Časopis občine Kamnik, 21. oktober 2016, leto 1, številka 18 Kaj se dogaja v nekdanji smodnišnici? Živahno dogajanje na območju nekdanje smodnišnice pri občanih sproža vse več vprašanj, predvsem pa skrbi, saj je za nekdanjim obzidjem zaznati vse več kamionov in gradbenih strojev, zemljišča se prodajajo, nekdaj mogočna drevesa so posekana ... Lansko leto sprejeti občinski prostorski načrt na tem območju dolgoročno predvideva predvsem turistično-rekreacijske dejavnosti, a zdi se, da pred našimi očmi nastaja nova industrijska cona. Kaj se dogaja in kdo je za to odgovoren? Jasna Paladin Kamnik - Območje nekdanje smodnišnice, ki se na kar 72 hektarih razteza na severnem delu Kamnika, je bilo v lansko leto sprejetem občinskem prostorskem načrtu (OPN) opredeljeno kot območje centralnih dejavnosti, ki omogoča najširši spekter prihodnjih namembnosti in rabe prostora. Občinska politika se je lansko jesen strinjala, da območje predstavlja največji potencial za strateško širitev mesta in da bi ga bilo dolgoročno smiselno nameniti turistično-rekreativ-nim dejavnostim, saj občina že vrsto let in vedno bolj stavi na turizem, prav tako prometna ureditev na tem delu mesta večje obremenitve ne prenese. Prav zato je v OPN zapisana tudi določitev desetletnega obdobja, v katerem naj bi se podjetja, ki tam že zdaj zelo uspešno poslujejo (predvsem Iskra Mehanizmi in Kamnik Schlenk), postopoma povsem umaknila s tega območja. Nespoštovanje naravne in kulturne dediščine A vse od sprejetja OPN se stvari odvijajo v drugo smer, kot je večina občanov pričakovala. Obstoječa industrijska zemljišča (ta so povsem v zasebni lasti) so na prostem trgu dobila več deset novih lastnikov, ti pa naj bi se že pripravljali na gradnjo novih objektov. Posekanih je bilo tudi veliko starih dreves, koliko hektarov natančno, ni znano, saj nadzora nad tem ne izvaja nihče. Na kranjskem Zavodu za varstvo naravne dediščine so Posek dreves in gradbena dela so pogled na območje nekdanje smodnišnice v zadnjih mesecih močno spremenila. / Foto: Jasna Paladin nam pojasnili, da s posekom niso seznanjeni, saj na območju ni naravovarstvenih statusov, zato izvajalcem ni treba zaprošati za soglasja, na kamniški enoti Zavoda za gozdove pa, da je površina sicer (bila) poraščena z gozdnim drevjem večjih dimenzij, a se ne pojmuje za gozdno površino, zato je ne zadeva Zakon o gozdovih in javna gozdarska služba ni pristojna za nadzor nad posekom. »Posek so izvajali in ga še izvajajo bivši in sedanji lastniki, kakor se jim zahoče. Edina pristojnost, ki smo jo dolžni izvajati, je nadzor nad pojavom podlubnikov,« pojasni Miha Zabret. So bili lastniki zavedeni? O trenutni situaciji na območju smodnišnice je bilo govora tudi na oktobrski seji občinskega sveta, kjer je o problematiki govoril svetnik SMC Aleš Lipičnik. »Bojim se, da je s spretno podtaknjenim moratorijem in zameglitvijo pojma samega postala zelena cona na severu Kamnika samo še črka na papirju, saj bo območje v obdobju moratorija do konca industrializirano. Ne vidim modela, po katerem bi Občina Kamnik po desetih letih območje spremenila v zeleno cono, in ne vem, ali se tisti, ki so moratorij v taki obliki podtaknili v OPN, zavedajo, kakšne posledice bo to imelo za mesto, turizem v občini in promet. Prepričan sem, da zelo slabe. Edini, ki bodo imeli velike koristi v celi zgodbi, so industrijski lobiji. Vsi ostali občani smo s tem izigrani, saj s tem iz- gubljamo pomemben del prostora, ki je Kamnik na neki način zelo identificiral, obenem pa izgubljamo tudi obljubljeno zeleno cono in velik del perspektive za razvoj turizma v občini. V tem trenutku se na območju smodnišnice ruši tudi 110 let stara elektrarna še iz časov Avstro-Ogrske, ki ima zgodovinsko-tehno-loško vrednost, potok, ki teče skozi območje, je zasut, skratka gre za izredno grob poseg v prostor, kjer dediščina ne šteje nič,« je med drugim poudaril in občinski upravi zastavil tudi vprašanje, ali so bili obstoječi novi lastniki industrijskih objektov obveščeni, da bodo morali te objekte po preteku devetih let odstraniti. ► 5. stran OBČINSKE NOVICE Kamnik, najlepše srednje mesto Turistično zvezo Slovenije so prepričali tradicionalne prireditve, uspešni projekti, urejenost in razvejana turistična infrastruktura. stran 3 IZ NAŠIH KRAJEV Po Tuhinjski dolini s kolesom Občina Kamnik je na pobudo članov TD Tuhinjska dolina in ob sodelovanju lastnikov zemljišč uredila 530 metrov dolg odsek kolesarske poti med Srednjo vasjo in Lokami. stran 6 PODJETNIŠTVO Tržno nišo našli v storitvah Omisli.si je prvo podjetje iz KI Kštarterja, ki je za svojo poslovno idejo prejelo investicijo. Iz razpisa Podjetniškega sklada Slovenije so prejeli 75 tisoč evrov. stran 8 ZANIMIVOSTI Koče v gorah že zaprte V hribih je že zapadel sneg, ki se je ponekod tudi obdržal. Močno se je ohladilo, zato se je treba o razmerah še bolj pozanimati in na ture še bolje pripraviti. stran 12 Manjka le še odsek pod Kavranom Gradnja vodovoda v Tuhinjski dolini se bliža koncu, s tem pa tudi zapore za voznike. Marjan Šarec pri predstavitvi poteka del v družbi mengeškega župana Franca Jeriča in župana Moravč Martina Rebolja / Foto: Gorazd Kavčič Jasna Paladin Kamnik - Župani občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin so na novinarski konferenci pred dnevi predstavili potek del na projektu Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik. Med osrednjimi govorniki je bil tudi Marjan Šarec, župan vodilne občine v projektu, ki je imela pri tem tudi največji investicijski zalogaj. Dela v kamniški občini so razdeljena na dva sklopa - na južnem delu občine je gradnja že končana, v Tuhinjski do- lini pa je opravljena glavnina del, zaključek je predviden do konca leta. Od štirih gradbišč sta aktivni le še dve, do sredine novembra bo v celoti asfaltiran tudi odsek skozi Sotesko. »Velika zahvala gre prebivalcem Tuhinjske doline, saj je bilo kljub veliki zahtevnosti samih del negodovanj z njihove strani manj, kot smo pričakovali,« je med drugim povedal župan in se zahvalil tudi občinski ekipi, ki zdaj deluje pod vodstvom Viktorja Torkarja. ► 3. stran PRENOVLJENA TRGOVINA IN SALON POHIŠTVA MOJSTER JAKA NA LJUBLJANSKI CESTI 3d SEDAJ VEČJA IN ŠE BOLJ ZALOŽENA • SALON POHIŠTVA, VGRADNE OMARE, KUHINJE OTROŠKE SOBE • trgovina z lesnim hobi programom za popravila doma ali za izdelavo novih pohištvenih elementov • priznano ročno in električno orodje za obdelavo lesa • izdelava pohištva po naročilu, razrez materiala raznih vrst, svetovanje in 3D-izris kuhinj ter ostalega pohištva • barve Helios T: 01 8317 969 I E: mojsterjaka@siol.net www.mojster-jaka.net 138 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Občinske novice Manjkajoča povezava je sklenjena Nov odsek poti je dolg 280 metrov. / foto: Občina Kamnik Šestnajsta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Pod javni zavod tudi kultura Svetniki so se oktobra po treh mesecih znova zbrali v sejni dvorani, kjer so med drugim obravnavali strategijo razvoja turizma, rebalans proračuna in spremembe odloka javnega zavoda Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, h kateremu naj bi priključili tudi področje kulture. Upravljanje Doma kulture Kamnik se bo preneslo pod javni zavod Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Duplica - Občina Kamnik je pred dnevi zaključila gradnjo 280 metrov dolgega odseka pešpoti, ki poteka od javne poti Volčji Potok-Ceglar-Jer-nač, pod brežino regionalne ceste, ter se pod mostom preko Kamniške Bistrice naveže na Radomeljsko cesto. S tem so sklenili manjkajočo povezavo ob Kamniški Bistrici med Kamnikom in trgovskim centrom na Duplici, hkrati pa odpravili nevarni odsek pri krožišču za Volčji Potok za pešce in kolesarje. »Pot je zgrajena v makadamski izvedbi v širini 2,4 me- tra in se prilagaja obstoječemu terenu. Izveden je bil prehod pod mostom čez Kamniško Bistrico in saniran obstoječi meteorni jarek ob vznožju nasipa regionalne ceste. Meteorni jarek smo nadomestili z ureditvijo betonskih koritnic in z ustreznimi prepusti. Na začetnem delu pešpoti je postavljena tudi lesena ograja,« projekt opisujejo na občinski upravi, kjer tudi opozarjajo, da je pot namenjena le pešcem in kolesarjem, zato so na koncu in začetku poti namestili tudi kovinske stebričke, ki preprečujejo dostop motornim vozilom. Jasna Paladin Kamnik - Pri točki o volitvah in imenovanjih so svetniki za predstavnike ustanovitelja v Svet javnega zavoda Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik imenovali Jožeta Arka, Martino Jerše, Matijo Podržaja in Matjaža Šporarja, za nadomestne predstavnike ustanovitelja v Svet OŠ Frana Albrehta Kamnik pa za preostanek mandatne dobe Nino Irt, Božidarja Pileja in Ivanko Uča-kar. Pozitivno mnenje so podali kandidatkam za ravnateljice osnovne in srednje šole ter Doma Cirius Isabel-li Morel Bera, Saši Marko-vič in Ani Zadnik, imenovali pa so tudi novega člana Odbora za prostor in komunalno ureditev; to je postal svetnik Matija Sitar Močnik. Z rebalansom proračuna višji prihodki in odhodki Brez razprave so v drugem branju soglasno potrdili spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu B8-Zgornje Perovo, ki so jih v prostorski akt umestili na osnovi pobude lastnikov zemljišč. Kot je pojasnila vodja oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek, so spremembe manjše. Skupno je na tem območju predvidenih sedem novih enodružinskih objektov in dva dvojčka. Po skrajšanem postopku je bil sprejet že tretji rebalans proračuna za letošnje leto; le ta je bil sprejet že februarja lani, v tem času pa se je pojavilo več novih dejstev, ki jih je treba upoštevati; med drugim je občina prejela več denarja iz naslova primerne porabe. Z rebalansom so skupni izdatki občine ocenjeni na dobrih 38 milijonov evrov in so za skoraj 141 tisočakov višji kot v sprejetem proračunu. Svetniki, ki so se poglobili v številne spremenjene postavke, so opozorili predvsem na večje povišanje sredstev za plače v Glasbeni šoli Kamnik - s prvotno načrtovanih 49 tisoč na 106.700. Kot je bilo pojasnjeno, je do podražitve prišlo, ker so morali študentsko delo nadomestiti z rednimi zaposlitvami. Strategija razvoja turizma deležna samih pohval V prvi obravnavi so sprejeli predlog strategije razvoja in trženja turizma v občini za obdobje 2016-2025, ki ga je svetnikom predstavila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Bože-na Peterlin. »Prejšnja strategija razvoja turizma v občini Kamnik je bila sprejeta leta 2006 in se je nanašala na obdobje do leta 2013. Potrebo po novem razvojnem in tr-ženjskem konceptu nam nalaga tako dejstvo, da je Kamnik kot turistična destina-cija že dve leti brez jasnih strateških smernic, kot dejstvo, da na trgu velja izredna dinamika, ki spreminja tako povpraševanje kot ponudbo. Osnutek strategije se je začel pripravljati marca lani, maja letos smo ga predstavili turističnim delavcem, junija pa še na javni obravnavi, kamor je bila povabljena širša javnost,« je povedala Božena Peterlin in dodala, da strategiji, ki jo sama ocenjuje kot dobro in jasno, na zavodu, ki ga vodi, sledijo že sedaj. Iz predloga strategije je mogoče razbrati, da se je število ležišč v zadnjem obdobju v občini povečalo, število nočitev pa temu ne sledi, zato bodo glavni poudarki namenjeni izboljšanju zasedenosti tudi izven turistične sezone. Osredotočali se bodo na že obstoječe