona šilingov. Samo dotacije za gledališče je občina letos povečala za 1,1 milijona šilingov, podobno je napavila tudi dežela, toda državna sredstva so se povečala samo za 100.000 šilingov. Svoje ogorčenje zaradi nerazumevanja državnih činiteljev za skrbi dežele so v posebni resoluciji izrazili tudi obratni sveti Mestnega gledališča, ki so opozorili na obveznosti države napram celotnemu prebivalstvu Avstrije ter zahtevali ustrezne redne državne dotacije za deželna gledališča. Če pomislimo, da pipada celovškemu Mestnemu gledališču pomembno mesto tudi v kulturni izmenjavi med sosednimi deželami, potem pač ni mogoče razumeti, da na Dunaju nimajo posluha za težave in potrebe take ustanove. KULumneDROBCine 0 S finančnimi težavami se bori tudi landonska Co-vent Garden Opera. Računajo, da bo njen prlmanjklja) inaJal 242.500 funtov llerlingov (17,2 milijona lilingov) in je vodstvo opere noslovllo na vlado proinjo za zvišanje subvencij. Doslej dobiva opera za vsak funt Itef- 11 n g (71 Šilingov) lastnih dohodkov 53 Šilingov subvencije, za kritje primanjkljaja pa bi morala biti subvencija »Vitana na 80 Šilingov za vsak funt Sterllng lastnih dohodkov. 0 K sodelovanju na IX. mednarodni razstavi risb grafik .Dianco e nero 1966* v Luganu Je bil povabijo« tudi priznani slovenski slikar in grafik prof. Riko Debenjak. Mednarodna razstava v Luganu spada med največje grafične prireditve v Evropi ter pomeni sodelovanje na njej visoko priznanje za vsakega umetnika. 0 Velike avstrijske državne nagrade za leto 1965 sa prejeli prot. GoHfried von Einem (za glasbo) ter prof. Sergius Pauser In arhitekt prof. Josef Frank (za upodabljajočo umetnost). 0 Zvezni prezident Jonas Je v Grazu odprl umetniško razstavo .Avstrijsko slikarstvo 1903—1938", katera obsega 163 del 57 umetnikov. Zastopani so tudi mnogi svetovno znani predstavniki avstrijskega slikarstva, kot n. pr. ICIimt, Kokoschka, Kubin itd. Med zastopniki KaroSke so tudi člani toka imenovane „ča)nske Sole*. 0 V spomin na veliko stalingrajsko bitko, ki je pomenila preobrat v drugi svetovni vojni, bodo v Volgogradu (kakor se nekdanji Stalingrad danes Imenuje — ep. ured.) postavili muzej z veliko panoramo, podobne moskovski, ki prikazuje borodinsko bitko. Muzej bo imel 12 velikih dvoran, v katerih bodo zbrani vsi pomembnejši dokumenti o tej veličastni zmagi sovjetske vojsko v zadnji vojni. Stene velike panorame, v velikosti kakih 2000 kvadratnih metrov, bodo polne podob o posameznih fazah bitke in o njenih junakih. Poleg muzeja bodo postavili 70 metrov visok obelisk, s katerim bodo simbolično označili mesto za heroja. 0 Strokovnjaki konservatorskega zavoda za DalmacI)« v Splitu so v sodelovanju s iibenilkim mestnim muzejem naSII v Šibeniku sliko .Madona z otrokom*, o kateri menijo, da je nastala v delavnici znanega italijanskega slikarja Paola Veneziana. To pomembno delo iz prve polovice 14. stoletja bodo restavrirali v splitskem konservatorskem zavodu. 0 Glasbena akademija v Grazu je povabila na skupni koncert orkester in stočlanski pevski zbor ljubljanske akademije za glasbo. 0 Meseca maja 1967 bo na Dunaju mednarodna konferenca prosvetnih ministrov UNESCO, kjer bodo razpravljali e vpraSanju pripusta k visokošolskemu itudije ter o enakovrednosti maturitetnih spričeval. 1,2 milijarde bralcev na svetu Trenutno je na vsem svetu približno 770 milijonov knjig, revij in podobnih tiskov. Vsaka knjiga ima povprečno 100.000 besed, ki imajo v povprečju po pet črk. To pomeni, da ima vsaka knjiga povprečno šest milijonov najosnovnejših enot informacije, pri čemer so poleg črk mišljeni tudi presledki med besedami, ločila itd. Statistiki so izračunali, da ima vsaka knjiga v povprečju nekaj več kot štiri potencialne bralce. Človeški prirastek po svetu znaša dva odstotka letno, »naravni prirastek" knjig pa nekaj več kot tri odstotke. Iz tega sledi, da bi se moglo nekega dne zgoditi, da bo na svetu več knjig kot pa potencialnih bralcev. Števila takih bralcev, ki znajo brati brez tuje pomoči, cenijo na svetu na 1,2 milijarde; to je kakih 40 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva. Bralsko občinstvo je po posameznih delih sveta razporejeno zelo neenakomerno: na vsakih osem bralcev pridejo trije Azijci in trije Evropejci. Pri tem pa je treba upoštevati, da je Azijcev trikrat več kot Evropejcev. V azijskih deželah sta dve tretjini izdanih del v evropskih jezikih in niti ena četrtina v jezikih azijskih narodov. V Afriki ima literatura v arabščini sedem milijonov potencialnih bralcev, medtem ko jih na knjige v angleščini na tej celini odpade 10 milijonov. Zanimivo je tudi, da tri četrtine človeštva uporablja za sporazumevanje samo 12 jezikov. To so glede na razširjenost: kitajski (25 °/o), angleški (11 %), ruski (8,3 %) hin-du (6,25 %), španski (6,25 %), nemški (3,75 %), japonski (3,75 %), bengalski (3 %), arabski (2,7 %), francoski (2,7 %), portugalski (2,5 %) in italijanski (2,1 %). Če pa izrazimo v odstotkih bralsko občinstvo za vsakega izmed teh jezikov, so podatki čisto drugačni. Osem jezikov namreč povsem zadostuje za tri četrtine človeštva in vrstni red je naslednji: angleški (18,1 %), kitajski (16,9), ruski (15,9), španski (6,2), nemški (5), japonski (5), francoski (3,8) in italijanski (2,4 %). V času dialoga diskusiji o katoliški mladini se je človeku spet predstavila Koroška, ki je polna protislovij. Ta »diskusija« je znova dokazala, da gotovi ljudje na Koroškem ne prenesejo nobene kritike. Vsekakor moramo ugotoviti, da je na Koroškem res premalo kritike, ker se vidijo napake vedno le drugod. Marsikateri problem pa se da rešiti ravno po dialogu in kritiki. Zajela nas je neka bolezen, da uvrstimo tistega, ki izreče kritiko, takoj v neko pripravljeno kategorijo in mu očitamo, da ne more govoriti drugače, ker pač občuti mržnjo do gotovih pojavov ali je član te ali one skupine. S takimi očitanji izpodbijemo tla vsaki resni in ustvarjalni diskusiji . i Pomen diskusije ali dialoga naj bi ' pd> da upoštevamo mnenje vsakega 'n sprejmemo to, kar je konstruktiv-’ nega in kar koristi vsem, ne glede na to. kdo je to izrekel in kakšnega sve-’ lovnega naziranja je. Čas je, da spo- ’ Zna.mo, da živimo v demokratični družbi in v demokratični državi, kjer , se vsak lahko vključi v to družbo m y dogajanje v njej. Ves razvoj za-• hleva danes od nas, da se uvrstimo v i* *,r& svet, da sprejmemo tudi širše >• gledanje na ta svet, da uresničimo *' *yoje poslanstvo v zdravi človeški i družbi, da skušamo razumeti drug drugega in da sodelujemo v skupnih *adevah. •’ Predvsem bi koristilo, če bi vsaj £ mladina spoznala, da je treba iz- menjavati razna stališča, da vsak naj-^ de pot do cilja po svoje. r Franz Alrheim, profesor za staro zgodovino v Berlinu, je napisal v *v°ji knjigi »Der unbsiegte Gott« tudi naslednji stavek: »Kako naj ne- kdo pride do razumevanja in vrednotenja, ki misli, da je spoznal neoporečne resnice in si domišljuje, da s temi stoji nad drugimi mnenji?« Da se je svet v današnjem času nekoliko spremenil, tega nobeden ne more zanikati. Te spremembe posežejo v svet vsakega posameznika in vsak se mora znajti sam v novih situacijah, ki zahtevajo od njega novih naporov in novih spodbud. Spremembe časa tudi koroškim Slovencem niso prizanesle. V narodni politiki so bili doseženi uspehi v skupnem delu. Med drugim so zmogli koroški Slovenci gimnazijo, ker so vsi skupno zastavili svoje moči. V zadnjih letih se je med koroškimi Slovenci ustvarilo neko zmerno vzdušje, ki je našemu ljudstvu samo koristilo. Vse te dobre odnose bi morala obraniti in izgraditi predvsem mladina. Večkrat pa je videti, da marsikateremu mir in prijateljsko sožitje ni- so po volji. Prav umetno se že med mladino ustvarjajo spori, katerih posledice so za bodočnost lahko zelo usodne. Čudno je predvsem to, da se za taka dejanja vedno izrablja krščanstvo. Vprašajmo se čisto trezno, v čem se razlikujejo tisti, ki se ob vsaki majhni in veliki priložnosti hvalijo, da so tako zelo »krščanski«, od onih, ki tega ne delajo? Zakaj je »idealna« samo tista mladina, ki se hvali, da je »krščanska«? Pretiravano poudarjanje krščanstva bo na vsak način povzročilo, da se bodo ljudje vprašali, če je to res. Če pa kdo ugotovi, da je vse skupaj včasih le prazno besedičenje, tistemu se očita, da goji »cinično sovraštvo do vsega, kar je katoliškega«. Naloge in problemi, ki jih imamo koroški Slovenci, pa so vendar nekje skupni nam vsem ne glede na poklic, svetovni nazor ali politično prepričanje. Čas nam narekuje dolžnost, da ohranimo narodne dobrine vsak po svojih močeh. Pri vsem tem nam je lastna demokratičnost tako nujno potrebna kot enakopravnost. Prav posebno bi morala študirajoča mladina pokazati široko gledanje na svet. S tem ji ni treba prodati svojega prepričanja. Koroško vora-šanje ne bi smelo biti več ideološko vprašanie. Če se ne bodo naučili že mladi, da bi v odnosih do sočloveka upoštevali pravila demokracije, si bodo tudi pozneje pri važnih odločitvah in nastopih tuji ter se ne bodo več mogli pogovoriti prijateljsko. Franz Alrheim pravi v omenjeni knjigi tudi tole: »Doba, ki je zgubila svoje osnove, je primorana, da si poišče novih. Kjer se je pojavilo razprtje, ni druge poti, kakor da se premosti ali zasuje prepad. Predpogoj je le, da priznamo novo sintezo in konec zastarelega; da se izogibamo tega, da zanikamo pomanjkljivosti in jih ne skušamo odstraniti z besedami. Diagnoza je še vedno pomenila prvi korak k zdravljenju.« Kritik je v neki meri tudi diagnostik. Seveda mora ostati ina tleh stvarnosti. Kjer so torej vzroki za vse te nenavadne pojave? Eden izmed vzrokov za mnoga nesoglasja je gotovo tudi ta, da hočejo gotovi krogi že mlademu človeku vsiliti neko mnenje. Mlad človek mora vendar zoreti. Sicer je pravilno, da se vzgajajo otroci, ker nujno potrebujejo podlago za samostojen razvoj. Ni pa potrebno, da se vzgajajo študentje na visoki šoli v enostranskem duhu kot majhni otroci. »Prav je in zelo potrebno, da najde mlad človek počasi svoje stališče v družbi, in do tega se mora priboriti sam, če naj njegovo pripadmštvo ne bo samo ponavljanje fraz ali pa izrabljanje koristi.