produkte, še bolj delali na povezovanju, poudarjali bodo alpski karakter naše občine in možnosti aktivnega oddiha, še več poudarka bo na trajnostnih načinih ter ponudbi za družine. Eden od ciljev strategije je do leta 2020 število nočitev povečati za 20 tisoč, zasedenost pa dvigniti na 30 odstotkov. To bodo dosegli s krepitvijo šti- rih področij: trženje, produkti, podjetništvo in kakovost ter partnerstvo in organiziranost. Svetniki so strategijo opisali kot nujno in eno prvih, ki je dobra, kot se je izrazil največkrat kritičen Damjan Hribar (SDS). Kultura si zasluži širšo razpravo Pričakovano je največ pozornosti svetnikov pritegnila točka o spremembah odloka Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, h kateremu občina namerava priključiti tudi področje kulture. Že pred sprejetjem dnevnega reda je bilo slišati pobude, da se točka umakne, saj naj bi bilo gradivo preslabo pripravljeno brez jasnih finančnih posledic, a umik ni bil sprejet, saj se je večina strinjala, da razprava o tako pomembni tematiki ne škodi. Kot pravijo v občinski upravi, želijo kulturo javnemu zavodu priključiti zgolj v obsegu, ki ga je do sedaj pokrival Dom kulture Kamnik, ki so ga vrsto let upravljali člani Kulturnega društva Priden možic, za ostala kulturna področja bi še naprej skrbeli na občinskem oddelku za družbene dejavnosti. »S predlagano razširitvijo dejavnosti javnega zavoda na področje kulture občina sledi načelu gospodarnosti in smotrnosti pri ravnanju z omejenimi javnimi sredstvi, poleg tega pa tudi načelu transparen-tnosti. Javni zavod bo na ta način lahko dopolnjeval svoje dejavnosti ter zaradi bolj- še organiziranosti zagotavljal večjo dostopnost uporabnikom do storitev javnih služb. Osnovno poslanstvo in dejavnosti zavoda se v osnovi ne spreminjajo, temveč se zgolj razširjajo,« pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček, a nekateri svetniki opozarjajo, da sprememba odloka močno posega v sam sistem na področju kulture v občini. Čeprav na občini menijo, da bodo denar, ki je bil do sedaj namenjen za Dom kulture Kamnik, le preusmerili v Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, so številni mnenja, da to ne bo več zadostovalo, saj so dosedanji najemniki kulturnega hrama vrsto del opravili tudi prostovoljno in s sodelovanjem Mladinskega centra Kotlovnica. »Finančne posledice zagotovo bodo, prav tako je vprašljiva kreativnost. Nihče nam ne zagotavlja, da bomo z javnim razpisom v kulturne vrste na javnem zavodu dobili isto ekipo, ki je program v Domu kulture Kamnik spravila na zavidljiv nivo,« opozarja svetnik Edis Rujovič (LDP). Brane Golu-bovič (LDP) pa, da ni vse v Domu kulture Kamnik in da bi občina v ta sistem morala zajeti tudi krajevne kulturne domove po občini, zato podpira ureditev kulturne zveze. Pripombe bodo na občini upoštevali (ali pa ne) pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo. Pogodba s Kulturnim društvom Priden možic o upravljanju Doma kulture Kamnik je že potekla, z aneksom pa so sodelovanje uredili do konca leta. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 4. novembra 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 27. oktobra 2016. Kamničan petek, 23. septembra 2016 139 Bližajo se krompirjeve počitnice Na šolske počitnice, ki bodo med 31. oktobrom in 4. novembrom, so pripravljeni tudi na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Občinske novice Kamnik, najlepše srednje mesto Turistično zvezo Slovenije so prepričali tradicionalne prireditve, uspešni projekti, urejenost in razvejana turistična infrastruktura. Nika Pirnar Kamnik - V okviru že 25. vseslovenske akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, je Kamnik na slavnostni prireditvi v sklopu Dnevov sloven- i 1. stran Na južnem delu občine je bilo zgrajenih dobrih pet kilometrov vodovoda, ki že ima uporabno dovoljenje. Na tem delu je potekala ureditev centralnega dela vodovodnega omrežja, izgradnja vodovoda med vodohranom Perovo in obstoječim vodovodom pri Veterini Kamnik ter nadgradnja južnega dela vodovoda v naseljih Šmarca, Volčji Potok ter Rudnik. Poskrbeli so tudi za novo hi-drantno omrežje in s tem bistveno izboljšali požarno varnost. Občina Kamnik je za ta dela že prejela dobrih petsto tisoč evrov nepovratnih sredstev, čakajo še na tristo tisočakov. Krajani Soteske bodo dobili tudi pločnik V Tuhinjski dolini je zgrajenih že 10,5 kilometra vodovoda (od načrtovanih dobrih enajst km), manjka namreč le še odsek na območju Kavrana ter povezava do vo-dohrana Soteska. skega turizma v torek, 11. oktobra, prejel prvo mesto v kategoriji Srednja mesta. Nagrado je izročil predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, v imenu Kamnika pa jo je prevzel župan Marjan Šarec. Turistična zveza Slovenije je v obrazložitvi podeljene nagrade zapisala: »Kamnik je mesto z bogato in lepo ohranjeno kulturno dediščino, nudi pestro kulinarično ponudbo in ima močan turistični utrip. V urejenem mestnem jedru se nahajajo zanimive trgovine, tam se odvije tudi veliko dogodkov. Izredno pomemben dogodek ne samo za Kamnik, temveč tudi Slovenijo, so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, pa tudi Kamfest ter Mednarodna revija starodobnikov. Pohvale vredna je razvejana turistična infrastruktura, TIC, ki se nahaja na izredno dobri lokaciji in je zelo dobro založen z vsemi promocijskimi materiali, projekt Okusi Kamnika ter istoimensko kulinarično vodenje, kjer lahko poskusite kloštrsko kremšnito, firštrov golaž ter najbolj erotičen sir trnič. Izredno urejeni so tudi lepo ocvetličeni krožni otoki in prostori ob cestah ter park ob Kamniški Bistrici. Posebno pohvalo si Kamnik zasluži tudi zaradi povezovanja z okoliškimi turističnimi ponudniki - Velika planina, Snovik ter Kamniška Bistrica. Čestitke!« Na Zavodu za turizem in šport v Občini Kamnik smo ponosni, da Kamnik prepoznavajo kot prijazno, gostoljubno, živahno in razvito turistično destinacijo - in to ne le tujci, ki jo vsako leto obiskujejo v večjem številu, temveč tudi domača strokovna javnost. prostornino 400 kubičnih metrov. S tem bo na celotnem območju Tuhinjske doline urejen dotok zadostnih količin vode iz centralnega vodovodnega sistema. Na območju Soteske in Vira pri Nevljah je bil položen že prvi del nosilne plasti asfalta, asfaltiranje naj bi bilo končano do sredine novembra. »V Tuhinjski dolini se še nikdar ni toliko gradilo in zaradi štirih gradbišč je dolina dobila ime Dolina semaforjev. Poleg vodovoda namreč gradimo tudi kanalizacijo, polagamo kable za optiko, v Soteski pa gradimo tudi težko pričakovani pločnik in avtobusno postajališče. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, takrat pa pričakujemo tudi prvi priliv nepovratnih sredstev,« je povedal župan Marjan Šarec in znova dodal pikro na račun izvajalcev. Na občini si namreč želijo, da bi promet v konicah usmerjali ročno, in ne s semaforji, ter s tem povečali pretočnost prometa. Skupno bo po zaključku projekta v občini Kamnik novih šestnajst kilometrov vodovodnih cevi, dva vodoh-rana in eno črpališče, vrednost del pa je 4,2 milijona evrov, od tega bo 3,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Jasna Paladin Kamnik - Različne delavnice in dogodke predvsem za najmlajše med jesenskimi počitnicami, ki so znane tudi kot krompirjeve, pripravljajo vsi večji turistični ponudniki v občini, priložnosti za nova spoznanja in aktivno preživljanje prostega časa zato res ne bo manjkalo. »Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik vas med prihajajočimi počitnicami vabimo na raziskovanje srednjeveškega mesta. V Kamniku in okolici idej za raziskovanje ne zmanjka. Zato se podajte do izvira Kamniške Bistrice ali pa se sprehodite po mestnem jedru z očarljivo ulico Šutno, ki je bila nekoč srednjeveško cehovsko središče. Povzpnite se na grad Zaprice ali na Mali Grad, prav tako pa ne pozabite na obisk Frančiškanskega samostana s kapelo božjega groba, ki je delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. Samostan se poleg tega ponaša tudi z bogato knjižnično zbirko, katere sloves sega izven meja. Kamnik je tudi kulinarična de-stinacija, saj se ponaša s številnimi lokalnimi specialite-tami, poimenovanimi Okusi Kamnika. Mednje sodijo tuhinjska fila, firštov golaž, kloštrska kremšnita, sir trnič, rušovc in še nekatere druge. Vsi ljubitelji čokolade pa lahko v TlC-u Kamnik okušate čokolado s trničem in jo podarite svojim najbližjim,« pravijo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, kjer občane skušajo opomniti, da je tudi v domači okolici nič koliko zanimivosti in priložnosti za aktivno preživljanje oddiha. Nagrado sta prevzela župan Marjan Šarec in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin. / Foto: Sabina Romšak, Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik Manjka le še odsek pod Kavranom Skupno bo po zaključku projekta v občini Kamnik novih šestnajst kilometrov vodovodnih cevi, dva vodohrana in eno črpališče, vrednost del pa je 4,2 milijona evrov, od tega bo 3,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Na črpališču v Šmartnem v gradil tudi nov vodohran Tuhinju se zaključujejo Šmartno s kapaciteto vode gradbena dela, potrebna so 100 kubičnih metrov, letos še strojna ter električna pa je v načrtu tudi izgra- dela. V okviru projekta se je dnja vodohrana Soteska s Za voznike skozi Tuhinjsko dolino je najhujše mimo. Kmalu bo ostal le še semafor pod Kavranom, pa še ta bo deloval na senzor. / foto: gorazd Kavčič O prometni strategiji tudi na podeželju Laze v Tuhinju - Pripravljavci Celostne prometne strategije za občino Kamnik so pred dnevi pripravili drugo javno razpravo, tokrat tudi za krajane s podeželja, a občani Tuhinjske doline so možnost sodelovanja slabo izkoristili, saj so se srečanja v dvorani Kulturnega doma Tuhinj udeležili le trije. Dan prej so podobno razpravo znova pripravili tudi v Domu kulture Kamnik; udeležilo se je je enajst občanov. Tokratna razprava je bila namenjena predstavitvi osnutka analize stanja mobilnosti v občini, obstoječih trendov in različnih poti razvoja mobilnosti v prihodnosti. Javna razprava v Kamniku se je zaključila z žrebanjem nagrade za sodelovanje v anketi o mobilnosti v občini. Listek z imenom nagrajenca je izžrebal naključno izbrani udeleženec dogodka, oznanil pa podžupan Matej Slapar. Ker nagrajenca na dogodku ni bilo, je bil o nagradi -bonu v vrednosti 200 evrov za vozovnico integriranega javnega potniškega prometa - obveščen naknadno. Tretja javna razprava bo v Kamniku znova novembra. J. P. Nadgradnja centralne čistilne naprave končana Domžale - Zahtevna in dolgotrajna, a nujno potrebna nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik je končana. Župani vseh občin solastnic (Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem) jo bodo slovesno odprli v sredo, 26. oktobra. Slavnostna govornica bo Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Program bodo obogatili s kulturno-umetniškim nastopom, po slovesnem odprtju pa bodo sledili še vodeni ogledi novih zmogljivosti. Projekt bo pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti reke Kamniške Bistrice in bo uredil problematiko čiščenja odpadne vode v regiji vsaj za prihodnjih trideset let. J. P. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KAMNIK Komemoracije ob 1. novembru -dnevu spomina na mrtve: V PETEK, 28. 10. 