« je zapisal nekje mlad slovenski akademik. Mladina mo^a spoznati različna gledanja na razne pojave v življenju. Razvovora se boji samo tisti, ki nima utrjenega lastnega nazora. Predvsem pa bi se morale tudi vplivne osebnosti na Koroškem zavedati, da nikakor ne koristijo slovenski stvari, če obljubljajo mladini »zlato« bodočnost. To si mora priboriti vsak sam z resnim delom. Vsak se mora sam vživeti v novo okolje, v katero pride, in v splošne zakone in običaje. Od študirajoče mladine pa ljudstvo pričakuje, da dokonča študij, da se bo mogla pozneje še bolj kot zdaj vključiti v narodno delo tudi s svojim znanjem. Slovenska mladina se danes ne more več skrivati za gotovimi zastavami, ki so premajhne, da bi zakrile tisto praznino, ki živi samo še od imena. Tudi se ne more zakopati v ozkem provincializmu. Potrebna je odprtost in širokogrudnost na vse strani. Mladina ne more trositi duhovnih moči v nestrpnosti, temveč je poklicana, da v, malem uresniči na znotraj in na zunaj mirno sožitje. Košček slovenske mladine nikakor ne more živeti po vodilih, ki se ne skladajo s splošnimi človeškimi pridobitvami, čeprav je neka vidna osebnost koroškega javnega življenja izjavila, da s tem, da nekaj velja za ves svet, še ni rečeno, da mora veljati to tudi za koroške Slovence. Da je današnji svet politično in svetovnonazorno različno opredeljen, je dejstvo, ki se mora z njim vsak osebno sprijazniti. Zato želimo, da bi se tudi tisti, ki še tičijo v mrežah ožine, prilezli v odprtost, ko se bodo srečali neposredno s sodobnim svetom v njegovi mnogostranski strukturi. MK. SKLEP DEŽELNE VLADE: Deželna vlada je na svoji seji pod predsedstvom deželnega glavarja Sime v torek obravnavala vprašanje tovarne celuloze Rebrca, predvsem pa predlog o jamstvu za 8,5 milijona šilingov, ki naj bi ga dežela prevzela za to podjetje. Predlog je stavil deželni svetnik Sucha-nek, ki je tudi podrobno poročal o položaju podjetja. Deželna vlada je vzela poročilo deželnega finančnega referenta na znanje in soglasno sklenila, da bo stavila deželnemu zboru predlog, naj prevzame dežela jamstvo za 8,5 milijona šilingov posojila za najemniško in obratovalno družbo, ki je prevzela skrb za naclaljevanje obratovanja Rebrce, čim bo družba izpolnila pogoje, ki jih s tem v zvezi postavlja dežela. Koroška smučarska zveza — Športno društvo Zahomec Vabilo na XII. mednarodno prireditev smučarskih skokov za ZILJSKI POKAL ki bo v nedeljo 23. januarja 1966 ob 14. uri na 60-metrski skakalnici Stanka Bloudka v Zahomcu Poleg koroških tekmovalcev bodo sodelovali tudi skakalci iz Italije in Jugoslavije. Razdelitev nagrad bo ob 17. uri v gostilni Schnabl v Zahomcu. V Matevž Rainer Danes teden so se koroški Slovenci iz bližnje in daljnje okolice Loge vasi ob odprtem grobu poslovili od velikega rodoljuba Matevža Rainerja, pd. Sušnika v Logi vasi, ki je preminul v sredo minulega tedna v 84. letu starosti. K njegovemu odprtemu grobu so prihiteli tudi predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev ter številni izseljenci, s katerimi je pokojni v letih 1942 —1945 delil bridko usodo pregnanstva iz rodne grude. Ogromna množica žalnih gostov se je na logova-škem pokopališču poslovila od njega in še enkat obudila spomin na vrlega moža, kateremu sta v slovo spregovorila v imenu naših narodnih, prosvetnih in gospogarskih organizacij dr. Mirt Z w i 11 e r , v imenu Zveze slovenskih izseljencev pa predsednik Lovro Kramer. Od enega zadnjih ustanoviteljev društva pred 61 leti pa se je na domu in ob odprtem grobu z ganljivimi žalo-stinkami poslovil pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda* v Lovi vasi. Matevž Rainer je bil mož, korenina in rodoljub, da je med nami malo takih. Rodil se je 17. novembra 1882 kot kmečki sin pri pd. Pod-brežnjaku, v hiši prisrčnega slovenskega gostoljubja in trdne narodne zavesti. Oboje je oblikovalo tudi njegovo življenje. Po obisku kmetijske šole v Celovcu je bil po letu 1905 nekaj časa oskrbnik grajskega posestva blizu Krive Vrbe, v letih 1908 do 1920 pa je opravljal tajniške posle v občini Loga vas. Leta 1910 jc prevzel Šušnikovo kmetijo v Logi vasi, ki jo je vzorno uredil in zgledno vodil. Po prvi svetovni vojni je bil trikrat izvoljen za logovaškega• župana, dokler ga ni leta 1935 brez najmanjšega vzroka odstavil takratni avstro fašistični režim. V naših narodnih organizacijah ga nismo srečavali le v domačem prosvetnem društvu in v vodstvu škofi-ške hranilnice in posojilnice, marveč deset let tudi kot odbornika Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Matevž Rainer je bil tudi človek, ki je imel največje razumevanje za našo mladino in za naraščaj naše inteligence; marsikateri slovenski študent je bil deležen njegovih koristnih nasvetov in gmotne podpore. Povsod, kjer je Matevž Rainer nastopil, je zbudil veliko spoštovanje in piljubljenost. V njem smo videli moža, ki se je ravnal po geslu »Vrl mož ne živi zase*, in ki si je že v zgodnji mladosti osvojil življenjsko načelo »Skrbi zase, ljubi brata, otmi ga — odpri mu vrata*. Temu načelu je ostal zvest vse svoje življenje, tudi v najtežjih dneh izgnanstva iz rodne grude, ko je v izseljeniškem taborišču dramil svoje sotrpine in jih spodbujal s svojo trdno vero v zmago pravice nad krivico. Spoštovanje in ljubezen, ki smo jo do njega gojili za časa njegovega življenja, bomo tudi po njegovi smrti ohranili v naših srcih. Maj mu bo domača zemlja, ki jo je tako globoko ljubil, lahka, njegovim svojcem pa tem pestom izrekamo naše najglobje občuteno sožalje. Sicer tekmovanje štirih avstrijskih moštev za avstrijsko prvenstvo v hokeju na ledu še ni končano, vendar je po zadnji igri celovškega moštva KAC proti innsbruškemu moštvu IEV že docela jasno, da si je KAC tretjič zaporedoma osvojil naslov avstrijskega prvaka. Pri 9 igrah, PLEMENSKI SEJEM V LIENZU Rejska zveza pinegavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v sredo 26. januarja s pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu plemenski sejem za krave in telice te pasme. Za nakup bo na izbiro 70 krav in telic, visokobrejih ali s teletom. S tem je usoda Rebrce vsaj začasno rešena. Kakor je bilo razvidno iz poročila deželnega svetnika Suchaneka o položaju podjetja, predstavlja sklep deželne vlade navmesno rešitev za okroglo dve leti. Verjetno bo neizogibno potrebno naseliti v dolini Bele nova podjetja, 'ker drugače ne bo ki jih je doslej za to prvenstvo odigral, je 7 iger dobil, 1 zgubil in 1 igral neodločeno. S tem je pri golih dosegel razmerje 56:21 v svoj prid, zakar je dobil 15 točk. Ostala tri moštva zaostajajo za njim. IEV je pri 9 igrah dosegel 9 točk, dunajsko moštvo WEV je dobilo priznanih 8 točk. Moštvo ECRH Kitzbuhl je pri 9 igrah doseglo le 4 točke in s tem ostalo na četrtem in zadnjem mestu. Odločitev, da ostane KAC avstrijski prvak, je padla v Innsbrucku, kjer je tamošnje moštvo premagal s 5:1. V svojih 9 igrah je podlegel le v Kitzbuhlu s 4:6, neodločeno 3:3 pa je proti istemu moštvu igral v Celovcu. KAC, ki je bil že prej dvakrat avstrijski prvak, si je po drugi svetovni vojni ta naslov osvojil mogoče zagotoviti in posredovati razpoložljivim delavcem ustrezna delovna mesta. Rešitev tega problema bo treba najti v sedaj zagotovljeni prehodni dobi obstoja Rebrce. Vprašanje Rebrce s tem vendar nikakor ni rešeno, marveč samo od- 1952, 1955 in 1960, od 1964 pa je neprestano avstrijski prvak. Celovško moštvo igra tudi v tekmi za Evropski in Alpski pokal. V tekmi za Evropski pokal se je priborilo v polfinale, ko je v 4 igrah premagalo madžarsko moštvo UJ-PEST DOSCA s 4:3, 6:2, 5:1 in 9:0. Medtem se je srečalo tudi z najboljšim moštvom prejšnjih let ZKL Brno, proti kateremu je doslej v 2 igrah v Celovcu podleglo z 2:7 in s 3:4. V igrah za Alpski pokal zavzema KAC za jugoslovansko reprezentanco drugo mesto. V prvi igri je premagal moštvo VISP s 7:3, z jugoslovansko reprezentanco je nato igral neodločeno 4:4, pemagal pa je HC REX Cortina s 3:1 in HC Forst Božen s 16:1. Svojo najlepšo igro je igral proti ruskemu moštvu Krilja Sovjetov, kjer je podlegel z 0:5. S. M. P. loženo. Vprašanje verjetno tudi ne bo rešeno čez dve leti, če ne bo v tem času v dolini Bele nastalo podjetje ali podjetja, ki bodo zaposlila najmanj toliko delavcev in pokupila pri okoliških kmetih najmanj toliko lesa, kakor ga je pokupila Rebrca. Po dosedanjih izkušnjah pa imamo v tako rešitev le malo vere. rov 34,5 milijona šilingov. Večja sredstva kot lani je zbornici dodelil deželni proračun. Iz njega ima na razpolago 14,7 milijona šilingov, kar je za 1,9 milijona šilingov več kot lani. V živahni in stvarni diskusiji je govoril tudi zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov, zbornični svetnik, dr. Mirt Zvvitter, ki je med drugim zlasti urgiral potrebo demokratične izvolitve krajevnih predstavnic kmečkih žena, ki so še vedno samo imenovane, ne pa neposredno voljene. VELINJA VAS PRI BILČOVSU Stari vaščani se ne spominjajo, da bi nemila bela žena tako pogosto posegla v naše vrste, kakor zadnje tedne. V teku enega meseca smo na pokopališču naše podružnice položili 4 osebe k večnemu počitku. Prvi je preminul 97-letni Aleš Kropivnik. Kmalu za tem je zadela Nežo Bister, pd. Matjakovo na Mo-šenici, možganska kap. Kljub vsej skrbi domačih in zdravniški pomoči za njo ni bilo več rešitve in je nekaj dni pozneje v 68. letu starosti za vedno zatisnila svoje oči. Matjakov gospodar je z njo zgubil ljubečo mater, ki je vse svoje življenje žrtvovala za dobrobit kmetije. Osem dni po njeni smrti je velinj-ski zvon oznanjal tužno vest, da jc preminul 79-letni Gregor Primik iz Velinje vasi. Nekaj dni za njim pa smo spremili na pokopališče 65-let-no posestnico Šmonove kajže iz Velinje vasi, Dorotejo Bister, ki je sicer dalj časa bolehala, a se je prav zadnje dni pred smrtjo spet kar dobro počutila. Vsi, ki so nas zapustili in ki smo jih v tem kratkem času izročili materi zemlji, so bili zvesti člani naše narodne družine na Koroškem. Ljubili so materino besedo in jo kot starodavno izročilo posredovali tudi svojim otrokom. Na njihovi zadnji poti so jih zaradi tega spremljali številni žalni gostje in jim tako izkazali poslednjo čast. Od vseh pa so se poslovili tudi domači nevci. Naj mirno spe v domači zemlji. NAMESTO VENCA na grob dr. Ferda Milerja Je Slovenska prosvetna zveza prispevala odgovarjajoč znesek za Dijaški dom Slovenskega šolskega društva v Ce'ovcu. S tem se je oddolžila spominu umrlega našega odvetnika, ki je vse svoje življenje posvečal skrb doraščajoči In študirajoči mladini. KOLEDAR Petek, 21. januar: Noža Sobota, 72. januar: Vincencij Nedelja, 23. januar: Zar. D. M. Ponedeljek, 24. januar: Timotej Torek, 25. januar: Spr. Pavla Sreda, 26. januar: Polikarp Četrtek, 27. januar: Janez zl. BILČOVSKI PROSVETAŠI V ST. IUU Zadnjo nedeljo so bilčovski pro-svelaši ponovili igro „Mati in sin’ v farni dvorani v Sf. liju. Na svojo prireditev, ki je v Bilčovsu — kakor je Slovenski vestnik že poročal — izredno lepo uspela, so privabili veliko število prebivalstva iz Št. lija in okolice. Igralsko družino so tudi v št. lij spremljali pevski zbor ter mlada recitatorja Anica Ogris in Franci Gasser, ki so po svoje še popestrili i izredno lepo odigrano igro, katere vsebina je bila že svojčas podrobneje opisana. Šentiljčani smo bili njihovega obiska zelo veseli in smo za lepo kulturno doživetje nad vse hvaležni. Kmalu spet pridite! Slovensko prosvetno društvo .Danica” v Št. Vidu v Podjuni i Vabilo na ponovitev igre Begunka v nedeljo 23. januarja 1966 t ob 1/23. uri popoldne pri Pušniku v Grabalji vasi, ob V28. ' uri zvečer pri Rutarju v 2i-tari vasi. V odmorih glasbeni vložki. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA BELJAK. — Župan Gottfried Timmerer je pred kratkim prazno-! val deseto obletnico, odkar je stopil na čelo mestnega občinskega, sveta. — V nedeljo je pogorelo, skladišče trgovine z gradbenim materialom Buttinghaus. Škodo cenijo na 3 milijone šilingov. BEKŠTANJ. — Občinski pro-račun za leto 1966 znaša blizu 20 milijonov šilingov, od tega znaša redni proračun okroglo 8 milijo-' nov šilingov, izredni pa 11,8 milijona šilingov. V proračunu je s 4 milijoni šilingov zapopadena gradnja uradnega poslopja v Ba-čah, z 1,1 milijona šilingov grad- i nja ljudskega doma na Brnci, za kopališče v Bačah pa je predvidenih nekaj nad 900.000 šilingov. CELOVEC. — Občinski red, ki ga je pred .kratkim za mesto Celovec sklenil koroški deželni zbor je sprožil vrsto sprememb v mestni upravi. Med drugim je bil mestni svet spremenjen v mestni senat. — Večletni bivši celovški Župan Peter Graf je bil ob svoji osemdesetletnici imenovan za častnega ob-, čana Celovca. — Letos bo v mestu dograjenih 500 občinskih stanovanj, pred kratkim pa je mestni senat odobril oddajo gradbenih del v vrednosti 11,5 milijona šilingov. Od tega je 7 milijonov namenjenih za gradnjo stanovanj. Na zemlji* ščih bivšega gostišča Glocke bo KELAG zgradila stolpnico, kamor f se bo preselila njena uprava. BOROVLJE. — V noči od sobote na nedeljo je neznan vlomi-: : 1 lec vdrl v trgovino zlatarja in f urarja Walkerja in odnesel blaga ! 4 v vrednosti 26.000 šilingov. Do , vloma je prišlo, ko je bil v sosedni ? gostilni Just gasilski ples. RUDA. — Gospodarsko šibka občina se zelo trudi, da bi se go- „ spodarsko opomogla. V letnem proračunu za 1966 v skupnem znesku . 1,752.800 šilingov ima za pospeše- * vanje gospodarstva določenih 245 ” tisoč šilingov. ! | ^ HOKEJ NA LEDU: KAC osmič avstrijski prvak OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZBORNICE: Višji proračun, višje zbornične doklade Mirno in v stvarni diskusiji, kakor lani, se je v torek v prostorih kmetijske ljudske visoke šole Krastowilz odvijal letošnji prvi občni zbor deželnega kmečkega poklicnega zastopstva. Dnevni red je vseboval poročilo prezidenfa Gruberja ter razpravo o zborničnem proračunu za leto 1966. Redni zbornični proračun za poklicno zastopstvo se je od 7,3 milijona povišal na 8,4 milijona šilingov, izredni proračun pa od 1,5 milijona na 4,4 milijona šilingov. V zvišanem izrednem proračunu so zapopa-deni tudi 3 milijoni šilingov, ki jih ie kmetijska zbornica določila in plačala kot pomoč za popravo škode, ki so jo povzročila lanska neurja. Zbornični proračun je bil soglasno sklenjen. Soglasno je bil sprejet tudi predlog o zvišanju doklad za kmetijsko zbornico. Doslej so doklade znašale 175% zneska za odmero zemljiškega davka, z veljavnostjo od 1. januarja 1966 pa so bile zvišane na 250 %. Poleg 12,8 milijona šilingov, s katerimi bo zbornica letos razpolagala na področju poklicnega za- Uspel koncert šentvidskih prosvetašev Krivični bi bili, če ne bi poročali o lepi pevski prireditvi, ki so nam jo v nedeljo 9. januarja pri Voglu v Št. Primožu poklonili pevke in pevci prosvetnega društva „Dani-ca" iz Št. Vida v Podjuni kot novoletno darilo. V moškem oktetu, v mešanem zboru in v pevsko-god-benem triu so nam pod vodstvom pridnega in požrtvovalnega zborovodje Hanzija K e ž a r j a zapeli in zaigrali niz naših lepih narodnih in umetnih pesmi ter domačih viž. Od blizu in daleč smo prihiteli poslušat melodije, ki so vrele iz grl prešernega in vedno pomlajujočega se pevskega zbora. Poti res ni bilo nobenemu žal. Pevci so bili dobro pripravljeni in so se dobro odrezali. Povezavo med pesmimi je pripravil naš pesnik Valentin P o I a n š e k , katerega duhovitim dovtipom smo se od srca nasmejali. Svoje pevske sotovariše iz Št. Vida je prihitel pozdravit tudi moški stopstva, bo na področju pospeševanja kmetijstva še upravljala (vsaj v prvem polletju) približno enak znesek kot lani iz sredstev državnega proračuna in iz .zelenega načrta”. Dokončni prispevek zvezne vlade bo določen šele v državnem proračunu za leto 1966, ki ga bo sklenil novi državni zbor. Lani je zbornica dobila iz teh vi- zbor iz Železne Kaple in jim pod vodstvom Vladimira P r u š n i k a zapel tri pesmi v .prisrčen vesel pozdrav". Prireditev je bila lepa in vredna truda in požrtvovalnosti, ki jo vsaka taka prireditev zahteva, preden pevci in zborovodja lahko stopijo na oder. To vemo vsi in zato smo jih tudi vedno spet nagrajevali z burnim aplavzom. Na račun pa niso prišli tisti iz vrst preglasnih gostov v sosedni dvorani, ki so hoteli prireditev motiti. Ker to niso bili vsi, marveč ie nekateri, jih samo pomilujemo! Mi tega ali kaj podobnega pri prireditvah naših sodeželanov ne naredimo, ker .svoje ljubimo, a sosedovo spoštujemo" in ker se držimo tudi nemškega izreka „wo man singt, da lass dich ruhig nieder...” Šentvidskim pevcem iskreno čestitamo in jim želimo v tem s pesmijo začetem letu še mnogo lepih nastopov! Gost iz dvorane Kometi - nenavadna vesoljska telesa V obsežnem sončnem sistemu je poleg stalno krožečih planetov razne velikosti vsaj kakih sto tisoč kometov, ki se prav tako gibljejo okoli Sonca, vendar se od planetov »nočno razlikujejo . Od vseh teh kometov pa smo do danes spoznali le kakih tisoč, saj jih večina opiše popolno pot okoli Sonca šele v kakih 40.000 ali 50.000 letih. Razen tega se komet vidi le malo časa, in to predvsem tedaj, ko je na 'krožni poti okrog Sonca blizu Zemlje. S prostim očesom vidimo na leto povprečno en sam komet. Takih, ki so vidni tudi podnevi, in to brez optičnega pomagala, je vsako stoletje samo kakih štiri ali pet. V 20. stoletju so prvega opazili januarja 1910 in decembra 1927 naslednjega, ki je bil viden predvsem na južni polobli. Preden bo minilo sedanje stoletje, smemo pričakovati še dva ali tri komete. Drobne zanimivosti © h Sovjetske iveie poročajo, da so .Inozemsko podivja v enem samem letu odkupila nad 300 sovjetskih patentov. Tako so Francoii In Italijani kupili sovjetski izum ..univerzalnega sistema za pnevmoavlomaftko". Druge fir-so si pridobile pravico industrijskega izkorilčanja točnega stroja z ultrazvokom, medicinskega aparata za livonje žil, postopka za izdelavo umetnih preprog-perzi-jancev itd. Zanimivo je, da ulivajo inozemci pri izdaji listin zatčitnega patentnega urada iste pravice kot sovjetski državljani. © V Sovjetski zvezi so odkrili doslej največje naha-loliiče zemeljskega plina 1133 m globoko na polarnem področju. Prvi polrolnik lega ogromnega najdiiča na Polotoku tarnal bo 400 km oddaljeno Industrijsko mesto ttarlsk, pozneje celoten bazen uralske industrije Najditelji novega leiilča domnevajo, do leli v večjih globinah *“dl natla. © Približno 45 km zahodno od največjega {vedskega lesnega centra Sundsvall preizkuiajo nov stroj za obdelavo dreves. Z njim oklestijo veje vsakemu drevesu v Približno 20 sekundah. Zarodi več kot 40 °/t prihranjene* 90 časa se je loko zvltaia kapaciteta podrtih in za transport pripravljenih debel. Vsak zaposleni delavec pripravi *ako povprečno 2 kub. metra debel v eni uri. © Po načrtu Evropske skupnosti bodo zgradili v čilskih Andih, 400 km severno od glavnega mesta Sanliaga, ntoderni observatorij za opazovanje južnega neba. To je predlog, ki ga je sprejela Evropska organizacija za Pstronomsko raziskovanje južne hemisfere, v kateri so včlanjeno Belgija, Zahodna Nemčija, Francija, Holandska *n Švedska. Celotno napravo, sestoječo Iz 3,5-mefrskega Holeskopa in več manjiih, bodo montirali v Šestih letih. Strelki bodo dosegli vsoto 12 milijonov dolarjev. Na podlagi česa so sploh prišli do števila sto tisoč kometov? Račun je preprost. Vsako leto ostrovidni opazovalci ugotovijo obstoj treh ali štirih novih kometov. Preden se znova pojavijo, mine 40.000 ali še več let. To se ponavlja že vrsto stoletij. Zato ni pretirano prej omenjeno število. Kakih sto kometov pa kroži bliže Sonca in z manjšo periodo, zato jih tudi pogosteje vidimo. Med njimi je nedvomno najbolj znan Halleyev komet. Halley, dober Netvtonov prijatelj, tega kometa ni odkril, marveč ga je podrobno proučeval in svoje ugotovitve znanstveno obrazložil. Obstoj kometa so ugotovili že precej pred Halleyem. Prvič so ga namreč opazili 240. leta pred našim štetjem in mogoče celo 467 pr. n. št. Isti komet se ie pojavil leta 1066 med neko bitko na Angleškem. Nazadnje je povzročil preplah leta 1910. Na podlagi izračunov in brez nemira ea lahko pričakujemo spet proti koncu leta 1980. Kaj nenavadna lastnost kometov je tudi dejstvo, da bi največjega med njimi lahko stlačili v trdno kroglo s premerom 1,5 do 3 kilometrov. Kljub temu tako stvarnemu dejstvu so bili vedno povod večjega preplaha in straha kot vsi drugi astronomski pojavi. Opravičilo za tako množično psihozo je nastanek navidezno velikanskih in ognjenim zubljem podobnih repov, dolgih deset ali celo sto milijonov kilometrov. Sorazmerna redkost pojava ognjenih kometov oziroma njihova relativna bližina je poskrbela, da so z njimi v zvezi na povedovali hude nesreče ali politične preobrate. Če pa se vprašamo, kaj je komet, čemu je podoben, iz česa je, zakaj ima tako majhno težo in tako velikost, naletimo na težave. Pri posnetkih kometov so se fotografi navduševali predvsem za njihove repe, a ne za glave. Napačno bi tudi mislil tisti, ki bi menil, da se ikometova oblika ne spreminja. Planeta Mars in Venero ni moč zamenjati, toda Hal-leyev komet bi kaj lahko zamenjal za kakega drugega, če ne bi vedeli, da se pojavlja točno vsakih 77 let in da je njegova pot strogo določena. Med bližanjem Soncu se komet močno spreminja. Ognjeni rep je skoraj vedno bolj tli manj usmerjen od Sonca, glava kometa pa se proti pričakovanju zmanjšuje. Večkratna Najmodernejša kinodvorana na svetu Samo z eno samo projek- 360-stopinjsko projekcijo in okroglo platno. Običajni projektor, postavljen v vertikalni l°i ki zajame okoliški pro štor v kotu 360°. Platno je 4 m visoko in 2 m dvignjeno od tol ter se premika v krogu. iz 35 mm širine na 70 mm širino filma. Ideja za novi sistem ni no- opazovanja so tudi ugotovila previranja v ko-metovi notranjosti, ki se na zunaj kažejo kot nekakšni krči. Med vsem tem dogajanjem pa komet kot celota nadaljuje svojo pot okoli Sonca. Te neobičajne lastnosti je že pred več kot 4 stoletji spoznal tudi Leonardo da Vinci. V svojih zapiskih pravi: Videti je, da se oblika kometa spreminja. Okrogel je, nato podolgovat ter potem spet razdeljen na dva ali tri dele ali pa združen v celoto. Včasih je neviden, vendar se po določenem času znova prikaže.