2016: Zgornje Stranje ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB, Črna ob 11.30 pri spomeniku ustreljenih talcev, Sela ob 11. uri, Duplica ob 9. uri, Šmarca ob 10. uri, Rudnik ob 11. uri, Moste ob 11. uri, Motnik ob 11.30, Špitalič ob 12. uri pri spomeniku padlih v NOB in Nevlje ob 11. uri pri Osnovni šoli ob spominski plošči NOB. V NEDELJO, 30. 10. 2016: Kamnik-Žale ob 16. uri pri spomeniku padlih v NOB in spomeniku padlih v 1. svetovni vojni. ^ V TOREK, 1. 11. 2016: J Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB - Prevoje v Tuhinju. 140 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Svetniki proti sporazumom TTIP in CETA Na pobudo Liste Dušana Papeža in njihovega svetnika Braneta Golubovica so svetniki na zadnji seji obravnavali tudi predlog, da se občina Kamnik razglasi kot območje brez sporazumov TTIP in CETA. Svetniki so predlog soglasno podprli, a zdi se, da zaman, saj vlada sporazuma podpira. Jasna Paladin Kamnik - Svetniki so soglasno odločili, da se Občina Kamnik pridruži vseevropski pobudi lokalnih skupnosti ter razglasili občino Kamnik kot območje brez sporazumov TTIP in CETA. Predlog je podal svetnik Brane Golubovic iz Liste Dušana Papeža. * www.kd-domzale.si t. 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si MestniKin< Domžale «tltflW U609H1 \T *1 1 • V* * ' V V Najbolj pogrešajo igrišče Športno igrišče, galerija, pločniki na Medvedovi, tlaki in napeljave na Šutni - to so glavne želje krajanov Krajevne skupnosti Kamnik-Center. Aleš Senožetnik Kamnik - »Stare bajte, bloki, vile, sam zidovje, sam zidov-je,« se je glasila domiselna Oda Centru z udarno kitico: »Center, to središče je, naj se ve!«, ki jo je v torek na vsakoletnem srečanju krajanov Krajevne skupnosti Ka-mnik-Center v Domu kulture Kamnik zrecitiral Matic Maček. Center pa ni »sam zidovje«, temveč tudi prebivalci s svojimi željami. Po besedah predsednice krajevne skupnosti v središču Kamnika najbolj pogrešajo športno igrišče, ki je na seznamu želja že dolga leta. Na seznamu želja celotne kamniške kulturne sfere, ne zgolj krajanov centra, pa je tudi dostojen galerijski prostor, primeren za mesto s tako bogato zgodovino slikarstva in široko paleto vizualnih ustvarjalcev, ki jih premore občina. Marsikaj za izboljšanje kakovosti življenja krajanov pa so v krajevni skupnosti postorili sami. Med drugim so se z ribiči lotili čiščenja strug Kamniške Bistrice in Nevljice, s taborniki pa železniške proge. Pomemben projekt, ki se je odvijal v središču mesta, je bila tudi izgradnja zidu za proti-poplavno zaščito. Kljub težavam in (še) neuresničenim željam, pa je središče Kamnika eno najlepših v Sloveniji, za kar je občina pred kratkim prejela tudi nagrado. Pomemben del k urejenosti mesta nosijo prav njegovi prebivalci. Številnim krajanom so za urejene zunanje podobe svojih vrtov, balkonov in okenskih polic podelili pohvale. Predsednica KS Kamnik-Center Ivanka Učakar Prebivalce centra pestijo tudi »obupni pločniki na Medvedovi«, želijo si ureditve tlakov in napeljav na Šutni, pa obnove spomenika padlim kamniškim vojakom v prvi svetovni vojni, do katere naj bi sicer kmalu prišlo. Zalo blizu so tudi postavitvi kapelice sv. Barbare pri krožišču na odcepu za »barutano«. Srečanja se je udeležilo veliko število krajanov. Kamničan petek, 23. septembra 2016 7 Kultura S Prepihom v nov Pogled Kamniška vizualna umetnica Nina Koželj je s svojo kiparsko razstavo Prepih odprla nov galerijski prostor za sodobno umetnost. Bojana Klemenc Kamnik - V četrtek, 6. oktobra, se je z instalacijo Prepih Nine Koželj v prostorih Galerije Miha Maleš odprl nov razstavni prostor Pogled, programsko in vsebinsko namenjen mladim umetnikom, ki se bodo lahko pokazali s svojimi deli in predvsem z mladimi zamislimi. Nov razstavni prostor Pogled v prostorih Galerije Miha Maleš, ki ga kamniški umetniki še kako potrebujejo, bo programsko in vsebinsko namenjen mladim, ki se bodo lahko pokazali s svojimi deli in predvsem z mladimi zamislimi. Nov Pogled še kako potreben Kustosinja razstave Saša Bučan je v uvodnem nagovoru prepričljivo pritrdila, da Kamnik tovrstni prostor še kako potrebuje, in izrazila željo, da bi tudi novejša umetnost v našem mestu zaživela in dobila svojo prisotnost in priznanje. Še Miha Maleš je nekdaj zapisal: »Ne frazarite o navadnem človeku, češ da ne razume umetnosti. Taka je natura že od vekomaj. Neka- V razstavnem prostoru Pogled kot prva razstavlja Nina Koželj. / foto: Bojana k teri jo več, drugi manj, tretji pa sploh nič. Umetnost je nekaj najlepšega in najčistejšega v našem življenju.« Razstavni prostor Pogled je v drugem nadstropju Galerije Miha Maleš, kjer je do sedaj bila arhivska soba. Življenje znotraj balona Kamničanka Nina Koželj, večkrat nagrajena mlada vizualna umetnica, deluje na področju kiparstva, grafike in slikarstva. Ninina nemirna ustvarjalna vizija tega sveta kamniškim ljubiteljem umetnosti vsekakor ni neznanka, tokrat pa je s svojo novo zgodbo obiskovalcem odprtja galerije in razstave hudomušno dala misliti. V razstavno sobo je znotraj napihljivih plastičnih vreč skrila snežakaste skulpture, ki zaradi materiala niso popolnoma vidne. Moč ventilatorja, ki prostor okrog sneža-ka napihuje in oživlja, gledalcu podaja celostno občutenje - življenje znotraj balona. Tudi Nina je v svojem govoru gledalce zaprosila, da naj instalacije ne vzamejo 'smrtno resno', in dodala, da jo je ustvarjanje te zgodbe dobro zabavalo, hkrati pa poudarila, kako jo instalacija opominja na naš svet v embalaži. Razstava bo na ogled do 16. novembra. Razstavili slike s planine V preddverju občinske stavbe je do 7. novembra na ogled razstava del udeležencev 9. Mednarodnega likovnega Bienala Velika planina, ki so ga avgusta letos pripravili na Mali in Gojški planini. Jasna Paladin Kamnik - Tudi letošnji bie-nale so organizirali člani Likovnega društva Tone Kra-njc Kamnik, ki so na štiridnevno ustvarjanje v okolici Domžalskega doma na Mali planini privabili sedemindvajset akademskih in ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije in tudi Rusije, Ukrajine, Bosne in Hercegovine ter Kitajske. Kot je na odprtju razstave, ki je tokrat potekala brez kulturnega programa, povedal predsednik društva, so se bienala udeležili štirje njihovi člani (poleg njega še Jure Rejc, Cheng Xing in Robert Uranič), ker pa je Kamnik znan tudi kot mesto slikarjev, so povabili tudi več kamniških umetnikov - Staneta Balantiča, Alojza Berleca, Ceneta Griljca, Miša Kokov-nika ter Dušana in Matevža Sterleta. Tehnika in tematika nista bili določeni, zato je rezultat bienala, viden na tokratni razstavi, izbor izredno raznovrstnih slik, ki bodo v prihodnjih tednih precej popestrile preddverje in stopnišče občinske stavbe. Zbranim umetnikom in obiskovalcem je zato nekaj spodbudnih in pohvalnih besed, da se že vrsto let trudijo z organizacijo tega do- godka, namenil tudi župan Marjan Šarec. Člani Likovnega društva Tone Kranjc Kamnik so z mislimi že pri jubilejnem, 10. mednarodnem bienalu, ki ga bodo organizirali čez dve leti. Želijo si več posluha, da bo dogodek na nivoju, kakršnega si zasluži, za razstavo pa si takrat želijo kakšno novo likovno galerijo v Kamniku, ki si jo umetniki vsekakor zaslužijo. Svoja dela razstavlja sedemindvajset udeležencev letošnjega likovnega bienala. / Foto: Gorazd Kavčič Razstava bo v času uradnih ur občine na ogled še do sedmega novembra. / Foto: Gorazd Kavčič Večer ljudske pesmi V Domu kulture Kamnik je potekalo že trinajsto srečanje ljudskih pevcev in godcev. Bojana Klemenc Kamnik - Ljudske pevke Predice, ki pod vodstvom Angelce Jagodic delujejo v okviru Društva upokojencev Kamnik, so v petek, 14. oktobra, pripravile že 13. prireditev Nocoj je ena luštna noč. Na srečanju je pred polno dvorano ljubiteljev ljudske glasbe nastopilo sedem skupin ljudskih pevk in pevcev ter instrumentalnih skupin iz Kamnika in drugod. med drugim so zapeli tudi znano Nocoj je ena luštna noč. Prihodnje leto jubilej Ljudskih pevk Predic Ob zaključku prireditve je Angelca povabila vse zbrane na jubilejni koncert prihodnje leto, ko bodo Predice praznovale petnajstletnico svojega uradnega obstoja, čeprav so v kamniško kulturno dogajanje vpete že več kot dve desetletji. Pravijo, da se dobro razpoloženje Že 13. prireditev Nocoj je ena luštna noč so znova pripravile Ljudske pevke Predice. / Foto: Bojana Klemenc Prijeten večer je povezovala članica Predic Dragica Po-žek, poslušalci pa so lahko prisluhnili godcu Jožetu Ja-godicu iz Kamnika, Moški vokalni skupini Šmartinci iz Šmartnega v Tuhinjski dolini, Pevski skupini ljudskega petja iz Cerkelj na Gorenjskem, Rožanskim fantjičem iz Folklorne skupine Tine Rožanc, Bistriškim tam-burašem iz Bistrice ob Dravi, družinskemu triu Pla-hutnik iz Stranj in organizatorkam večera Ljudskim pevkam Predice. Lepo glasbeno druženje so vsi nastopajoči zaključili s skupno pesmijo na odru, doživi z lepo glasbo in prijateljstvom, kar so ta večer na odru Doma kulture Kamnik nedvomno dokazali vsi, tako nastopajoči kot poslušalci. Lepo je videti, kako vse nastopajoče na odru druži ljubezen do ljudske glasbe, obenem pa ohranjajo pomemben del slovenskega glasbenega izročila. Včasih je bila ljudska pesem nepogrešljiva spremljevalka vsakdanjega in prazničnega življenja, dandanes pa jo malodane slišimo lahko le še na tovrstnih prireditvah, zato je še toliko bolj prijetno prisluhniti vsem nastopajočim na odru. Junaka priljubljene češke animirane serije Aje to!, Pat in Mat, sta se nam prikupila s svojim bolj ali manj uspešnimi, vedno komičnimi hišnimi popravili. V spomin na čase pravih risank, ki so zaznamovale mladost mnogokaterih generacij, legendarna domača mojstra prihajata na velika platna s čisto novimi dogodivščinami. MESTNI KINO DOMŽALE Mestni io ^ Ljubljanska 61, Domžale ^ sledite nam tudi na Kicebooku Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si fteebook.com/iiwstnildiiojlomale 8 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Podjetništvo Odprla sta Točilnico Kamniška pivovarja Anja in Urban Florjančič svojo ponudbo širita v gostinstvo. Aleš Senožetnik Šmarca - Kamniška butična Pivovarna Mali grad se je med ljubitelji piva že dobro uveljavila. Anja in Urban Florjančič sta v dobrih dveh letih iz ideje in skromnih začetkov v domači garaži ustvarila prepoznavno blagovno znamko in podjetje, ki skupaj z lastnikoma zaposluje že pet ljudi. obiskala London in se prepričala, da ima vsaka butična pivovarna tudi svojo pivnico. Ko sta dobila priložnost za najem prostora zraven svoje pivovarne, sta jo takoj pograbila. Lokala pa ne bi bilo, če jima na pomoč ne bi priskočili prijatelji in znanci, za kar sta jim zelo hvaležna. »S tem lahko še bolj eksperimentiraš s pivi, saj ga lahko prodaš v lastnem lokalu, če Anji in Urbanu Florjančiču je uspelo ustvariti prepoznavno znamko piva. / Foto: Aleš Senožetnik Po tem, ko sta aprila iz (pre) majhnih prostorov pivovarno preselila v industrijsko cono v Šmarci, sta minuli teden odprla še lastno Točilnico Mali grad, ki je ob odprtju pokala po šivih. Kot pravi Anja Florjančič, je bila lastna točilnica njuna želja že vseskozi, še posebej pa od lanskega novembra, ko sta gre pri drugih gostincih težje,« njuno poslovno odločitev pojasnjuje Anja in zatrjuje, da industrijskih piv v točilnici ne bo. Kot zatrjujeta zakonca Flor-jančič, se Kamničanom obetajo dobri 'žuri', za katere bosta skrbela sveže zaposlena gostinca, ki imata že vrsto let izkušenj. Tržno nišo našli v storitvah Omisli.si je prvo podjetje iz KIKštarterja, ki je za svojo poslovno idejo prejelo investicijo. Iz razpisa Podjetniškega sklada Slovenije so prejeli 75 tisoč evrov. Matjaž Jug Kamnik - Omisli.si je spletni portal in vstopna postaja za nakup različnih lokalnih storitev. Iskalcu storitve (npr. fotografiranja, oblikovanja ali cateringa) omogoča, da v manj kot eni minuti prek spletnega obrazca odda svoje povpraševanje in brezplačno prejme vsaj pet ponudb različnih lokalnih ponudnikov. S tem nam iskalcem različnih storitev rešuje problem časovno zamudnega preverjanja ponudnikov, njihovih cen, priporočil in kakovosti storitev, ponudnikom pa problem pomanjkanja povpraševanja ter dragega in neučinkovitega oglaševanja. S to poslovno idejo so prepričali tudi Podjetniški sklad Slovenije in pridobili sredstva iz razpisa SK75 v višini 75 tisoč evrov. Soustanovitelj spletnega portala je tudi Martin Korenjak. Kako ste prišli do svoje poslovne ideje? Kdaj se je vse skupaj začelo? »Začelo se je pred približno petimi leti, ko sva s tedanjim sodelavcem Mitjo Pritržni-kom začela deliti misli o lastnem podjetju. Ob kupici težav pri iskanju glasbenika za rojstnodnevno zabavo staršev je nastala ideja za prvi Martin Korenjak, soustanovitelj spletnega portala Omisli.si projekt Najdi-glasbenika.si, ki ga je zelo kmalu začelo uporabljati več kot osemsto slovenskih glasbenikov. S projektom smo prevetrili stanje na glasbenem trgu in kasneje tudi fotografskem. Danes preko Omisli. si to zgodbo nadaljujemo tudi na drugih storitvenih trgih.