« Jasno je, da se tako ne bi moglo obnašati nobeno trdno telo. Ognjeni rep, glavna privlačnost in značilnost, je samo velikanska množica drobnih delcev prahu, ki so med seboj po več metrov oddaljeni in zato zavzemajo precejšnjo prostornino. Tako je bil na primer Holmesov komet iz leta 1892 po prostornini nekajkrat večji od Sonca njegovo gostoto pa si najlaže predstavljamo, če povemo, da so se skozi kometovo glavo jasno videle zvezde. Ko se komet približa Soncu, so vsi ti bilijoni drobnih delcev podobni velikim jatam kresnic; gibljejo se neodvisno drug od drugega, ker so privlačne sile znotraj kometa, neznatne v primerjavi s privlačno silo Sonca. Raziskave so pokazale, da prav ta sila oblikuje komet in povzroči »krče«. Nadalje se delci stalno zadevajo drug ob drugega in manjšajo vse dotlej, dokler niso po velikosti tistih izmer, kot jih ima valovna dolžina sončne svetlobe. Tedaj svetlobni pritisk take delce odbija od Sonca in zato le-ti oblikujejo oddaljeni komete” rep. To je pa tudi vsa skrivnost zgodbe o repu. Znanstveno ugotovljeno: Ženske govorijo več Kar so izkušeni zakonski možje ie dolgo sumili, sta dva ameriška znanstvenika tudi znanstveno dokazala: zenske govorijo več kot moški, kljub temu pa manj povedo. Psihologa Lyle Jones in Joseph Wep-man sta proučevala občevalni jezik in pogostnost v njem uporabljenih besed. »Naša statistika kaže, da zenske spregovorijo več besed, toda pri tem izrazijo manj misli,* sta soglasno ugotovila. Wepman je takoj dodal: »Ne vem, zakaj je tako, in ne bi mogel prav ničesar pripomniti. Sem namreč poročen.* Jones in Wepman sta sestavila seznam najbolj uporabljenih besed. Po njem je v občevalnem jeziku najbolj pogosto izgovorjena besedica »je*. Tej sledijo: 2. »in*, 3. »en*, 4. »k*, 3. »jaz*, 6. »da*, 7. »če*, 8. »ona*, 9. »od* itd. Znanstvenika sta ugotovila, da večini ljudi zadostuje v vsakodnevnem pogovoru le 403 besede; to velja enako za ljudi z akademsko izobrazbo kot za osnovnošolce, doktorje filozofije ali ulične delavce. Zanimivo je, da je na seznamu, ki sta ga sestavila Jones in Wepman, besedica »ti* na 37. mestu, beseda »mož* na 46., »zena* na 67., »mati* na 75., »oče* pa na 164. mestu. »Ljubezen je na 264. mestu, medtem ko je beseda »sovraštvo* tako redko uporabljena, da je seznam, ki sicer obsega 3300 besed, sploh ne navaja. Gledalec, ki je v sredrni svetovni razstavi v Parizu tak cijsko kamero je opremljena dvorane, ima tako občutek, sistem, vendar je uporabljal v Hamburgu najmodernejša da je v središču dogajanja, za to 11 kinoprojektorjev. Tu-kinodvorana na svetu, ki ima Zaradi prevelike povečave di v najnovejši dobi so imeli pa je ostrina projekcije slab- )ako sovjetski kot ameriški ša kot pri dosedanjem na- znanstveniki vsak svoj sistem činu, posebno je to vidno v z več po.rjektorji. Zaradi sin- r—ti! za ""«*■. «*.r . j | . -k u j - jektorjev pa so vsi ti sistemi zelo komplicirani in seveda tudi dragi. Poenostavljenemu sistemu z eno samo kamero veliko bodoč- 35 mm film je projiciran v raz- va. Že leta 1900 je prikazal prerokujejo ^erju 1:500.000. Francoz Raoul Grimoen na nost. Mravljinčna kislina Pred letom 1828 so mislili, da človek ne more v laboratoriju ustvoriti spojin, ki so sestavni del živih bitij. Ker so take spojine pridobivali iz organov živih bitij, so jih imenovali organske spojine. Do takrat so mislili, da lahko ustvarja toke organske spojine samo živ organizem s pomočjo neke organske sile. Od takrat do danes pa so ustvarili kemiki v laboratorijih že stotisoče takih organskih spojin. Zato danes ne ločimo več med organsko in sintetično snovjo. Eno in isto snov lahko pridobimo iz organov živih bitij ali pa jo ustvarimo v laboratoriju. To velja tudi za mravljinčno kislino. Razredčeno mravljinčno kislino nahajamo v žlezah mravelj in čebel. Telesno snov mravelj sestavlja 20 odst. mravljinčne kisline. Nekateri mravljinčni strupi vsebujejo do 50 odst. te kisline. Mravljinčno kislina je prav tako v dlakah gosenice sprevodnega prelca, v koprivarjih, v iglicah jelke itd. Tehnično (sintetsko) dobimo mravljinčno kislino oziroma njeno sol iz kaustične sode in ogljikovega monoksida pri 120° C in pri pritisku 8 atmosfer. Tudi z delovanjem kisika na netilni špirit nastane mravljinčno kislina. V laboratoriju si naredijo mravljinčno kislino tako, da segrejejo oksalno kislino ob dodatku glicerina do razkroja. Čista, 100-odstotna mravljinčno kislina je bistra in brezbarvna tekočina z bodečim vonjem. Z vodo in špiritom se meša v vsakem razmerju. Če jo ohladimo na 8,6° C, postane trdna. Pri 106° C zavre. Na koži povzroča čista kislina mehurje. Mravljinčno kislino prištevamo k močnim organskim kislinam. Je 4-krat močnejša od ocetne kisline. Železo, magnezij in cink se v njej topijo, pri čemer se razvija plin vodik. Obenem nastanejo soli železa oziroma magnezija in cinka. Te soli imenujemo formiate. Mravljinčno kislino uporabljamo pri barvanju tekstilnega blaga kot čižmo, za odstranjevanje apna iz usnja, za konzerviran e sadnih sokov (za 1 kg sodnega soka rabimo 2,5 g kisline), za dezinfekcijo sodov za pivo, za nakisanje krme, za sredstvo za obarjanje (koagulacijoj v industriji kavčuka, za impregnacijo tkanin, da postanejo nepremočljive (aluminijev formiat) ter končno tudi v medicini za pripravo 5 odst. raztopine mravljinčne kisline v špiritu, ki jo potrebujejo za čiščenje kože in pri masaži. Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ................................................................................................................................................................................................................................................................................ VLADO FIRM: Uskoška nevesta 32. NADALJEVANJE Predlagam za glavarja izkušenega vojvodo. Živine-9a očeta, ki se nam bo priključil in z nami odšel v nove žaje. Izkušen je, pameten in hraber." Z očmi je vprašujoče preletel zbrane. Videl je le zadovoljne obraze. „Kdor je proti, naj vzdigne roko. Izbiramo v imenu •odov." Niti ena roka se ni vzdignila. Vojvode so vstali in vzdignili čaše. Veseli vzkliki so pozdravljali novega glavarja. Na drugem koncu mize se je vzdignil vojvoda, Živin oče. »Vojvode, vojščaki!" je pričel z glasom, ki se mu je nekoliko tresel. »Zahvaljujem se vam za zaupanje in čast, Ž mi jo izkazujete v imenu uskoških rodov. Vojvode, vedno bom s srcem med našimi rodovi. Toda staram se, nisem več pri najboljših močeh. Časi so hudi. Turek še vedno ■sega preko meje. Mladih pesti je treba, mlajšega glavarja." »Sprejmi, vojvoda. Sprejmi!" so se zaslišali posamezni vzkliki. Vojvoda je pomahal z roko. Vtem so se odprla dvožilna vrata in v dvorano je vstopil Tudor s slarim Vuk-mirom. Težka sablja, ki jo je imel pripasano, je rahlo podkovala ob stegno. Pražnji jopič se ga je tesno oprijemal. Za pasom mu je tičalo dvorezno bodalo. Belo pero, zataknjeno za ozko čepico, se je lahno pozibavalo. Stari Vukmir pa, ki je bil neoborožen, je bil prepasan s širokim barvastim volnenim pasom, ki mu ga je spletla njegova mlada snaha Dana. Le ob izrednih priložnostih si ga je s ponosom ovil okoli pasu. Zbrani vojvode so vstali in pozdravili starega Vuk-mira. Njegovi še vedno živahni pogledi so nemo pozdravljali zbrane. Nastalo tišino je presekal njegov globoki glas. »Vojščaki, posedite in izberite si novega glavarja, ki vam bo pomagal v hudih časih, svetoval in če bo treba, žrtvoval tudi glavo za razcvit in bodočnost mladih uskoških rodov." Njegove besede so pretrgali živahni vzkliki: »Naj živi stari glavar Vukmir. Takega hočemo!" Stari Vukmir pa si je v zadregi gladil sive, že redke lase. »Vojvode!" se je zopet oglasil Živin oče. »Starega žumberškega glavarja je nasledil mladi Tudor, izvrsten borec in dober gospodar. Žumberški Uskoki so ga izbrali in oče ga je postavil na svoje mesto. Kako se je že izkazal. Pač mladost, moč in ljubezen." Nasmejano je pogledal Tudorja, ki mu je rdečica zalila obraz. Ste slišali, vojvode, in videli, kako uspešno je vodil uskoško konjenico v bojih pri Volanskem njegov namestnik Jure, ki ga je Tudor postavil za poveljnika svoje konjenice. Hraber je, preudaren in gospodaren. Mlajši je od mene. Tamošnje kraje in običaje dobro pozna, tam je preživel svojo mladost. Šele valptov bič ga je pregnal v te kraje." Umolknil je in globoko zaj©! sapo. Čutil je, da so vanj uprte vse oči. Napeto in vprašujoče so ga gledali. Tedaj pa je vstal Tudor. Uprt na sabljo se je oglasil: »Vojvode, pridružujem se besedam Živinega očeta. Poznam Jureta. Rad ga imam kot brata. Izberite si ga za svojega novega gospodarja." Zopet se je oglasil Živin oče: »Vojvode, še enkrat se vam zahvalim za izkazano zaupanje in vas prosim, da ga izkažete Juretu; izvolite ga, vojvode!" Živin oče je sedel in napeto čakal. Kratko tišino so v trenutku presekali vzkliki, ki so postajali vedno glasnejši: »Jure, Jure naj pride. Hočemo ga. Živel naš glavar in povelnjik." Tedaj je Živin oče vstal in odšel iz dvorane. Vrnil pa se je z Juretom, ki nikakor ni mogel prikriti zadrege. Ko se je orjak preriva! med vojvodi, ki so se gnetli okoli njega in ga prijemali za roke, je spoznal, da ga hočejo Uskoki, vojščaki, ki so z njim z ramo ob rami nastavljali široke prsi turškim damaščankam in njihovim kroglam. Ko se je izmuznil gneči, mu je prišel naproti stari Vukmir. Potreplja! ga je po ramenu in ga odpeljal k Tudorju. V dvorani je nastala tišina. Tudorjeva visoka postava se je izgubljala ob orjaškem Juretovem telesu. Zazrl se je v njegov resni obraz, poln drobnih znojnih kapljic. Jure je prijel Tudorjevo ponujeno desnico in dejal: »Mladi glavar in moj gospodar!’ »Ne več, Jure!" mu je takoj segel v besedo Tudor. »Odslej si sam svoj gospodar. Ravnaj se po besedah mojega starega očela. Bodi svojim Uskokom vedno vzor hrabrega vojščaka, skrbnega gospodarja in pravičnega glavarja. Grajskim ne prizanašaj.* Tudor si je odpasal sabljo in jo izročil Juretu, ki jo je [ presenečeno sprejel, jo g!adil s prsti in brez besed strmel v Tudorjev razgreti obraz. Kot v polsnu je slišal: « — štev. 3 (1234) 21. januar 1966 Kaj je treba vedeti o slinavki in parkljevki? Zvezno ministrstvo za kmetijstvo In gozdarstvo že nekaj časa sem opozarja na nevarnost slinavke in parkljevke. Zadnjih 14. dni je postala nevarnost te kužne bolezni tem-večja, ker imajo poleg Gradiščanske in Nižje Avstrijske od zadnjega tedna naprej z njo opravka tudi na Predarlskem. Na Nižjem Avstrijskem in na Gradiščanskem je od septembra naprej s slinavko in parkljevko okuženih 35 kmetij, zadnji teden pa je bila ta bolezen prenešena iz Švice tudi na Predarlsko, kjer je sicer zaenkrat izbruhnila ie na eni sami kmetiji od koder se vendar lahko naglo razširi. Veterinarske oblasti sumijo, da so jo na Predarlsko prinesli ljubitelji zimksega športa, ker je izbruhnila na osamljeni kmetiji, ki z motornimi vozili ni dostopna, kjer pa se že nekaj časa nahaja okoli 1000 ljubiteljev zimskega športa. S slinavko in parkljevko smo imeli v naši državi že večkrat opravka. Zadnjič je po naši državi razsajala leta 1953 in povzročila okoli 200 milijonov šilingov škode. Po naših krajih, zlasti po Rožu smo imeli z njo opravka leta 1939 in se starejši med nami še spominjajo škode in drugih težav, ki jih je povzročila. Zato je razumljivo, če veterinarske oblasti podvzemajo sedaj proti tej kužni bolezni vse varnostne ukrepe in če je bilo za cepljenje proti njej od septembra noprej porabljenih v naši državi že nad 5 milijonov šilingov. Ker je najboljša obramba pred vsako boleznijo njeno poznanje, ne bo odveč, če bomo v naslednjem to bolezen na kratko opisali in opozorili na njene poglavitne znake. Slinavko in parkljevko povzroči virus, od katerega na splošno poznamo tri tipe. Za ta virus so sprejemljive takorekoč vse domače štirinožne živali. Najbolj so občutljiva goveda, vendar na slinavki in parkljevki obolijo tudi prašiči, ovce in koze, v redkejših primerih pa tudi konji, psi in kokoši. Možnosti za prenos virusa so velike. Do živali lahko pride preko človeka, s krmo, vodo in steljo ter s pregonom in transportom živali. Pri današnjem prometu je nevarnost prenosa virusa na velike razdalje dosti večja, kot je bila včasih, ko avtomobilski promet ni bil tako gost, kot je sedaj. Prav zaradi tega je nevarnost, da mahoma izbruhne tudi pri nas in po preostalih zveznih deželah, ki še niso okužene, zelo velika. Na slinavki in parkljevki obolelo žival spoznamo na mehurjih in otiskih na sluznici gobca, na jeziku, na koži, med parklji in na seskih. Iz gobca obolele živali se prične cediti toga nitasta sluz, žival je videti utrujena, dobi vročino, zgubi apetit in mleko ter zaradi obolelih parkljev ne more več vstati. V primeru hujšega obolenja živali tudi poginejo, večkrat pa se zgodi, da živali po prestani slinavki in parkljevki zbolijo tudi na pljučnici, da dobijo čire na parkljih in da jim le-ti tudi odpadejo. Če je v hlevu zbolela ena žival na slinavki in parkljevki, je gotovo, da bodo v kratkem času zbolele tudi ostale živali ne le tega hleva, marveč tudi okolice. Trg s klavno živino v letu 1965 Leto 1965 je na trgu s klavno živino pokazalo dve bistveni značilnosti: domača ponudba klavne goveje živine je v prvih 10 mesecih zaostajala za ponudbo v letu 1964, na trgu s klavnimi prašiči pa je prišlo v prvih osmih mesecih do znatno večje ponudbe kot v letu 1964. Od septembra naprej je pričela ponudba klavnih prašičev spet popuščati, medtem ko je pričela od avgusta naprej ponudba klavnih goved — zaradi pičlega pridelka krme — naraščati. Skladno s tem so se razvijale tudi cene klavne živine. Na dunajskem trgu v Si. Mariu so se cene za klavna goveda gibale takole: Iržnl dan voli biki telico krave 11. 1. 14,00—16,40 13,00—17,00 14,00—16,50 11,20—14,00 5. 4. 13,80—16,20 13,00—16,50 14,00—15,80 10,50—13,50 12. 7. 15,00—17,00 14,20—16,80 13,00—16,00 11,00—13,80 4. 10. 14,50—17,50 14.00—16.90 14,00—17,00 10,00—14,00 20. 12. 14,00—17,00 14,00—16.80 13,50—16,50 9,50—13,00 Od skupne proizvodnje 367.229 klavnih goved v prvih desetih mesecih je bilo izvoženih 38.165, uvoženih pa je bilo 32.187 klavnih goved. Cene klavnih prašičev so v St. Mariu v prvem polletju od 13,00 do 14,80 začetkom januarja padle na 12,00 do 14,00 začetkom aprila in so se do začetka julija popravile na 12,70 do 14,50 ter do začetka oktobra narasle na 14,50 do 16,30 šilingov za kilogram žive teže. Zadnji tržni dan v decembru so jih plačevali po 13,20 do 16,00 šilingov, kar je sezonsko razumljivo. Domača proizvodnja je v prvih 10 mesecih znašala 2,065.940 komadov In je bila skupno vzeto za 127.845 višja od prvih desetih mesecev 1964. Ivoženih je bilo v tem času 49.678 klavnih prašičev, uvoženih (v glavnem v prvi polovici leta) pa 66.950. Največja nevarnost slinavke in parkljevke pa je v tem, da se z njo lahko okužijo tudi ljudje in sicer potom mleka. Njen potek pri človeku je podoben kot pri živalih. Spričo tako obsežne nevarnosti slinavke in parkljevke je razumljivo, da je zakonodajalec določil, da je treba vsak pojav in tudi že vsak sum, da gre pri obolenju živine za slinavko in parkljevko prijaviti pristojni občini ali pa pristojnemu veterinarju. Proti slinavki in parkljevki ni drugega sredsfva kot pa cepljenje živali. Tudi za preprečenje obolenja učinkuje le cepljenje. Zaradi tega so veterinarske oblasti pustile na Nižjem Avstrijskem in na Gradiščanskem cepiti 140.000 živali, po prvem pojavu na Predarlskem pa so odredile celpljenje 30.000 živali, pred tem pa so pustile cepiti v obmejnem pasu med Predarlsko in Švico vsa goveda. Kakor zagotavljajo taiste oblasti, je v Avstriji dovolj cepiva za vse nadaljnje potrebe po zaščitnem cejljenju živine v primeru, da se v državi pojavijo nova ognjišča slinavke in parkljevke. ZA PRIHODNJIČ NAPOVEDUJEMO: Pridelovanje in spravilo koruze Na večstransko željo bomo v prihodnji številki pričeli v nadaljevanjih objavljati razpravo o pridelovanju In spravilu koruze. Razprava bo temeljila na Izkušnjah, ki so bile pridobljene pri pridelovanju hibridne koruze za zrnje na številnih poskusnih poljih v naši državi. Z ozirom na to, da pridelovanje koruze za zrnje delovnotehnično lažje obvladamo, kakor pridelovanje krompirja in ker pride krompir pri krmljenju prašičev navadno dražje kot pa hibridna koruza, na to razpravo že danes opozarjamo. Razprava bo zlasti zanimiva za ona področja Južne Koroške, ki se bavijo s prašičerejo in ki jo spričo naravnih pogojev ne morejo opustiti in nadomestiti s povečanjem proizvodnje mleka in govejega mesa. OBČNI ZBOR SPODNJEKOROŠKE MLEKARNE V CELOVCU: Prihodnje leto v novih prostorih V petek, 7. januarja je imela Spodnjekoro-žka mlekarna v Celovcu svoj občni zbor. Poleg poslovnih poročil je bilo na njegovem dnevnem redu še sprememba pravil, zvišanje deležev, poročilo o poteku gradnje novega obratovališča v Flatschacher Strahe ter volitve upravnega in nadzornega odbora. Ker spada v dobavno območje te mlekarske zadruge takorekoč kmetijstvo celotnega celovškega okraja, ne bo odveč, če o nekaterih ugotovitvah tega občnega zbora nekoliko podrobneje poročamo, zlasti še zaradi tega, ker je bilo bivše vodstvo te zadruge (zlasti pa njen bivši poslovodja) vsa leta deležno upravičene ostre kritike tako s strani članov, kot s strani kon-zumentov mlaka. Na splošno lahko rečemo, da je spravilo novo vodstvo zlasti pa novi poslovodja dipl. ing. Herzog Spodnjekoroško mlekarno v razmeroma kratkem času na pot sodobnega poslovanja, s čemer se je tudi dvignila potronš-nja mleka. Zadruga prevzame iz svojega dobavnega področja letno okoli 22.000 ton mleka. ki sta tudi sama predela in dostavi okroglo 125.000 potrošnikom. Čeprav je količina prevzetega mleka razmeroma velika — kmetje celovškega okraja namreč dobavijo mlekarni od 14.000 krav isto količino mleka, kot ga dobavijo kmetje beljaškega okraja svoji mlekarni od 22.000 krav — prevzeto mleko še zdaleka ne krije potreb konzuma. Spodnje-koroška mlekarna mora letno od drugih mlekarn dokupiti še 2000 ton mleka, 350 ton masla in 300 ton sira. Kar tiče konzumentov, se le-ti zlasti veselijo dobave mleka v papirnatih zavojih, v ta-koimenovanih »Zupackih«. V istih zavojih je postavila mlekarna na trg tudi zmetke, katerih gre čedalje več v promet. Stroj, ki pakira mleko, omogoča, da zadruga postavi dnevno 40.000 zavojev mleka na trg. Ta zmogljivost pa verjetno že letos ne bo več zadostovala, da bi krila povpraševanje po tako pakiranem mleku. Spodnjekoroška mlekarna, ki ima tudi tovarno za proizvodnjo mleka v prahu, je zadnja leta posvetila največjo pozornost kontroli kvalitete mleka in nadzorstvu nad njegovo predelavo. Pri tem je dosegla dva lepa uspeha. V letu 1965 ni dobila nobenega očitka zaradi kvalitete, za svoje proizvode pa je dobila tretjo državno nagrado. Na poti zboljšanja kvalitete je zadruga v Vrbi zgradila prvo zbiralnico mleka z globokim hlajenjem, kar jo je stalo 250.000 šilingov. Kakor smo že svojčas poročali, 'gradi Spod-njekoroška mlekarna v Celovcu v Flatschacher Strahe novo obratovališče, ker je dosedanje zastarelo in postalo permajhno. Novo obratovališče, iki ga bo mlekarna vzela v promet v letu 1967, bo najmodernejše v Avstriji. Financiranje gradnje in opreme obratovališča je zagotovljeno. Člane verjetno ne bo treba obremeniti s posebnimi prispevki. Ko se bo mlekarna preselila v novo poslopje, bo staro z zemljiščem vred prodala. Eden bistvenih sklepov občnega zbora Spod-njekoroške mlekarne je bil sklep o povišanju deležev, ker bo z njim narasla kapitalna moč in gospodarska trdnost zadruge. Doslej so deleži znašali le 10 šilingov, s sklepom občnega zbora pa so bili zvišani na 400 šilingov. Člane zvišanje deležev vendar ne bo obremenilo, ker bo zvišanje plačano iz rezervnega sklada zadruge. »Glavar Jurel Nosi jo in zmagovito jo križaj s turškimi damaščankami." Z gromkim hura so ga zgrabile močne roke zbranih vojvod. Vzdramil se je šele in dojel resnico, ko je visoko nad glavami ostalih zrl na zbrane pod seboj. Večer se je že pritajeno prikradel skozi široko odprta okna viteške dvorane, kjer so še sedeli vojvode, trkali s čašami in nazdravljali glavarju Juretu, ki ga že ni bilo več med zbranimi. Na malem grajskem prizidku sta stala z roko v roki Jure in Živa. Poslušala je in poslušala Juretovo dvorjenje. Sklanjal se je k njenemu ušesu, da ne bi niti večerni veter zajel besed, ki so bile namenjene le Živi, vojvodovi hčerki in v kratkem njegovi ženi. Oblaki, ki so se pripodili izza hribovja, so zakrili še tisti kos zaspanega mesca, ki se je še upal preriniti v mrzlo jesensko noč. Mrak je zagrnil dvoje senc na prizidku grajskega stolpa. V deželi je bila že pozna jesen. Po namočenih travnikih je staro drevje molelo v vlažen zrak z lišaji preraslo vejevje. Krakajoče vrane so posedale in se spreletavale z drevesa na drevo. Po vaških svinjakih so krulili prašiči, ki jih niso več puščali v sadovnjake, da bi rili po zemlji in se valjali v mlaki. Po stajah pa so se prerivale ostrižene ovce in se meketaje drenjale okoli rogatega ovna. V uskoški vasi je bilo živo kljub mrzlemu vetru, ki je vlekel čez žumberški hrib. Vaščani so pomagali pribeglim Uskokom pri delu. Glavar Jure, ki je živel pod vojvodovo streho, je ukazal, naj se pripravijo na pot, če bi bili radi še pred zimo v novih naseljih na Dravskem polju. Veliko težavnega dela jih še čaka. V ogradi med konji se je sukal vojvoda. Konji, ki so ga poznali, mu niso uhajali. Dvignil je nogo rjavca, si ogledoval obrezano kopito in nekaj zamrmral. Zopet je prijel za gobec belko in ji ogledoval zobe, ki se jih je še držala neprežvečena trava. Ko se je približal vranjemu žrebcu, je ta zarezgetal in pričel striči z ušesi. Stegoval je vrat in hrzaje vlekel sapo skozi nozdrvi. Povesil je ušesa in pričel z njimi striči, ko se mu je bližal gospodar, ki mu je odpeljal njegovo najljubšo kobilo. Polaščala se ga je divjost. Nozdrvi so se mu pričele rahlo tresti. Žrebec je bi! v nekaj skoih pri ograji. Vzpel se je na zadnje noge in vtisnil. Njegova kopita so strahovito udarila po dobro povezani ograji, ki se pa ni udala. Le okrški lesa in scefrano lubje je sfrfotalo po zraku. Vojvoda je persenečen pogledal besnega žrebca. „Na, na Črni," se mu je dobrikaje z iztegnjeno roko bližal vojvoda. Pest sladkega ovsa, ki ga je imel najraje, mu je molel pod gobec. Črni žrebec pa je zarezgetal in pokazal zobe. Svojo vročo sapo je puhal vojvodi v obraz. Se ob pravem času je vojvoda umaknil roko, da je niso zgrabile konjske čeljusti. V skoku je bil razjarjeni vojvoda ob konjevem trebuhu in se ga tesno pritisnil. Zadnje konjske noge so udarjale v prazno. Pričela sta se vrteli v krogu. Vojvoda je z desnico spretno ujel žrebčev gobec, ga nagrabil za nozdrvi in sunil glavo v visoko zrak. Nepremično sta se nekaj trenutkov kosali surova sila konjskih mišic in moč preudarnega človekovega razuma. Vojvoda je začutil žrebčevo trzanje. Njegov močni prijem je popustil. Tedaj pa se je za ograjo oglasila bela kobila. Črni žrebec je upognil hrbet, zapuhal in se pognal z vsemi štirimi naenkrat. Vojvoda, ki se skoka ni nadejal, je za trenutek obvisel na konjskem vratu in že v velikem loku odletel v travo. Z nekajkratnim bliskovitim prekobaljenjem se je rešil žrebčevih kopit, ki je pobesnel pritopotal za ležečim in ga skušal poteptati z velikimi kopiti. Rezek krik je zmotil razjarjenega žrebca, ki se je za trenutek obrnil. Močne roke so objele njegov vrat, v hipu pa je bil Jure na konjskem hrbtu. Živa, ki je sprva v za- bavo opazovala očetovo nevarno igro s konjem, ker je poznala njegovo izurjenost, je spoznala nevarnost in s kričanjem priklicala Jureta iz kolarnice. Brez pomišljanja je Jure stekel proti ograji, jo preskočil in še v pravem času ujel razbesnelega žrebca za grivo ter mu skočil na hrbet. Presenečeni žrebec se je skoraj zašibal pod silnim skokom orjaškega jezdečevega telesa. Veriženje, poskakovanje in bitje z nogami, vse to ni | prav nič pomagalo togotnemu žrebcu. Vedno silnejši je bil pritisk Juretovih močnih stegen na rebra, ki so se pri-! čela kriviti. Vranec se je počasi umiril in končno nepre-| mično obstal. Jure je ves oznojen pognal vranca do pregrade, razjahal, odprl leso in ga spustil k rezgetajoči beli kobili. Vranec je zaprhal, zdirjal h kobili in ji naslonil svojo malo glavo na vitki vrat. Jure, ki se je oddahnil in si s hrbtom roke obrisal znoj, je leso zopet zaprl in pogledoval zdaj živali, zdaj svojo mlado ženo, ki je čepela pri očetu v gosti travi in mu zaskrbljeno zrla v obraz, ki ga je še parala jeza. »Prebijem črnuha,” se je jezil oče in se s težavo spravil na noge. Čvrsto se je oprijel Zivinega ramena. Jure se je nameril k njima. »Oče, zakaj ste ločili konje? Saj veste, črnuh brez belke pobesni." »Zakaj?" je odgovoril vojvoda in se po sili nasmehnil* ker ga je trla bolečina v hrbtu in da bi pregnal gube, ki so se začrtale na Zivinem zaskrbljenem čelu. »Žrebca, belko in rjavca vzamemo s seboj v tuje kraje. Brez konjev vendar ne moremo na pot. Ostalo po pustimo zadrugarjem, ki ostanejo." (NADALJEVANJE SLEDI V snežnem metežu z gore Krofov Joža je bil star in izkušen planinec, saj je štel tudi že petinšestdeset let. Rodil se je na veliki kmetiji visoko v koroških hribih in je že kot deček vzljubil naravo. Ker je bilo v družini veliko otrok, so ga dali starši učiti za mizarja. Kot pomočnik je nastopil službo in v njej tudi vseskozi ostal v večjem kraju na Gorenjskem v bližini veličastnih julijskih gorskih velikanov. Začel je hoditi v planine že v svoji mladosti m jim nato posvetil ves prosti čas svojega življenja. Prehodil je večkrat vse Julijce in so mu bile znane vse steze. Pogosto so ga srečavali planinci vsega nasmejanega na počivališčih visoko v gorah. Gore so mu bile tako drage, da je še na svoja stara leta, ko je bil že upokojen, rad zahajal med aje. _ Ko so planinci gradili svoje zavetišče na Rušju tam pod severovzhodno steno Stenarja, pod Križem in Dolkovo špico, je bil Joža edini, ki je bil kot izvežiban in prvovrstem mizar poklican in tudi voljan, da opravi vsa notranja dela v zavetišču, da bo čim prijetnejše in prisrčnejše. Šolske počitnice so se bližale koncu. Peter si je hotel prislužiti še nekaj denarja za študij v mestu. Joža pa le zabil pri delu nekoga, da bi mu pomagal, zato mu je planinsko društvo kar Petra dodelilo kot pomočnika. Polagala sta pod, oblačila stene z lesom, pritrjevala okna in vrata ter razbijala, da so odmevali udarci sej; kire in kladiva tja pod mogočne stene in se odbijali, da so še gamsi na paši privzdigovali glave, prisluškovali in vihali gobce, če ni kake nevarnosti. Bili so lepi pozni jesenski dnevi, a Joža in Peter nista imela časa za občudovanje narave, ki sta jo oba tako ljubila. Tri dni sta pridno delala od ranega jutra do trde teme Delo se je bližalo koncu, gore pa so Pričakovale vsak čas snežne odeje. Zadnji dan se je vreme na vse zgodaj sprevrglo. Dežju je kmalu sledil sneg ki nasipalo ga je kot za stavo Drugo jutro ga je ležalo že pol me-fra visoko. Joža in Peter sta hitela, da bi skončala delo in se vrnila čimprej domov. Daši sta bila vajena gora, ju je le začelo skrbeti, kako se bosta vr-mla v dolino. Za vsako ceno sta ho-tela delo zaključiti in sta bila tako 2agnana, da niti opazila nista, da je nasulo snega že nad meter visoko. Z delom sta bila gotova, ura je kabala štiri popoldan. Ustrašila sta se visokga snega in pozne ure. Snežilo je še vedno zelo močno, da se je videlo le kakih deset korakov naprej. Ugibala sta, ali se naj vrneta domov ali ne. Joža je rekel, da si ne upa in Po raje počakal ugodnejšega vremena. Peter je bil pa drugačnega mnenja. Vedel je, da ga starši pričakuje-W m da bo treba Čez dva dni že odriniti v mesto v šolo. »Ob lepem vremenu bi prišel v dveh urah do Aljaževega doma v Vratih, danes pa bom hodil morda dobro uro več. V nižinah gotovo ni Napadlo dosti snega Ln bom lahko nitro stopil, tukaj pa ga lahko nasuje toliko, da se morda več dni ne bom mogel vrniti domov in bi potem niudil šolo. Jaz moram domov in Jjpam, da bom še lahko prišel v do-nno!« je rekel Jožu. »Peter, jaz ibi ti svetoval, da rajši počakaš, morda se bo sneg le usedel in bova jutri ali pojutrišnjem šla skupaj domov. Pomisli, da se podajaš v nevarnost plazov in ker je že pozno, te bo kmalu zajela noč,« mu Je_ prigovarjal Joža. Peter pa je pomislil na šolo, prevzel ga je občutek dolgočasja in ni imel več obstanka in vztrajal je, da se vrne domov. Upal Je, da se bo že nekako prebil skozi zievarni snežni metež kljub temu, da se bliža noč. Zadel je na rame oprtnik in pogumno zagazil v globoki ?neS- Joža mu je še voščil srečno pot ;n naročil, če se vreme ne zboljša in se ne bi kmalu vrnil, naj naroči planincem, da ga prideio iskat, ker si Sam ne upa domov. Gledal je za Pestom, ko je gazil g'oboki sneg, v srcu Peter je skušal hiteti, a sneg se mu je vdiral do pasu in le počasi je napredoval. Gazil ali pravzaprav vdiral se je v sneg že pol ure in se prerinil naprej le kakih tri sto metrov. Zmračilo se je in paziti je moral, da ni zgrešil poti. Postajalo mu je vroče, pri srcu pa tesno. Bil je že precej utrujen in začel je dvomiti v svojo moč in če bo sploh vzdržal tak napor vso dolgo sneženo pot, ki ga še čaka. Dokler je hodil skozi grape in videl skalnate 9tene ob straneh, je vedel, da je na pravi poti. Ko pa se je gorski svet spremenil v strmo padajočo planoto in so kamniti robovi odmaknili, je zgrešil stezo. Zašel je v ruševje, ki je bilo sicer pokrito s snegom, a se je zaradi sipkega snega takoj znašel na dnu med gostim, skrivenčenim vejevjem. Poskušal je na desno in levo, a steze ni mogel najti. Obdajala ga je tema, sneg je neusmiljeno padal, videl je le nekaj