« Kaj vam pomenijo sredstva podjetniškega sklada in ali »V KIKštarterju mi je všeč tudi to, da ponujajo najem pisarn, kjer lahko diskretno opravim poslovne pogovore. Zelo dostopne so tudi cene, kar je za start-up podjetja, ki delajo 'vitko' zelo pomembno.« POIŠČITE NAJLEP CESTO! ■ h LET JAMSTVA 1 & VZDRŽEVANJA ZAVAROVANJE ZA 2.800 € PRIHRANKA PEUCEOTnipOMb IOTAI_ Ponudba velja za 208 5V AUure, 1,6 BlueHDi 100, s kovinsko barvo in sredinskim naslonjalom za roko. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 AUure (1,6 BlueHDi 100), maloprodajna cena z DDVje 15.251 EUR, mesečno odplačevanje, mesečni obrok je 159 EUR pri 36 % pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 12. 09. 2016 znaša 9,8 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 8,2 %, financirana vrednost 9.761 EUR, skupni znesek za plačilo 18.469 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo in vzdrževa nje Optiway za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko obvezno in kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Fina nciranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,0 do 5,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 79 do 129 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0140 do 0,0686 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,000113g/km. Število delcev: 0,01 do 9,31. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUGEOT KONCESIONAR LETA 2014 že veste, kako jih boste porabili? »Gre za konvertibilno posojilo, naš cilj je sicer, da denar vrnemo, v nasprotnem primeru se posojilo konvertira v lastniški delež. Večina financ bo namenjena zaposlitvi ekipe za polni delovni čas in za stroške operacije za eno leto. Sem so vključeni tudi stroški marketinga za hitro rast. V kratkem želimo prodreti na petdeset novih storitvenih področij, po vsej verjetnosti pa bo tekel test tudi na Hrvaškem. Pravkar izbiramo ekipo za prodor na ta trg, tehnološko smo že pripravljeni.« Koliko je pomembna ekipa in same izkušnje? Vas je v podjetju več? »Najbolj. Tega se zavedajo vsi investitorji in skladi tveganega kapitala. Naša ključna konkurenčna prednost podjetja so ravno naše izkušnje v panogi, saj smo do sedaj uspešno postavili že dva podobna portala, in si- »V kratkem želimo prodreti na petdeset novih storitvenih področij, po vsej verjetnosti pa bo tekel test tudi na Hrvaškem. Pravkar izbiramo ekipo za prodor na ta trg, tehnološko smo že pripravljeni.« cer Najdi-glasbenika.si in Najem-fotografa. Trenutno smo v podjetju štirje zaposleni za polni delovni čas.« Kaj bi svetovali začetnikom v podjetništvu? Kako naj začnejo? »Naj začnejo 'nišno'. Tudi velike zgodbe nastajajo počasi. Danes največje družbeno omrežje Facebook je najprej ciljal na študente dotične fakultete. Preden se odločite za hitro rast, spoznajte svoje stranke, njihove bolečine in preverite svoj poslovni model. Fokus, 'posluh za trg' in vztrajnost so ključni dejavniki, ki vas lahko pripeljejo do stabilne bilance.« Ste tudi stanovalec v KIKšta-raterju, kakšne so vaše izkušnje s coworkingom? »Pozitivne. Dve leti sem prakticiral delo od doma, a začel pogrešati vsakodneven socialni stik. V coworkingu pa si obdan s somišljeniki, kar je zelo motivacijsko. Klasičen coworking zame ne pride ravno v poštev, saj sem velik del dneva na telefonu s partnerji. V KIKštar-terju pa mi je všeč tudi to, da ponujajo najem pisarn, kjer lahko diskretno opravim poslovne pogovore. Zelo dostopne so tudi cene, kar je za start-up podjetja, ki delajo 'vitko', zelo pomembno.« Prejeli zlato boniteto odličnosti Jasna Paladin Duplica - Podjetje Jungheinrich, ki od lanskega maja deluje na novi lokaciji na Koren ovi cesti na Duplici, je v ponedeljek 17- oktobra, prejelo najvišjo, zlato boniteto odličnosti, ki jo podeljuje podjetje Bisnode. Zlata boniteta odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost med podjetji, ki boniteto odličnosti izkazujejo tri leta zapored. Direktorju podjetja Branku Šveglju je nagrado predal direktor prodaje Bisnode Slovenija Borut Volk, ki je ob tem povedal, da je podjetje Jungheinrich eno izmed 1195 podjetij v Sloveniji, ki je v letu 2016 prejelo zlato boniteto odličnosti. Švegelj je ob prejemu nagrade izrazil veliko zadovoljstvo, da podjetje s svojim poslovanjem in nastopanjem na trgu upravi-čuje visoka pričakovanja tako kupcev, dobaviteljev, lastnikov kot tudi vseh sodelavcev, ki jih je v podjetju trenutno že 48. Tega, za podjetje Jungheinrich zelo pomembnega dogodka, se je udeležil tudi kamniški župan Marjan Ša-rec, ki je zaposlenim čestital za tako uspešno poslovanje in trud, ki ga v to vlagajo. 1 € Kamničan petek, 23. septembra 2016 9 Mladi Dar za otroški nasmeh Na dobrodelnem koncertu Dar za otroški nasmeh, ki ga je organizirala Župnijska karitas Stranje, so s prostovoljnimi prispevki zbrali 2800 evrov, ki jih bodo namenili za učbeniški sklad. Aleš Senožetnik Zgornje Stranje - Minuli petek je Župnijska karitas v Stranjah prvič organizirala dobrodelni koncert Dar za otroški nasmeh. V pozdravnem govoru pred polno telovadnico Osnovne šole Stranje je tamkajšnji župnik Anton Prijatelj priznal, da ga je skrbelo, kakšna bo udeležba na koncertu. »Tukaj živite dobri ljudje in danes ste s svojo udeležbo to tudi dokazali,« je dodal. Še bolj pa je bil zadovoljen ob koncu koncerta, saj so obiskovalci s prostovoljnimi prispevki zbrali okoli 2800 evrov, ki jih bodo namenili za pomoč župnijskim otrokom pri šolanju in šolskih izletih ter ekskurzijah. »Že dlje časa smo razmišljali, da bi organizirali dobrodelni koncert, s katerim bi poskusili storiti nekaj koristnega za župnijske otroke. Letos nam je vendarle Zapeli so tudi učenci OŠ Stranje. / foto: aleš Senožetnik uspelo. Zadovoljni smo, saj je koncert odlično uspel,« je še povedal Prijatelj in se zahvalil za darove ter glasbenikom, ki so s svojimi nastopi v telovadnici pripravili veselo vzdušje. Nastopili so ansambli Skrivnost, Kvatropirci, Ognjeni muzikanti, Sanjska dekleta ter Zala in Matic Smolnikar, Mladinski pevski zbor OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh, Melisa Spruk in Marko Matjašič ter ženski komorni zbor Vox Annae. Koncert je povezoval Franc Pestotnik Podokničar. Vsi nastopajoči so na tak ali drugačen način povezani s Kamnikom ali Stranjami. Kot je povedal Prijatelj, so se z veseljem odzvali vabilu in bi jih lahko povabili še več, če zato le koncert ne bi trajal predolgo. A ker si želijo, da bi koncert postal tradicionalen, bo priložnosti za nastop v Stranjah v prihodnjih letih dovolj tudi za ostale kamniške glasbenike. Župnik Anton Prijatelj je bil zadovoljen z izkupičkom koncerta. / Foto: Aleš Senožetnik Matic in Zala Smolnikar / Foto: Aleš Senožetnik Novičke iz GSŠRM Društva in zavodi v šoli V akciji NVO gre v šolo se je 175 učencem II. triade Osnovne šole Toma Brejca v Kamniku 4. oktobra, v tednu otroka, predstavilo kar trinajst lokalnih društev in zavodov. Cilj akcije NVO gre v šolo je spodbuditi povezovanje nevladnih organizacij (NVO) z osnovnimi šolami v lokalnem okolju. Urša Kmetec Kamnik - Tako učenci kot učitelji so bili nad predstavitvami, ki so jih na šolah pripravili društva in zavodi, navdušeni. Učenci so se med drugim preizkusili v različnih spretnostih, se učili oživljanja, spoznali delo gasilcev, čebelarjev in mnogo drugega. »Šola sicer že dobro sodeluje z odbojkarskim in plavalnim klubom Kamnik ter s plesnimi šolami. Želimo pa si več sodelovanja s humanitarnimi organizacijami in folklornimi skupinami. Na šoli imamo tudi sekcijo Modri noski,« je povedala ravnateljica OŠ Toma Brejca Kamnik Mojca Rode Škr-janc. »Z interaktivno in doživljajsko predstavitvijo so nevladne organizacije poskušale navdušiti mlade, da se aktivno vključijo v delo lokalnih društev, zavodov in ustanov ter tako v praksi, s prostovoljnim delom in iz lastnih izkušenj ugotovijo, kaj je tisto, kar jih v življenju resnično zanima. Z večjim vključevanjem mladih se bo krepilo tudi sodelovanje med generacijami,« je povedala Tjaša Bajc iz Stičišča NVO osrednje Slovenije. Po predstavitvah je potekala še okrogla miza, ki je bila priložnost za lokalne nevla- dne organizacije, da so svoje programe predstavile učiteljskemu kolektivu in dobile povratne informacije o potrebah, željah in predlogih za večje sodelovanje. Na OŠ Toma Brejca so se predstavili: Društvo botrov otrok TWIMC, Sadjarsko-vr-tnarsko društvo Tunjice, PGD Kamnik, PD Bajtar Velika Planina, TD Kamniška Bistrica, Čebelarsko društvo Kamnik, Zavod Oreli, Zavod za trajnostne rešitve Tunji-ce, Strelska družina Kamnik, Folklorna skupina Kamnik, Društvo Ključ življenja, Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami in OZRK Kamnik. Na Osnovni šoli Toma Brejca so se predstavili tudi člani Folklorne skupine Kamnik. Zanimivo septembrsko dogajanje na šoli Letošnje šolsko leto že od samega začetka napoveduje pestrost, ki se je vsi zelo veselimo. V nadaljevanju si lahko preberete marsikaj, od izdaje pesniške zbirke dijakov do športnih uspehov in taborov. Petega oktobra 2016 so naše dijakinje na državnem prvenstvu v odbojki na mivki uspešno zastopale barve šole in osvojile drugo mesto ter s tem naslov državnih podprvakinj. Zaslužne za ta dosežek so: Eva Pogačar, Patricija Porovne Černe, Lana Žužek in Ana Špoljarič. Tudi v atletiki smo bili zelo uspešni, saj so se dijaki naše šole prvič uvrstili v finale državnega ekipnega prvenstva in 6. oktobra 2016 tekmovali v raznih atletskih disciplinah. Med dijaki GSŠRM je najbolj izstopal Matevž Planko, ki je osvojil prvo mesto v teku na 2000 m. Dijaki 4. e letnika so si v sklopu modula delovanje upravnih organov ogledali ljubljansko Mestno hišo, sedež Vlade RS in Upravno enoto Ljubljana. Četrtošolci, ki se pripravljajo na maturo iz fizike, biologije in kemije, pa so odšli na tridnevni naravoslovni tabor v Kamniško Bistrico. Tam so skupaj z osmimi profesorji izvajali razne eksperimente in naloge, s katerimi so povezovali praktična in teoretična naravoslovna znanja. Tabor je poleg mnogih uglednih gostov obiskal tudi Tomaž Humar, ki je predstavil svoj podvig - s kolesom okoli sveta. Letošnja podelitev diplom DSD (nemška jezikovna diploma) je pokazala, da imamo kar 41 dijakov, ki so uspešno opravili vse priprave in teste ter si z diplomo izboljšali možnosti pri nadaljevanju študija ali celo zaposlitve v Nemčiji. Najodmevnejši dogodek meseca pa je bil zagotovo recital, na katerem so dijaki predstavili prvo skupno pesniško zbirko, imenovano Mi- mobežnice. Zbirka je začela nastajati konec lanskega šolskega leta, svoje pesmi pa je prispevalo 13 dijakov: Ana Hafner, Pavla Zabret, Ema Osolnik, Blaž Lipar, Gašper Tonin, Neža Zore, Benjamin Zajc, Tara Korica, Zala Kanc, Monika Baraga, Andrej Fatur, Ana Dragar in Pino Pograjc. Najzaslužnejši za nastanek zbirke je prizadevni Gašper Tonin, ki se je zelo angažirali pri oblikovanju zbirke in se uspešno preskusil še v uredniški vlogi. Na zadnji dan septembra pa je organiziral še vrhunski recital, ki so ga popestrile glasbene točke gostujočih saksofonistov in flavtistk iz Glasbene šole Kamnik. Prijazno vas vabimo, da si še več o naših dogajanjih in novicah preberete na naši šolski spleti strani: www.gssrm.si. Blaž Grunfeld, GSŠRM PRESS lo petek, 21. oktobra 2016 Kamničan ¿ Sport Pogačar novi vodja teniške šole Tekli v mestu in na vasi Minula konca tednov sta minila v znamenju Veronikinega teka po kamniških ulicah ter Češnjiškega teka po razgibanem terenu vasi v Tuhinjski dolini. Oba je dobil Peter Lamovec. Veronikin tek je bil letos rekorden tako po številu udeležencev kot po času zmagovalca. / Foto: Aleš Senožetnik Češnjiški tek je letos potekal po nekoliko krajši trasi. Zmagovalec obeh tekov je bil Peter Lamovec. Gorski tekači ■v na Šmarni gori Na 37. Teku na Šmarno goro je v odličnih razmerah teklo dvesto tekačev iz enajstih držav, tudi 24 članov iz Kluba gorskih tekačev Papež. Rok Sušnik (s številko 100), zmagovalec med starejšimi dečki / Foto: KGT Papež Darja Korelc Kamnik - V Tenis klubu Kamnik so opravili pomembno kadrovsko zamenjavo; zaradi prevelike obremenjenosti Matica Možka, ki je vse bolj vpet v treniranje v Ljubljani in nima časa za delovanje tudi v Kamniku, je mesto vodje teniške šole prevzel Matjaž Pogačar. Gre za prekaljenega teniškega trenerja, ki je teniško šolo Tenis kluba Kamnik že vodil, in sicer v času največjih tekmovalnih uspehov. Kamniški klub je bil pod njegovim vodstvom dolga leta med najuspešnejšimi teniškimi kolektivi v samostojni Sloveniji, kamniški igralci pa državni prvaki in državni reprezentanti predvsem v mlajših kategorijah. »Stanje v klubu ni rožnato, saj v Tenis klubu Kamnik ni niti enega pionirja ali mladinca, ki bi bil regi- Mitja Redja Duplica - S koncem poletja so se končala tudi ligaška tekmovanja v teniški ligi Pod kamniškimi planinami. Člani veteranske ekipe Teniškega kluba Duplica smo enako kakor lani zopet osvojili prvo mesto, brez poraza, v dvokrožnem tekmovalnem sistemu. Premagali smo ekipe Domžal, Rado- striran pri Teniški zvezi Slovenije. Tudi število vadečih v teniški šoli je majhno, kot že dolgo ne. Treba bo zavihati rokave in kakovostno ter kontinuirano delati štiri, pet let, da bomo vsaj približno dosegli kakovost in številčnost, ki smo jo imeli nekoč. Povabilu predsednika kluba Borisa Božičnika, da prevzamem vzgojo mladih igralcev tenisa v kamniškem klubu, sem se dokaj hitro odzval, saj sem v pogovorih spoznal, da imajo v klubu jasno in ambiciozno vizijo, to je vrnitev šole in tekmovalnega tenisa na visoko raven,« je povedal Pogačar. Teniški treningi se v mesecu novembru selijo v telovadnice in dvorane, oktober pa bodo mladi kamniški igralci tenisa izkoristili za igranje na teniškem turnirju, na katerem se bodo pomerili z vrstniki iz Tenis kluba Tuhinj. melj, Mengša in Komende. V ekipi so sodelovali: Jože Uršič, Bruno Ribič, Fred Keršič, Danijel Ramšak, Slavko Šuštar, Dušan Janič, Roman Rutar, Tone Prešeren, Maks Keržič, Edo Feko-nja in Mitja Redja. Tudi ostale ekipe Teniškega kluba Duplica so v imenovani ligi dosegle lepe rezultate, in sicer eno prvo in eno drugo mesto. Aleš Senožetnik Kamnik, Češnjice - Osmi Veronikin tek, ki poteka po kamniških mestnih ulicah, je letos minil v znamenju rekordov. Po besedah organizatorjev je namreč teklo več kot 700 tekačev od najmlajših do veteranov te discipline. Za nameček pa je s časom 23:02 nov rekord proge postavil zmagovalec Peter Lamovec. V moški konkurenci sta drugo in tretje mesto zasedla Peter Kastelic in Boštjan Jenčič. Med tekmovalci kamniških klubov sta se v prvo deseterico uvrstila Franci Teraž (KGT Papež) in Domen Hribar (TK Trisport Kamnik) s sedmim in osmim mestom. V ženski konkurenci pa je zmagala Tina Klinar, druga je bila Tanja Potočnik, tretja pa Andreja Godec. Tik pod zmagovalni oder se je uvrstila Karmen Orehek, tekačica KGT Papež, na deveto mesto pa Marinka Milič iz ŠKD Mekinje. Med mladinci je s štirikilometrsko razdaljo najhitreje opravil domačin Rok Sušnik, član KGT Papež, med mladinkami pa Nuša Mali. Kot je v cilju povedal zmagovalec, ki je na Veronikinem teku tekel prvič, je bil presenečen nad razgibanostjo terena in ga ni motilo, da je moral po isti trasi odteči štiri kroge. Kljub temu da tek v krogih nekaterih očitno ne moti, pa organizatorji razmišljajo o novi trasi, ki bi potekala v enem krogu. »Vemo, da je tekačem težko teži več krogov po isti poti, zato iščemo možnost, da bi traso razširili na le en osem-kilometrski krog,« je pove- Mira Papež Kamnik - Zmagovalca teka sta bila Eritrejec Petro Mamu in Avstrijka Andrea Mayr. Med mlajšimi veterani je zmagal Miran Cvet, Metod Bregar je bil četrti. Prvi je bil tudi Franci Teraž med starejšimi veterani. Pri članih je bil najboljši na sedmem mestu Gašper Bregar, 13. je bil Timotej Bečan, 22. Simon Razpotnik, 28. Aljaž Kožuh, 37. pa David Dolin- dala direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin, ki upa, da bodo tekači po novi trasi tekli že na enem izmed naslednjih Veronikinih tekov. Skrajšan Češnjiški tek Na Veronikinem teku se je teklo po asfaltu, na Češnji-škem teku pa po mokrem in večkrat spolzkem blatnem terenu, a zmagovalec je bil isti - Peter Lamovec iz Ži-rov. S 7,7 kilometra dolgo progo, ki so jo letos zaradi razmočenega terena skrajšali za dober kilometer, je opravil v dobrih 26 minutah. Franci Teraž je zasedel drugo mesto, Franci Volkar (ŠKD Mekinje) pa tretje. Med dekleti je slavila Andreja Godec (AD Štajerska) pred Ano Podpečan in Karmen Orehek. »Z udeležbo smo zadovoljni, še posebej glede na vreme, ki nam ni naklonjeno. Zato smo progo tudi skrajšali za en kilometer, s tem pa zmanjšali tudi višinsko razliko po progi. Razmišljamo, da bomo letošnjo traso obdržali tudi v prihodnje,« je povedal Rajko Jeglič, predsednik Športnega društva Češnjice, ki je organiziralo že enajsti Češnjiški tek - Memorial Zdravka Berlica, ki šteje tudi za pokal Kamnika. Tako Veronikin kot Češnji-ški tek pa skrbita za to, da se tekaški duh krepi tudi med najmlajšimi, ki so se na obeh tekih pomerili na nekaj desetmetrskih razdaljah. Tudi s tem organizatorji skrbijo, da se za prihodnost tekaških prireditev ni bati. šek. Med članicami je bila Jasmina Jelovšek peta, sledila ji je Ana Čufer. Urška Trobec je bila zmagovalka med mlajšimi veterankami. V hudi mladinski konkurenci je Tine Habjan pritekel sedmo mesto, sledil mu je Marino Mekiš. Odlično so se odrezali tudi najmlajši tekači. Stopničke med starejšimi deklicami oz. dečki so pripadle Hani Dobovšek in Nejcu Uršiču, ki sta bila tretja, Rok Sušnik je osvojil zlato, Rok Podbre- gar pa je bil peti. Šesto mesto v kategoriji deklice/dečki sta osvojila Tjaša Uršič in Izak Poljanšek, za las je zmagovalne stopničke zgrešil Aleš Prelovšek na 4. mestu. Večno nepremagljiva zmagovalka med mlajšimi deklicami je bila Maša Viriant, šesta je bila Viktorija Dolinšek, pri mlajših dečkih je četrto mesto zasedel Nik Romšak, osmo pa Nejc Petek. Veteranska ekipa Teniškega kluba Duplica Najmlajši v Tenis klubu Kamnik / Foto: Darja Korelc Veterani z Duplice znova zmagovalci Kamničan petek, 23. septembra 2016 11 Šport Odbojkarji uspešno v novo sezono Odbojkarji in odbojkarice Calcit Volleyballa so uspešno začeli novo sezono. Kamničani so v prvem krogu državnega prvenstva slavili v Murski Soboti, calcitovke pa so na turnirju srednjeevropske lige dobile obe tekmi. Pred domačimi navijači se bodo varovanci Gašperja Ribiča prvič predstavili to soboto, ko bodo ob 19. uri gostili kranjski Triglav. Miha Štamcar Kamnik - Če je dan soditi po jutru, se Calcit Volleyballu obeta še ena uspešna sezona. V državnem prvenstvu so za zdaj igrali le dve tekmi, obe v gosteh, začeli pa so ga z zmago v Murski Soboti proti vedno neugodni Panviti Pomgradu. Kamniški odboj-karji so dobro igro prikazali tudi na prvem turnirju srednjeevropske lige, saj so se iz Pliberka vrnili s štirimi točkami. Z malce več zbranosti bi lahko v uvodni tekmi premagali tudi domačo Posojilnico Dob, na koncu so se morali zadovoljiti s točko, zato pa so na drugi tekmi ugnali slovaški Spartak iz Myjave. »V Pliberku nam ni uspelo zaustaviti odličnega Petra Mlynarčika, ki je dosegel kar 38 točk, z manjšimi padci smo odigrali tudi tekmo proti Slovakom. Sicer pa smo z začetkom sezone lahko zadovoljni, še zlasti to velja za zmago v Murski Soboti, kajti proti Panviti Pomgradu je vedno težko priti do treh točk. Upam, da se nam bo kmalu vrnil poškodovani Jure Okroglič, saj bomo tudi na mestu spreje-malcev imeli več igralcev na izbiro,« je uvodne tekme v novo sezono komentiral Gašper Ribič, ki bo v letošnji sezoni vodil kamniške od-bojkarje. V minuli sezoni so Kamničani slavili v pokalnem tekmovanju, v državnem prvenstvu so bili drugi, tretji pa v srednjeevropski ligi. Podobne cilje imajo v letošnji sezoni, čeprav so ostali brez bratov Tončka in Žige Šterna. Calcitovke razmišljajo o Modeni Zaradi reprezentančnih obveznosti se je kar šest igralk Calcit Volleyballa pripravam svoje ekipe pridružilo šele pred tremi tedni, za njimi pa je praktično le turnir v srednjeevropski ligi, na katerem so premagale češki Olomouc in zagrebško Mladost. Novi trener Alessan-dro Beltrami do prvega vrhunca sezone, ko bodo aktualne državne prvakinje v drugem krogu kvalifikacij lige prvakinj igrale z italijansko ekipo Liu Jo Nordemec-canica Modena, nima ravno veliko časa, da bi uigral svojo ekipo. »Na srečo je jedro ekipe bolj ali manj isto kot lani, edina novinka v prvi postavi je Tina Lipicer Samec, ki se je s svojimi izkušnjami hitro vklopila v ekipo. Čeprav smo v polni zasedbi skupaj šele tri tedne, sem zadovoljen z delom, ki smo ga do zdaj opravili. Odnos deklet do treninga je zelo dober, sicer potrebujemo še nekaj časa, da se še bolj spoznamo med sabo in da začnemo delovati kot ekipa,« je do zdaj opravljeno delo komentiral italijanski strokovnjak na klopi dvakratnih zaporednih državnih prvakinj, ki bodo v novi sezoni branile tudi prvo mesto v srednjeevropski ligi. Tekma z Modeno, lani je bil njen trener prav Beltrami, bo na sporedu v torek, 1. novembra, ob 18. uri v ljubljanski dvorani Tivoli. Povratna tekma bo že 5. novembra v Modeni. Najboljša v orientaciji Kamniški orientacijski klub je minulo