korakov okrog sebe in vse je bilo samo belo. Hoja med vejevjem je bila naporna in sneg se mu je vsipal za vrat. Moči so mu pešale, počival je, a le za trenutek, da so se mu zasopla pljuča umirila. Izreki • Ženska bi bila strašna, če bi jo narava naredila tako, kot jo aranžira moda. (De Lespinasse) • Vsa dobra načela so bila že napisana. • Pravilo pametnih je, prej zapustiti stvari, preden nas one zapustijo, se pravi, da ne smemo čakati na svoj sončni zahod. (Gracian) • Mnogo razočaranja si lahko prihrani, kdor že zgodaj sprevidi, da tisto, čemur pravimo sreča, ni kraj, marveč pot. • Začne se tako, da otroci zastavljajo vprašanja staršem, ne da bi poslušali odgovore. Konča pa se tako, da odgovarjajo staršem, ne da bi poslušali vprašanja. • Beseda je svobodna, dejanje je nemo, poslušnost slepa. (Schillor) • Poslušnost sama daje pravico ukazovanja. (Emerson) e Kakršen gospodar, takšen služabnik. (Pefronij) • Občutljivi laže prenesejo bedast ukor kakor bedasto pohvalo. (Roux) • Neumnost in ošabnost rasteta iz iste korenine. (Nemški pregovor) • Nihče ne ve toliko slabega o nas kakor mi sami — in nihče navzlic temu ne misli tako dobro o nas kakor mi sami. (Schontcn) • Treba je govoriti kot večina in misliti kot manjšina. (Gracian) • Gnojilo ni svetnik, pa vendar dela čudeže. (Nemški pregovor) • Gola resnica je, da ljudem ne dene samo dobro, če so včasih prestrašeni, marveč je za napredek družbe nujno, da se prav pogosto prestrašijo. (George Bernard $haw) Dobro je vedel, da si daljšega počitka ne sme privoščiti, da ne bi zaspal in zmrznil. Nikjer ni bilo nobenega macesna, nobenega skalnatega pobočja, da bi se mogel orientirati. Pred njim, za njim in ob straneh pa so zamolklo grmeli plazovi s sten. Če me zajame plaz, sem zgubljen, je z grozo pomislil. Ko bi vsaj nehalo snežiti, da bi videl kje sem in kod tavam. Primotovilil je iz gostega ruševja in prišel na planoto. Sneg je začel ponehavati. Zagledal je v daljavi tri macesne. Razveselil se je, porodilo se mu je upanje, da se bo morda le rešil živ iz te strašne znežne noči. Z novo močno voljo je gazil sneg in hitel proti drevesom. Zdelo se mu je, da so njegovi rešitelji. Kobalil Je po snegu navzdol in pogosto padal ter kobacal iz njega z močmi, ki jih je še imel. Rinil je v smeri proti macesnom, kot otrok materi v naročje, a čim dalje je hodil tem bolj so se mu odmikali — dokler ni z grozo opazil, da so zginili — bil je le privid. Obdajala ga je 'zopet samo brezmejna belina. 2e neštetokrat je silno obžaloval, da se je podal na pot in da ni rajj ubogal Joža. Vrnil bi se nazaj, a saj je nemogoče, ker bi zavetišča ne našel več in tudi ne bi zmogel več do tja. Začel je dvomiti v rešitev, loteval se ga je obup. Misli so mu pohitele k staršem, bratom in sestram. Kako bodo sprejeli vest o moji smrti v gorah, kako jim bo hudo. Ne smem jim povzročiti take hude žalosti, moram naprej, ne smem še umreti, moram se rešiti! Zbral je svoje sile in ril po sipkem snegu naprej. Strahotno so grmeli plazovi in mu večali grozo. Vsedel se je v sneg, da bi odpočil. Zdelo se mu je, da je enak puščavskemu potniku, ki vidi samo brezmejno peščeno pustinjo okrog sebe in ga vara bata Morgana. Zopet je uzrl v daljavi črne pike, ki so se premikale. Morda so reševalci in mu gredo naproti, mu je šla prijetna misel skozi glavo. Planil je pokonci in začel klicati, klical je in vpil ter poslušal, če se mu bodo odzvali — a zastonj, odgovora ni bilo. Zagnal se je v sneg in skušal hiteti, a le počasi je napredoval, upiral je oči v črne pike, a namesto da bi se večale so se manjšale in naenkrat zginile — spet prevara! Do smrti utrujen si je hotel zopet odpočiti, a zaslišal je za seboj močan šum, planil je prestrašen naprej in že ga je pobral velik olaz pršnega snega in ga z veliko brzino in truščem treščil preko stene v neznan prepad. Vse se je odigralo s tako hitrico, da ni imel niti časa pomisliti na konec svojega življenja. Zavedel se je šele pod steno, ko se je plaz ustavil in je bil v njem zasut. Krilil je z rokami kot plavalec in se poganjal na noge ter se skušal rešiti. Primanjkovalo mu je zraka, pomolil je že glavo iz snega, a kot moka sipek sneg ga je zopet požrl kot voda potapljajočega. Naenkrat mu je roka zagrabila za nekaj trdega, zdelo se mu je, da drži za drevesno vejo, a čudno, predmet se je sunkoma premikal. Ko se je pognal ponovno iz znega, je začuden zagledal pred seboj velikega gamsa., Uganil je, da je plaz zasul oba naenkrat na isto mesto. Gams se je divje poganjal in skakal iz snega, pa se zopet pogrezal vanj. Po daljšem trudu in naporu sta se oba srečno in nepoškodovana skobacala iz plazu. Ko sta bila prosta, sta začudeno obstala in strmela drug v drugega. Petra je prevzela topla hvaležnost do živali, zavedal se je, da je gams njegov rešitelj. Šele čez nekaj minut je žival počasi nadaljevala pot in Peter ji je sledil. Ni se ga prav nič bala, sicer pa tudi ni mogla bežati, ker se ji je v sipkem snegu pogrezalo celo telo v sneg in je le skakaje mogla počasi naprej. D ilj časa sta tako hodila in vmes počivala. Peter je kar lažje hodil za gamsovo gaz:o, dasi do smrti utrujen je čutil veliko uteho in srešo, ko je imel poleg sebe enako nesrečnega tovariša. Porodilo se mu je ponovno upanje, da se bo rešil in ne bo umrl strašne smrti v snegu. Sneg je ponehal in zdelo se mu je, da tudi ni več tako globok, tudi hoja ni bila več tako naporna. Gams je hitreje napredoval, Peter pa se je gnal za njim, ker ni hotel za nobeno ceno zgubiti dobrega tovariša. Pritavala sta do nizkega gozdička, ki je kmalu prešel v odrasel gozd. Snega je bilo precej manj in gams jo je naenkrat ucvrl po gozdu. Žalostno je gledal Peter za njim, vendar mu ni bilo več tako hudo, ko je ostal sam v gozdu, ker je vedel, da mora kmalu priti v Aljažev dom. Bil je že davno popolnoma premočen Jo kože, skušal je počivati, kajti telo je bilo opešano, a ga je začel stresati mraz in moral je naprej. Pot je vodila strmo navzdol in ker je bilo snega le še za pol metra, je hitro napredoval. Gozd se je položil, prišel je na travnik in ker je dobro vedel, da je Dom le še za streljaj oddaljen, ga je prevzela brezmejna sreča. Ura je kazala dve po polnoči, ko je z vso silo tolkel po vratih Aljaževega doma. FREDERICK B R O W N Prišel je oskrbnik in ga odpeljal v toplo kuhinjo, ga preoblekel v suho obleko in mu dal žganja. Popil ga je nekaj šile, ne da bi čutil najmanjšo omotičnost. Ko se je pokrepčal še s čajem in prigrizkom, se je zleknil v posteljo in se prebudil šele, ko je sonce obsevalo Triglav že z zapadne strani. Ko se je naslednjega dne ves shujšan vračal proti domu po lepi gorski dolini Vrata, so se odbijali sončni žarki z globoko zasneženih pobočij in grebenov gora in blesteli v srebrnem blesku. Ozrl se je proti gori, ki mu je pripravila toliko strahu in trpljenja in je bela smrt že stegala roko po njegovem mladem življenju — od groze se je stresel. Z veliko hvaležnostjo pa se je spominjal svojega tovariša — gamsa. Dva dni po Petrovem povratku so gazili štirje planinci globoki sneg v strmino proti zavetišču. Šli so iskat Krofovega Joža, ki jih je z veseljeijj sprejel. Po široko zgaženi stezi se je z lahkoto in brez vsakga napora vrnil tudi on domov. Letinski Sodelovanje pri umoru »Slišal sem, je dejal Sangslrom, .da v posebnih primerih .. Previdno se je ozrl po vseh kotih majhne lekarne, da bi se prepričal, če sta z lekarnarjem res sama. Lekarnar je bil majhen čokat mo-ziček nedoločljive starosti — pač nekje med petdeset in sto leti. Bila sta sama, a Sangstrom je kljub temu slišal glas: .da v posebnih primerih prodate tudi popolnoma nedoločljiv strup.’ Lekarnar je prikimal. Stopil je izza pulta, šel k vhodnim vratom, jih zaklenil in se napotil proti vratom v ozadju prodajalne. .Ravno sem si mislil skuhati kavo, je dejal. .Povabim še vas na skodelico.’ Sangslrom mu je skozi zadnja vrata sledil v sobo, kjer so okoli in okoli stale police, do stropa napolnjene s stekleničkami raznih velikosti Vklopil je samovar, poiskal dve skodelici in ju postavil na mizo. S kretnjo je povabil Sangstroma, naj sede. Sam se mu je usedel naproti. .Zdaj mi pa povejte,’ je dejal, koga nameravate umoriti in zakaj?’ .Ali je to važno?’ je vprašal Sangstrom. .Kaj ne zadostuje, da vam plačam?" Lekarnar je zamahnil z roko. .Izredno važno! Najprej se moram namreč prepričati, če zaslužite, da vam pomagam. Sicer...’ Skomignil je z rameni. ,V redu," je dejal Sangstrom. .Kdo je moja žena, zakaj pa ..." Začel je pripovedovati dolgo zgodbo. Še preden jo je dokončal, je bila kava že pripravljena. Lekarnar jo je nalil v skodelici in Sangstrom je hitro končal pripoved. Molče sta popila, nato je lekarnar prikimal: .Drži, da občasno razpečam nekaj neugotovljivega strupa. To delam po lastnem preudarku; če mislim, da primer to zasluži, ne zahtevam nikakega plačila. Tako sem pomagal že mnogim. Mislim, da ga vi zaslužite." .Odlično," se je razveselil Sangstrom. .Potem mi ga pa kar hitro dajte!’ Lekarnar se je nasmehnil. .Ravnokar sem to tudi naredil. Medtem ko sem pripravljal kavo. Videl sem, da ga zaslužite. Kot sem že dejal, je bilo to brezplačno. Protistrup pa seveda stane.' Sangstrom je prebledel. Toda predvideval je — ne sicer to — pač pa kak poskus izsiljevanja. Hitro je iz žepa potegnil pištolo. Mali lekarnar se je zahihital. »Žal mi je, a bolje bo, da se odpo-vete uporabi takih metod. Ali mislite, da boste lahko našli protistrup ...” — z roko je zamahnil proti policam — .... med tisoči in tisoči teh stekleničk. Ali nameravate poiskati kak učinkovitejši strup? Če pa ne verjamete, da sem vas zastrupil, kar streljajte! Odgovor boste dobili čez kake tri ure, ko bo strup začel delovati.’ .Koliko za protistrup?’ je zarenčal Sangstrom. .Zmerna cena — tisoč dolarjev. Končno moram tudi jaz živeti. Če si pa že kdo za hobby izbere preprečevanje umorov, res ne vem, zakaj ne bi pri tem nekaj zaslužil.