nedeljo organiziral državno prvenstvo v orientaciji za mešane štafete v razdalji sprint. Domača adutinja Mojca Flerin, ki se je tokrat preizkusila kot vodja tekmovanja in traserka, ima za seboj odlično sezono, čaka pa jo še svetovno vojaško prvenstvo v Braziliji. Jasna Paladin Kamnik - V elitni kategoriji je na državnem prvenstvu nastopilo 24 tričlanskih ekip (v ekipi je morala biti vsaj ena ženska), v mladinski kategoriji sedemnajst ekip, poleg tega pa še 62 posameznikov, med njimi tudi nekaj tujcev, ki so se pomerili v treh kategorijah: odprta, začetniška in do 12 let, tako da smo med tekmovalci lahko videli tudi veliko mladih. Prav sprint kategorija je za gledalce ena bolj zanimivih, saj se praviloma odvija v urbanem okolju in zelo hitro, za tekmovalce pa ena psihično bolj napornih, saj se zaradi visokega tempa teka (dolžine so bile dolge le od 1,3 do 3,6 km) in pritiska so-tekmovalcev napake hitro kaznujejo. Člani domačega kluba (vseh skupaj je zgolj petnajst) tokrat startnih številk na svojih dresih niso nosili, saj so vso energijo ob pomoči številnih prostovoljcev usmerili v samo organi- zacijo, se pa v letošnji sezoni lahko pohvalijo s številnimi uspehi, za katere je zaslužna predvsem Mojca Flerin, ki se je na tokratni tekmi prvič poiskusila kot traserka tekmovalne proge. »V štafeti je pomembno, da tekmovalce čim prej ločiš in pošlješ na različne kontrolne točke. S tem razbiješ morebitne zasledovalce in predvsem tako narediš tekmovanje zanimivo. Nihče se ne more 'šlepa-ti' za sotekmovalcem, saj ni nujno, da ima naslednjo Mojca Flerin je tudi letos dokazala, da je najboljša slovenska tekmovalka v orientaciji. kontrolno točko isto kot on,« nam je zakonitosti, na katere je morala biti pozorna kot traserka, opisala Mojca, ki pa v prvi vrsti ostaja tekmovalka. Večkratna državna prvakinja V letošnji sezoni je postala državna orientacijska prvakinja na ultra dolgih razdaljah, srednjih razdaljah in dolgih razdaljah. Na Jugovzhodnem evropskem prvenstvu je osvojila 3. mesto na dolgih razdaljah in 6. mesto na srednjih razdaljah ter 4. mesto v sprintu. Zmagala je tudi v slovenski orientacijski ligi in sprint orientacijski ligi, postala pa je tudi državna prvakinja v orientaciji na smučeh. Na vojaškem mednarodnem prvenstvu na Poljskem je bila del štafete, ki je osvojila 3. mesto, decembra pa bo že enajstič razglašena za najboljšo športnico Slovenske vojske. Letošnja odlična sezona je za Mojco tudi zelo dolga, saj še ni končana. Novembra se namreč podaja še svetovno vojaško prvenstvo, ki bo v Braziliji. Sedem naslovov za calcitovce Minulo soboto je kamniški gorskokolesarski klub Calcit Bike Team priredil še zadnjo dirko v sezoni 2016, državno prvenstvo v vzponu. Kristijan Erjavec Zgornji Tuhinj - Tokrat so traso speljali na Menino planino, pripravili so dve trasi, krajšo in daljšo, na koncu pa so calcitovci pobrali sedem naslovov. Luka Tavčar je bil prvi med člani, Rok Naglič med mlajšimi člani, Tina Perše med članicami, Eva Jagodič med mladinkami, Matic Kranjec Žagar med dečki do 15 let, Ambrož Vovk med dečki do 13 let, Hana Kranjec Žagar pa med deklicami do 13 let. Na daljši trasi, ki je bila dolga 15 kilometrov in je imela dobrih 1000 višinskih metrov vzpona, je bil prvi na cilju Luka Tavčar, ki je potreboval 52 minut in 13 sekund. Za njim je pol minute kasneje prišel še en calcito-vec Boštjan Hribovšek, tretji pa je bil Primož Obal iz Tro-povcev. Med mlajšimi člani je Rok Naglič ugnal Gregorja Kranjca in Petra Zupančiča, zmagovalni oder v tej starostni kategoriji je bil tako povsem v barvah kamniškega kluba. Eva Jagodič in Tina Perše sta prav tako prišli do naslovov, na žalost pa sta bili brez tekmic. Peter Rode je osvojil drugo mesto med veterani 1, Bojan Kemprl je bil drugi med veterani 3. V mlajših kategorijah so kolesarji in kolesarke morali premagati 2,8 km dolgo progo in z 280 višinskih metrov vzpona. Člani Calcit Bike Teama so osvojili tri naslove. Matic Kranjec Žagar je imel med dečki do 15 let družbo na zmagovalnem odru v Nejcu Hribarju na tretjem mestu, Ambrož Vovk med dečki do 13 let v Davidu Jagodiču, ki je bil tretji, Hana Kranjec Žagar pa je bila hitrejša od klubske kolegice Zoje Kranjec. Zmagovalni oder med mlajšimi člani je bil povsem v barvah kamniškega kluba. / Foto: Frane Kranjec (prijavim.se) Tina Perše v družbi generalnega direktorja Calcita Matevža Kirna in predsednika domačega kluba Cirila Grkmana Do medalj pet kamniških judoistov Kamnik - V nedeljo, 16. oktobra, so člani Judo kluba Kamnik uspešno tekmovali na dobro zastopanem tekmovanju za slovenski pokal, tudi z mednarodno udeležbo, ki so ga gostili v Kopru. Dopoldne so se tekmovalci pomerili v kategorijah U-10 in U-12, popoldne pa v U-14, U-16 in U-18. Nik Pur-nat je bil v kategoriji U-14 razred zase, saj je pokoril vse nasprotnike in si po štirih zmagah priboril končno 1. mesto. Bronasto medaljo je v kategoriji U-16 osvojil Lan Balantič. Uspešni so bili tudi najmlajši: na drugo zmagovalno stopničko sta se povzpela Vesna Koncilja in Anej Kladnik Volf, Brina Frece pa je osvojila 3.-4. mesto. J. P. 12 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Zanimivosti Priznanja upokojencem za športne dosežke Grča športa je letos postala Pavla Košir. Najboljša v kategoriji športa sta bila letos Miha Prosen in Mimi Vrhovnik. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik - Člani Komisije za rekreacijo in šport Društva upokojencev Kamnik so tudi letos na zaključni prireditvi nagradili tiste svoje člane, ki se zavedajo, kako pomembno je gibanje tudi na stara leta in ki društvo zastopajo tudi na različnih športnih tekmovanjih. Komisija združuje šestnajst različnih športnih sekcij, zato je nabor dejavnosti in tekmovanj za upokojence zares pester. Prvo mesto so na pokrajinskih športnih igrah letos osvojile igralke pikada, ki so nato na državnem prvenstvu dosegle 5. mesto. Članice keglja-ške sekcije so državno prvenstvo končale na 8. mestu, balinarji pa na 12. mestu. Na državnem prvenstvu so nastopile tudi strelke in osvojile 2. mesto, strelci so bili 3., ob tem pa so se izkazali tudi z organizacijo. Kot odlični organizatorji pokrajinskih športnih iger so se izkazali tudi kegljači, druga mesta na pokrajinskih športnih igrah pa so osvojile plavalke, plavalci in kegljači. Društveni pravilnik rezultate upokojencev vrednoti na dveh ravneh - rekreativni in športni. Na zaključni prireditvi so tako podelili vrsto zlatih, srebrnih in bronastih priznanj na obeh področjih in po vseh sekcijah, najboljši trije pa so prejeli tudi pokale. Pri rekreaciji sta bila najboljša Tilka Smrekar in Vinko Polak, pri športu pa Mimi Vrhovnik in Miha Prosen. Posebno pohvalo sta prejela Marjan Novak za dolgoletno vodenje teniške sekcije in Jožef Baronik za prizadevno delo na področju športa in rekreacije. Priznanje za grčo športa, ki pa ni rezultat točkovanj, pač pa rezultat dogovora vodij vseh sekcij, je letos osvojila Pavla Košir. OttS IST ® WLTEß novo! Walter lepinje iz domače krušne peči. vabimo vas, da poskusite naš prebranec s sudžukico (goveja klobasa) in novo domačo lepinjo. v zimskih mesecih ne manjka niti kislo zelje. -10 % za hrano in pijačo v kamniškem walterju Koče v gorah že zaprte V hribih je že zapadel sneg, ki se je ponekod tudi obdržal. Močno se je ohladilo, zato je nastopil tudi zelo nevaren pojav - žled. Bojan Pollak Kamnik - Zaradi močne ohladitve tal in občasne megle se je na skalah pojavila skoraj nevidna tanka plast ledu. Hoja v takih razmerah je zelo nevarna, ker ne vidimo te pasti. Otoplitev je sicer pobrala večino snega, vendar vsako novo poslabšanje lahko razmere bistveno spremeni. V vsakem primeru pa je zelo priporočljivo, da se pozanimamo za razmere in se temu ustrezno pripravimo in izberemo turo. Koče v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp so zaprte. Za zavetje je možno uporabiti zimske sobe, ki pa so različno opremljene. Podobno je tudi v bivaku Pavla Kemperla na Velikih podih ali v razvpitem Bivaku pod Skuto na Malih podih, ki pa nima nobene opreme in je tudi bistveno manj funkcionalen od starega. Priporočljivo je, da vzame tisti, ki namerava prenočiti v zimski sobi ali bivaku, s seboj spalno vrečo pa tudi kuhalnik. Vsekakor pa naj po uporabi počisti za seboj in dobro zapre vrata. Zelo priporočljivo je, da se za odprtost določene planinske koče še pred odhodom pozanimamo ali pri planinskem društvu ali pa na ustrezni spletni strani. V veliko pomoč so lahko tudi spletne kamere na Krvavcu, Kamniškem sedlu in Veliki planini, vsaj za kamniški del Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Planinsko društvo Kamnik tudi za to zimo predvideva redna dežurstva na Kamniškem sedlu - ob lepem vremenu. Novak in Prezelj v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj sta v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra obiskala indijsko Himalajo. Prvotno sta načrtovala, da bi skupaj še s Haydnom Kennedyjem šli plezat v Ar- Tadej Krišelj in Janez Svoljšak j Foto: Janez Svoljš džuno (Arjuna), vendar se to zaradi spleta okoliščin (dva prijatelja sta poleti izginila v pakistanskih gorah) ni izšlo. Ker so bile vozovnice že kupljene in tudi ostala logistika je bila pripravljena, sta sama odšla iz Delhija preko Džamuja (Jammu - glavno mesto istoimenske pokrajine) v narodni park Kištvar (Kishtwar) kot »raziskovalna odprava«. Najprej sta šla do konca doline Kidžadž Nalah (Kijaj Nallah) pod Ardžuno in Bramah 2. Nato še v dolino Nanth Bramah pod Bramah 1 in Eiger. Želela sta obiskati še dolino Kiar Na-lah, vendar nosači in en vodnik niso hoteli z njima pod pretvezo, da območje ni varno. Kljub temu sta si lahko ogledala dovolj, da sta odkrila precej možnosti za kakovostne alpinistične vzpone za prihodnje odprave. Tadej Krišelj v Kanadi Od 4. julija do 30. avgusta je Tadej Krišelj iz AO PD Kamnik skupaj z Janezom Svoljškom iz AO Kranj obiskal kanadsko Skalno gorovje, območje Valley of ten Peaks. Tam sta plezala smer Greenwood-Moss v Mount Bablu (3101 m, ocene VIII, 700 m). Ker je bila zadeva precej krušljiva, sta si zaželela trdnejše skale, ki sta jo našla v granitnih stenah pogorja Bugaboos. Tam sta preplezala še enajst smeri in opravila nekaj poskusov. Med preplezanimi smermi naj omenimo samo nekatere: ena od najbolj znanih kanadskih smeri prostega plezanja All along the Wa-tchtower (ocene VIII-, A2, 900 m) v zahodni steni severnega stolpa Howserja (3412 m), Becky-Chuinard (VII, 600 m) v južnem stolpu Howserja (3292 m) in Power of Lard (IX, 350 m) v Žiga Oražem / Foto: Bojan Pollak Snowpatchu (3063 m). Nameravala sta preplezati še kakšno smer v višjih hribih, a se je vreme poslabšalo, po vrhovih je zapadel sneg in sta se tudi zato vrnila do- Korošica 2016 »Bi šli ali ne bi šli?« je bilo vprašanje, ko so poslušali vremensko napoved za nedeljo, 2. oktobra. Ko se je pokazalo vsaj malo upanja, da ne bo nalivalo, je padla odločitev: »Gremo.