* Sangstrom je pridušeno zaklel, položil pištolo na mizo tako, da mu je bila na dosegu roke, in potegnil iz žepa denarnico. Mogoče bo lahko uporabil orožje potem, ko bo dobil protistrup. Naštel je deset sto-dolarskih bankovcev in jih položil na mizo. Lekarnar se ni niti zganil. »Še nekaj...’, je dejal, .kot varnostni ukrep. Napisali boste priznanje o svoji prvotni nameri — upam, da je res prvotna — da umorite svojo ženo. Nato boste počakali, da oddam vaše priznanje na pošto. Poslal ga bom nekemu svojemu prijatelju na oddelku za umore. Ta ga bo zadržal kot dokaz za primer, če si boste le premislili in umorili svojo ženo ali pa mene. Šele ko bo pismo na pošti, bom toliko varen, da vam bom lahko dal protistrup. Trenutek samo, takoj vam prinesem papir in pero. Aha, še nekaj — seveda ne zahtevam, da to storite. Ali bi hoteli širiti govorico o mojem neugotovljivem strupu? Človek nikoli ne ve, Mr. Sangstrom, če ni življenje, ki ga takole reši, njegovo lastno!’ . RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevno oddaje (razen nedelje); 5.55 KmeSka oddaja — 6.00 Pejtro mešano — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav nale — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski kon-cerl — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zale — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 22. 1.: 8.05 Domači vrl — 8.45 Domača književnost — 12.55 Smučarske tekme v Kitzbuhlu _____ 14.:5 Pozdrav nate — 15.50 Zbor celovških madrigalistov — 16.30 Koroški knjižni količek — 117.00 Rdeča nit, zabavna oddaja — 18.00 Kulturni razgedi — 20.15 Napačni Nero, pripovedka — 20.40 Koncert dunajskih filharmonikov. Nedelja, 23. I.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.40 V samostanu — 12.40 Ogledalo Mestnega gledališča — 12.55 Smučarske tekme v Kitzbuhlu — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Pridi k srečanju. Ponedeljek, 24. I.: 8.15 Most čez Drino — 8.45 Glasba tujih dežel — IS.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče — 20.30 Evropska reportaža — 21.15 Iz koroškega glasbenega življenja. Torek, 25. 1.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Vedno, kadar pride večer — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualno literarna oddaja — 20.15 V peklu lilozola, slušna igra — 21.30 Srečanje z lahkimi notami. Sreda, 26. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Koroški visokošolski tedni — 15.30 Dunajski akademski komorni zbor — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Carmina Burana — 21.25 Zborovska glasba. Četrtek, 27. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Pesmi in plesi iz Lotaringije — 18.00 Koroška kulturna poročilo — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Oddaja delavske zbornice — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Pelek, 28. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške pihalne godbe ____ 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina - Donavo — 20.45 Evergreons, tokrat na Dunaju — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.S5, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Onevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesli — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 22. 1.: 8.20 Da, to je moja melodija — 9.30 Bodite čislo tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalna glasba — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Šport In glasba — 17.35 Za delovno ženo — 19.10 Oddaja vi-cekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hit-parada — 21.30 In sedaj lahka glasba. M Nedelja, 23. 1.; 8.15 Kaj je novega — 10.00 Ogledalo domačega liska — 13.10 Za avlomobiliste — 14.30 Mosl čez Drino — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Glasba ne pozna meja — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.00 Melodije za nedeljski večer — 21.15 S poti po Egiptu. Ponedeljek, 24. 1.; 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Iz mape človečnosti — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski kmponisti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Un giorno di regno — 21.10 Komorna glasba OKNO v svet — televizorje in vse električne naprave Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf Ul. 0-42-36 201 Torek, 25. 1.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov —- 13.20 Zdravstveno mesečno poročilo — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Roman nastane — 15.35 Vedro in veselo — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 26. 1.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Rdeče vrtnice od policije, pripovedka — 15.35 Malii dunajski radijski orkester — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20,15 Vseh devet. Četrtek, 27. 1.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Komorni koncert — 14.15 Znoni orkestri — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Okoli operete — 21.00 Goethe in demoni življenja. Petek, 28. 1.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Snežna poročila \z Avstrije — 13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Ljudska glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Vincent, slušna igra — 21.00 Mi In gore — 21.25 Orkester deželnega gledališča v Linzu. Slovenske oddaje Sobota, 22. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin. Nedelja, 23. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 24. 1.; 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — športni mozaik — Kaj pravite k temu — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 25. 1.: 14.15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo — Beremo za vas. Sreda, 26. i.: 14j15 Poročila, objave — Kor želite, zaigramo. Četrtek, 27. 1.: 14.15 Poročila, objave — Žena in dom — Malce vremenoslovja. Petek, 28. 1.; 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Veseli zvoki — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.C0, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba. Sobota, 22. 1.; 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Samorog -in lev — 9.45 Ansambel Jožeta Kambiča — 10.15 Iz oper italijanskih skladateljev — 12.05 Iz baleta .Konjiček qr-bavček" — 12.40 Kvintet Avsenik in Vaški kvintet — 14.05 Pojo sopranistke ljubljanske opere — 14.35 Voščila — '15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe —- 20.30 Pokaži, kaj znaš. Nedelja, 23. 1.: 8.05 Umetniška pripoved — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.45 Nedeljska reportaža — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska ledna — 17.30 V uri pred zoro, igra — 18.40 Iz solistične glasbe — 20.00 Naš nedeljslci sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje. Ponedeljek, 24. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Sim-fonietta Stanka Premrla — 12.40 Slovenske narodne — T4.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe Josipa Pavčiča — 17.05 Glasbena križanka — 18.20 Signali — 18.45 Pola sodobne medicine — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.20 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Torek, 25. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.1*5 .Seviljski brivec' z našimi pevci — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Veseli planšarji in trio Vilija Petriča — 15.30 V torek nasvi- denje — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Koncert mariborskega komornega zbora — 20.20 Zasledovalec, radijska igra. Sreda, 26. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb —• 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Iz opere .Elekfra' — 12.40 Zborovske pesmi — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert ameriškega simfoničnega orkestra — -17.05 Jubileji v temi letu — 18.40 Naš razgovor — 20.10 Orfej, opera. Čefirtek, 27. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Glasbena pravljica — 10.15 Z našimi solisti v francoskih ooerahi — 12.40 Cez hrib in dol — 14.35 Enajsta šola — 15.401 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20! Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 CeH trtkov večer — 21.00 Večer umetniške besede. Petek, 28. l.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz oper Richarda Wagnerja — 12.40 Iz narodne skrinje — 14.35 Komorni zbor RTV Ljubljana — 15.45 Novo v znanosti — 18.45 Kulturne diagonale — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 21J15 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 22. 1.: 12.55 Smučarske tekme v Kitzbuhlu — 17.03 Modna ročna dela — 17.30 Knjižni kotiček — 18.00 Kakor so videli drugi — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Smučarske tekme v Kitzbuhlu —- 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 Sedem dni časovnih dogajanj. Nedelja, 23. 1.: 10.25 Smučarske tekme v Kitzbuhlu — 17.03 Svet mladine — 17.35 Od Hamburga do Bombaya — 18.05 Film zate — 19.00 S pesmijo okoli sveta — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Trije lahki primeri. Ponedeljek, 24. 1.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.C0 Kitara za vse — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Rimske skice — 20.45 Spolno omizje iz ICitzbuhla. Torek, 25. 1.: 8.35 Tečaj angleščine — 19.30 čas v sliki — 20.05 One man show, nato Pristaniška policija. Sreda, 26. 1.; 11.03 One man show — 11.55 Rimske skice — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Zadnji raj — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Padec In slučaj — 20.15 Kdo sem — 21.00 Pošast iz Canterville — 22.00 Podobe iz Avstrije. Četrtek, 27. 1.; 1<1.03 V gosteh pri Felixu Braunu — 12.00 Od včeraj na danes — 18.35 Tečaj angleščine — 18.55 športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Vaš nastop, prosimo — 20.55 Male sanje o velikem svetu — 22.25 Usmiljeni spanec. Petek, 28. l.r 10.00 Kaj lahko postanem — 11.00 Horizonti — 18.35 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.10 Ljubezen, kokor jo zapisana, igra — 21.55 Inozemski odmevi. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizo-cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik Blaž Singer; uredništvo in uprava: Celovec -Klagenfurt, Gasometergasse 10. telefon 56-24. — TisfcO Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klogenfud 2, Poslfach 124. 7. gostovanje dunajske revije na ledu MESTNA HALA CELOVEC »MAVRICA" Režija: Will Pelter Glasba: Robert Stolz Dnevno ob 15. (razen v ponedeljkih) in ob 20. uri Pojasnila: Ravnateljstvo velesejma in umelne-ga drsališča Celovec, Valenlin-Leif-geb-SIrafje 11 telefon 31-79, 66-80, 66-20 Osrednja predprodaja vstopnic za Koroško, Štajersko, Salzburg, Vzhodno Tirolsko, Jugoslavijo in Italijo: Koroški deželni potovalni urad Celovec, Novi trg 2 in vse podružnice, telefon 43-21, felex: 04 465