« Res pa je, da se jih je veliko ustrašilo napovedanih padavin in so raje ostali v dolini. Na poti do Korošice je res ves čas malo deževalo. Ko pa je bila ura točno poldne in se je tekma začela, je bilo samo malce rosenja, tako da je nogomet na najvišji ravni potekal nemoteno osemintride-seto leto zapored. Tudi tokrat so bili boljši »Štajerci«, ki so »Kranjce« premagali z 2 : 0. In, kot se za »Štajerce« spodobi, so nato »Kranjce« povabili na »fešto« v Kocbekov dom. Zbor slovenskih alpinistov v Kamniški Bistrici V soboto, 8. oktobra, je bil v Domu v Kamniški Bistrici zbor slovenskih alpinistov v organizaciji AO PD Ljublja-na-Matica. Zbora se je udeležilo več kot sto članic in članov slovenskih alpinističnih kolektivov. Na zboru je imel najprej predavanje o svoji alpinistični poti znani slovenski alpinist Rado Ko-čevar. Sledila je podelitev diplom novopečenim alpinistom in alpinističnim inštruktorjem. Iz kamniškega AO je dobil diplomo Žiga Oražem. Po krajšem premoru je bila še družabna igra, nato pa druženje ob živi glasbi. Poleg tega pa je na zboru potekala tudi dobrodelna akcija za poškodovanega Dejana Korena. Narodne noše Alenka Brun Tunjice - Tunjiški Galop predstavlja nov videospot za priredbo skladbe Narodne noše. Ker so ponosni, da v Kamniku poteka prireditev, ki je edinstvena v Sloveniji, so se člani narodno-zabav-nega ansambla odločili, da pesem, ki jo je v originalu izvajal ansambel Nagelj, preoblečejo in zanjo posnamejo videospot. Posneli so ga na dan povorke letošnjih narodnih noš, drugi septembrski konec tedna. Letošnje leto je za galopovce res delovno, saj so predstavi- li štiri nove pesmi in videos-pote, se udeležili kar nekaj festivalov, igrali na številnih zabavah, veselicah in porokah. Pridno pa snujejo tudi že načrte za drugo leto. Seveda pa jih pred tem čaka še december - mesec, ki je za muzikante zagotovo najbolj deloven mesec v letu. Kamničan petek, 23. septembra 2016 3 Zanimivosti Migrantov bo vedno več Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je pred dnevi gostila zanimive goste, ki so na pogovornem večeru razpravljali o migrantski krizi, rešitvah, ki bodo na tem področju potrebne, in varnosti, ki tudi pri nas postaja vse bolj cenjena dobrina. Jasna Paladin Kamnik - Migrantska kriza je del vsakodnevnih novic naših medijev že več kot leto dni, a še vedno ostaja nadvse aktualna. Morda se nam še vedno zdi, da živimo kot v milnatem mehurčku, varno oddaljeni od svetovnih kriznih žarišč in migrantske problematike, s katero se bistveno tesneje soočajo denimo na južni meji s Hrvaško, a strokovnjaki opozarjajo, da časi, ki prihajajo, niso rožnati. O tem, kaj vse se dogaja po svetu, kje so razlogi za to, zakaj se novemu migrant-skemu valu ne moremo izogniti in kako smo nanj pripravljeni, so na nedavnem zanimivem pogovornem večeru - žal le pred peščico leč ni na vidiku. Vzroki težav so v ogromni razdrobljenosti (tako opozicije kot provladnih struktur) in vrsti različnih faktorjev, dejstvo pa je, da Evropa lahko prihodnje leto pričakuje tretji migrantski val, ki bo tako obsežen kot prva dva, a še zahtevnejši. »Prav nič manjše problematike kot nemiri na Bližnjem vzhodu in migracije s tega področja pa ne predstavljajo vojne v Podsa-harski Afriki, kjer nasilje izvajajo islamske milice, a se tega veliko manj zavedamo,« je opozoril Perne in pojasnil, da so bili med mi-granti, ki so prečkali tudi našo državo, tudi pripadniki IS, torej potencialni teroristi, prav tako je v Evropo prišlo več t. i. spečih celic. Kot je poudaril, so skrb krizi pri nas že pomagale. Slovenska vojska je pripravljena! Svet žal postaja vedno grši in s tem zavedanjem se moramo naučiti živeti. V zadnjih dvajsetih letih smo se povsem pomehkužili, a obeta se nam petindvajset let kriznih razmer in vojn, nato pa še petindvajset let stabilizacije. V naslednjih dvajsetih letih tako pričakujemo dvesto milijonov mi-grantov po vsem svetu,« je z nič kaj optimističnimi podatki postregel Dobran Božič. Svobode brez varnosti ni Matej Tonin je poudaril, da si svobode brez varnosti ne znamo predstavljati, a da ima naša država na tem področju še veliko dela. Po nje- V pogovoru, ki ga je v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik vodil Valentin Hajdinjak, so o varnosti in migrantski krizi razpravljali Matej Tonin, Dobran Božič in Boštjan Perne. poslušalcev - razpravljali gostje, ki jim imamo »navadni« državljani redko možnost prisluhniti: generalmajor Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, eden boljših poznavalcev kriznih žarišč po svetu in nekdanji direktor Obveščevalno varnostne službe MORS Boštjan Perne ter kamniški poslanec in član parlamentarnega odbora za obrambo mag. Matej Tonin. V pričakovanju tretjega migrantskega vala Boštjan Perne je na uvodno vprašanje, kdo se na kriznih žariščih danes sploh bori proti komu in zakaj, odgovoril, da preprostega odgovora ni, saj je problematika izredno kompleksna. Ozadje je v sporih med suniti in šiiti, največji migrantski val pa je sprožila vojna v Siriji, kjer pa se vsakdo bori proti vsakemu, zato miru še zda- vzbujajoča dejstva, da naj bi bilo med migranti štiri odstotke takšnih, ki podpirajo IS, zato obveščevalne službe po vsej Evropi temu vprašanju namenjajo vse več pozornosti, več denarja in kadra, spreminjajo in prilagajajo tudi zakonodajo, »le v Sloveniji delamo ravno obratno! Stabilnega strateškega okolja ni več in zagotavljam vam, da bo varnostno okolje tudi pri nas v naslednjih desetih letih slabše kot danes.« Slovenska vojska z novimi izkušnjami K miru in stabilizaciji v svetu prispeva tudi Slovenija, ki ima na misijah v tujini trenutno 308 svojih vojakov. »Če bi bilo takih misij in posredovanj še več, bi bilo mi-grantov gotovo manj, po drugi strani pa v tujini s svojim delovanjem dobivamo dragocene izkušnje, ki so nam v nedavni migrantski govem smo se ob prvem mi-grantskem valu odzvali povsem nebogljeno, čeprav so bile okoliščine v sosednjih državah že povsem jasne, v prihodnje pa bo ključno, da se bomo znali bolje samoza-ščititi. »Politika odprtih meja ne rešuje migrantske krize, gre le za zbujanje lažnih upov, da za te ljudi lahko poskrbimo, in za lažno humanitarnost. S 123 milijoni evrov, ki smo jih v zadnjih dveh letih namenili za reševanje te problematike, bi več lahko postorili na samih kriznih žariščih,« je med drugim dejal Tonin in opozoril na nujnost sprememb v azilni zakonodaji. Vsi sogovorniki pa so se strinjali, da ključne poteze čakajo Evropsko unijo, ki bo morala uskladiti skupen dolgoročni pogled, pripraviti učinkovito skupno politiko z več solidarnosti med članicami in poostritev nadzora na svojih mejah. Zaigrali v Filharmoniji Glasbena šola Kamnik se je s kvartetom saksofonov pridružila koncertu trinajstih glasbenih šol osrednjeslovenske regije, s katerim so v Slovenski filharmoniji obeležili dvestoletnico nastanka prve javne glasbene šole pri nas. Kvartet saksofonov Glasbene šole Kamnik / Foto: Dean Telic Zavašnik Jasna Paladin Kamnik - Prva javna glasbena šola pri nas je bila ustanovljena 23. marca leta 1816 v Ljubljani, delovati pa je začela 9. novembra istega leta, ko je učitelj Franc Sokol pod svoje okrilje vzel 36 učencev in jih učil igranja klavirja, orgel in violine ter petja. Dvesto let kasneje v Sloveniji deluje 69 glasbenih šol (54 javnih in 15 zasebnih), med njimi je tudi Glasbena šola Kamnik, ki se je 13. oktobra pridružila slavnostnemu koncertu, ki so ga v Slovenski filharmoniji ob obletnici pripravile glasbene šole osrednjeslovenske regije. Učenci glasbenih šol so predstavili dela slovenskih skladateljev in se s tem poklonili častitljivi obletnici, ki je pomembno vplivala na razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjal-nosti, Glasbena šola Ka- mnik pa se je predstavila z najboljšimi, ki jih premore - člani kvarteta saksofonov, ki ga sestavljajo Darja Se-liškar, Peter Gregorič, Matic Tonin in Gašper Tonin. Izvedli so slovensko ljudsko pesem Potrkan ples v priredbi Tomaža Završnika. »Kvartet saksofonov deluje že nekaj let in poleg tega, da so leta 2015 na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije dosegli zlato priznanje na regijskem nivoju, na državnem pa bronasto, so igrali na precejšnjem številu občinskih prireditev in na prireditvah javnih zavodov v Kamniku. V letih delovanja so postali zelo uigrana ekipa, ki jo lahko postavimo na katerikoli oder v Sloveniji. Seveda je bil izbor, da bodo prav oni igrali na slavnostnem koncertu v Slovenski filharmoniji, nagrada za njihovo preteklo delo in trud. Koncert je bil zelo zanimiv; pester program, izvrstna izvedba in naboj mladosti je poslušalce tako navdušil, da so spraševali, ali bomo kaj takega organizirali tudi v prihodnje. Učenci so bili ponosni, da so lahko igrali na odru Slovenske filharmonije, ki ima tako pomembno preteklost,« nam je povedala ravnateljica Glasbene šole Kamnik Neža Gruden, ki na povabilo Zveze slovenskih glasbenih šol tudi sama sodeluje v organizacijskem odboru, ki pripravlja prireditve ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem. Ob obletnici se bo (ali se je že) zvrstila vrsta dogodkov, predvsem v Ljubljani, v Kamniku pa se bodo obletnice spomnili z razstavo fotografij Egona Bajta z naslovom Glasbena medigra, ki jo bodo odprli v četrtek, 24. novembra, ob 19. uri v Galeriji Miha Maleš. Naj vaše praznovanje vsem ostane v lepem spominu po dobri hrani, profesionalni postrežbi ter prijetnem vzdušju. Veselo martinovanje 12.11. 2016 Sprejemamo rezervacije za prednovoletne zabave. Silvestrovanje z bogatim menijem Nepozabna poročna slavja, praznovanja, obletnice, obhajila, birme KONTAKT IN REZERVACIJA Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 Gornji Grad T: 03 839 46 02, M: 041 689 865 E: recepcija@902.si, W: http://www.gtc902.com DELOVNI ČAS: ponedeljek 10.00-22.00, torek-nedelja 8.00-23.00 4 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Prireditve Prireditve v oktobru in novembru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com Kamnik Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v oktobru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 29. oktobra, od 8. do 13. ure, mestno jedro Kamnika Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko Jesenske dobrote in brezplačna delavnica izdelovanja buč za noč čarovnic od 9. do 11. ure (prispevek za bučo) KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 25. oktobra, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige Eros in psihe avtorja Marjana Kordaša Prof. dr. Marjan Kordaš, Kamničan, akademik, doktor znanosti v pogovoru z mag. Bredo Podbrežnik Vukmir Sreda, 26. oktobra, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Planinski večer Denali 2016 Predstavitev alpinističnega podviga na najvišjo goro Severne Amerike s strani članov kamniške odprave Denali Kamnik 2016; soorganizator-ja AO in TSKO Kamnik Petek, 4. novembra, od 16.30 do 19.30, pravljična soba knjižnice Delimo znanje: Po/moč z umetnostjo Odkrivanje in aktiviranje lastne kreativne moči skozi ustvarjanje. Brezplačne delavnice vodi Rosana Kleindienst (Društvo Ključ življenja), prostovoljni prispevki za stroške materiala. Omejeno število mest, prijave na 01 320 55 83. Srečanja bodo še 18. novembra ter 2. in 16. decembra od 16.30 do 19.30. DRUŠTVO KLJUČ ŽIVLJENJA Sobota, 22. oktobra, od 9.30 do 12.30, pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Umetniške ustvarjalnice za vse generacije - Oblikovanje mozaika Spoznavanje stare antične umetnosti ustvarjanja slik, narejenih z zlaganjem malih koščkov. Vsak četrtek od 17. do 19. ure, pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Vila Čira Čara - ustvarjalne delavnice za otroke Priložnost za ustvarjanje unikatnih izdelkov iz različnih materialov za otroke, stare od 5 do 12 let. Vodi Rosana Kleindienst. Prijave in dodatne informacije: rosanaart@yahoo.com Gostilna 12. novembra Nastopala bo skupina Joker. nit Zabaval vas bo ansambel Domačini. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. OMziZj &TJ7& Poleg jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 26. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Muzejski večer v okviru razstave Kam so šle vse fabrike: ETA - tovarna, ki obeta Večer spominov in filmskih insertov iz zgodovine kamniške živilske industrije bo vodil Marko Kumer. ARBORETUM VOLČJI POTOK Ponedeljek, 24. oktobra, od 15. do 16. ure, uprava Slikanje na papirus, otroška delavnica Torek, 25. oktobra, od 15. do 16. ure, uprava Naslikajmo jesensko tihožitje, otroška delavnica Sreda, 26. oktobra, od 15. do 16. ure, uprava Slikamo na steklo, otroška delavnica Četrtek, 27. oktobra, od 15. do 16. ure, uprava Mozaik iz semen, otroška delavnica Petek, 28. oktobra, od 15. do 16. ure, uprava Izrezovanje buč za noč čarovnic, otroška delavnica Prijave na prireditve@arboretum.si Ponedeljek, 31. oktobra, od 17. do 18. ure, vhod v park Začarani park Otroci vabljeni, da prinesejo izrezane buče. Izbrali bomo tri najlepše in jih nagradili. Dogodek je brezplačen. TERME SNOVIK Petek, 21. oktobra, od 20. do 21. ure Pohod z baklami po okoliških poteh Sobota, 22. oktobra, od 11. do 13. ure Ustvarjalne delavnice in vodne vragolije Vsi otroci bodo ustvarjali in se zabavali v bazenu s Palčkom Snovičkom. Sreda, 26. oktobra, od 11.30 do 13. ure Pohod po okolici in obisk domače kmetije z degustacijo Sobota, 29. oktobra, od 13. do 14. ure Pohod do izvira termalne vode Po gozdni poti se bomo sprehodili do izvira termalne vode in predstavili njene pozitivne učinke ter zgodovino. Nedelja, 30. oktobra, od 9.30 do 11. ure Klub zdravja v termah Snovik Prikaz in izvedba vaj za zdravo hrbtenico Ponedeljek, 31. oktobra, od 19. do 21. ure Čarovniško rajanje s Palčkom Snovičkom, sežig čarovnice in kostanjev piknik Sreda, 2 novembra, od 14. do 16. ure Kuharska delavnica v sklopu Kluba zdravja: Priprava zdravih sladic Petek, 4. novembra, od 18. do 20. ure, Terme Snovik (Restavracija Potočka) Tejani - Degustacijski cooking show z jesenskim pridihom KULTURNI DOM MEKINJE Sobota, 22. oktobra, ob 19. uri Vladonov: Pričarani ženin Komedija dramske skupine ŠKD Mekinje Bogati ženin - ali bo prišel ali ne? Vsa vas se ukvarja s tem. Živahna komedija, polna zapletov in nenadnih preobratov. DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 22. oktobra, Galerija DKK in Velika dvorana DKK KŠD Sandžak v Sloveniji: Večer kulture Sandžaka v Kamniku Ob 17. uri: odprtje razstave akademskega slikarja Skenderja Bajroviča Ob 18. uri: okrogla miza z akademikom prof. dr. Šerbom Rastoderjem ter predstavitev Leksikona Bošnjakov Črne gore Vstop prost, za okroglo mizo obvezen prevzem brezplačnih vstopnic na blagajni DKK. Število sedežev je omejeno! Nedelja, 23. oktobra, ob 15. uri, Velika dvorana DKK KŠD Sandžak v Sloveniji Sandžak skozi ples in glasbo Vstop prost, obvezen prevzem brezplačnih vstopnic na blagajni DKK. Število sedežev je omejeno! Četrtek, 27. oktobra, ob 19.30, Velika dvorana DKK Slovensko mladinsko gledališče: Rokova modrina Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 evrov/12 evrov - mladi do 26 let in upokojenci Petek, 28. oktobra, Velika dvorana DKK Moj kino - kino dan v Domu kulture Kamnik Ob 16.30: Štorklje, animirani film Ob 18.30: Dekle na vlaku, triler Ob 21.00: Pr' Hostar, komedija Vstopnina: 6,50 evra/5,20 evra za člane MojKino kluba Petek, 4. novembra, Velika dvorana DKK Moj kino - kino dan v Domu kulture Kamnik Spored projekcij na: www.mojkino.si Vstopnina: 6,50 evra/5,20 evra za člane MojKino kluba KIK ŠTARTER Torek, 25. oktobra, ob 19. uri KIK OFF - Guten Tag, Austria! (SmartNinja) SmartNinja ima prioriteto odpraviti problem pomanjkanja tehničnega znanja. Izvedeli bomo, kakšen je njihov poslovni model in kako so svoj posel razširili v Avstrijo. Vstop prost! Sreda, 26. oktobra, ob 19. uri Startup šola podjetništva 8-urni brezplačni izobraževalni program za mlade s podjetniško žilico, ki udeležencem nudi temeljna znanja s področja podjetništva. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 21. oktobra, ob 21. uri Koncert: Klubski maraton Radia Študent: NeoPogo in Noč Večer svežih bendov Sobota, 22. oktobra, ob 9. uri Delavnica gibalno-plesne improvizacije s Tino Raziskovanje gibanja, prostora in medsebojne interakcije Petek, 28. oktobra, ob 17. uri Delavnica slam poezije Vikend delavnica za vse starosti Petek, 28. oktobra, ob 21. uri Pest besed Večer avtorske slam poezije Petek, 4. novembra, ob 21. uri Impro Igre Združene moči mladih kamniških improvizatorjev v novih, še nikoli videnih zgodbah! Zlata medalja za Tungaj Transformer Jasna Paladin Tunjice - Drago Vrhovnik iz Zdravilnega gaja Tunjice je pred dnevi na mednarodnem inovatorskem sejmu Nikola Tesla Fest v Novem Sadu prejel še eno mednaro- dno priznanje za inovacijo. Zlato medaljo mu je komisija podelila po tem, ko so preučili njegov izum - Tungaj Transformer, katerega delovanje naj bi ščitilo pred ge-opatskim in tehničnim sevanjem iz okolja. ■ 4 Drago Vrhovnik s priznanjem in zlato medaljo za inovacijo Kamničan ^ petek, 21. oktobra 2016 !5 Zahvale, zanimivosti Razstava o staroselcih Venezuele Odprtja se je v Domu kulture Kamnik udeležil tudi borec za pravice zatiranih ljudstev Tomo Križnar s svojo ženo Bojano. Častna gosta odprtja razstave sta bila zakonca Križnar, znana borca za pravice staroselcev in zatiranih ljudstev. Jasna Paladin Kamnik - Na dan upora staroselcev, ki ga v Venezueli praznujejo 12. oktobra, je Veleposlaništvo Bolivarske republike Venezuele v sodelovanju z Občino Kamnik in Foto klubom Kamnik pripravilo razstavo fotografij Julia Gomeza Durana, s katerimi avtor predstavlja različne etnične skupine v Venezueli. Tam naj bi danes živelo kar 44 domorodnih ljudstev ali dva odstotka vsega prebivalstva. Ohranjanje njihove kulture in identitete država zagotavlja s pravicami, ki so jih leta 1999 zapisali v ustavo in s tem končali petstoletni boj staroselskih ljudstev proti Špancem. Zbrane je ob odprtju razstave pozdravil tudi Tomo Križnar, ki se je skupaj z ženo Bojano zahvalil Venezueli, da tako zgledno skrbi za domorodna ljudstva, ter znova opozoril, da v Afriki in drugod domorodci te sreče nimajo, saj se borijo za golo preživetje. »Staroselska ljudstva so najlepša. Živijo z naravo in nočejo postati to, kar smo mi. Z Bojano sva obiskala veliko ljudstev v Afriki in kar delate v Venezueli, mi vliva upanje, da bo tudi za njih kdaj tako poskrbljeno.« Razstava bo na ogled do 26. oktobra. GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.sL. V 86. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila Slavka Skubin upokojenka Zdravstvenega doma Kamnik Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik, 18. oktobra 2016 ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi Jože Jeretina iz Šmarce Od njega smo se poslovili 5. oktobra 2016 v krogu družine. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Žena Marija ter hčerki Marjana in Urška z družinama ZAHVALA Prazen je naš dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 73. letu se je od nas poslovil Martin Mohar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Jani Plavc in sestri Emi Miklič za nenehno pozornost in dolgoletno skrb za njegovo zdravje. Hvala pevcem kvarteta Grm za ganljivo zapete pesmi in trobentaču za doživeto zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi September 2016 s* www.pogrebnik.si ZAHVALA Dobil sem dovoljenje za odhod. Recite zbogom, bratje! Vsem se priklanjam in se odpravljam na to pot. (T. Kuntner) V 53. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi brat, stric in svak Silvester Slapnik p. d. Žužov Silvo iz Črnega Vrha v Tuhinju 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem našim sodelavcem za izrečene besede sožalja, tolažbo, darovano cvetje in sveče. Hvala za darove, svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Ambrož Mi-helčičevi, sestri Sonji in osebju urgence ZD Kamnik. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju, njegovemu pomočniku Francu Herletu in ministrantom za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi gospe Ivici Bajde za lepo prebrane besede slovesa in hvala tudi pogrebnemu zavodu Vrbančič, pevcem in trobentaču. Zahvala gre tudi sosedom pogrebcem in vsem, ki so nam pomagali. Vsi njegovi Črni Vrh, oktober 2016 ZAHVALA Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ... V 75. letu se je tiho poslovil od nas naš dragi mož, oče, tast in dedi Petar Stojkovski iz Kamnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za izrečena sožalja, podarjene sveče in podporo. Hvala tudi dr. Dragici Smr-ke, dr. Zupančič - Križnarjevi in dr. Logarju, še posebna hvala gospe Petri, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani. Hvala popu Mitretu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2016 ZAHVALA Na Gori je moj dom, tam jaz živela sem, težko mi je srce, ko mimo grem . V 85. letu starosti je na poti življenja svoj zadnji korak za vedno naredila naša mama, babica, prababica, sestra in teta Amalija Jamšek Gorska Malka, rojena Grošelj na Gori pri sv. Miklavžu Ob boleči izgubi naše Babi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, še posebej Podgorske poti in Ogrinčeve ulice, sodelavcem Ginekološke klinike, SGP Graditelj in Dinosa Ljubljana za vse besede tolažbe in upanja še v času njenega boja po prometni nesreči ter za vsa izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala njenim Perovčkom - Šoli zdravja, da ste se na sočuten način poslovili od nje. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskim sestram Odseka za anestezijo in reanimacijo Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Izola, ki so se trudili rešiti njeno življenje. Iskrena hvala župniku g. Cirilu Bajtu za podelitev bolniškega maziljenja. Iskrena hvala tudi župniku g. Luku Demšarju ter ministrantom in pritrkovalcem, ki so našo Babi z besedo Božje tolažbe in pesmijo zvonov še zadnjič pospremili v cerkev na Žalah k njeni poslednji maši in do njenega zadnjega doma. Hvala tudi pevkam skupine Dotik za sočutno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano melodijo. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo Babi imeli radi. Vsem nam bo ostala v spominu kot vesela, nasmejana Babi. Žalujoči: otroci: Nada z Marjanom, Dušan s Petro, Bogdan s Kristino, Brigita z Matijem; vnuki: Urban z Re-becco, Mojca, Anka s Heleno, Izidor s Saro, Črt z Andrejo, Kaja z Davidom, Urh, Blaž s Sergejo, Zala s Tadejem, Aleš s Piko, Luka z Ano, Leon in Peter; pravnuki: Julija, Eva, Jure, Rebeka, Robert, Clara, Izak, Nejc, Iris; bratje in sestre, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo 7. september 2016 ZAHVALA Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. V 90. letu se je od nas poslovil Marjan Bovha 1925-2016 Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Velika zahvala tudi MGC Bistrica in njihovim zaposlenim za nesebično delo in oskrbo našega očeta. Vsi njegovi Kamnik, oktober 2016 ZAHVALA V 51. letu nas je zapustila draga soproga, mama, babi Nazifa Rastoder Klavčičeva 3, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se medicinskem osebju onkološke klinike in Hospica za sočutno nego in skrb. Še enkrat hvala vsem hišnim prijateljem, ki so nam stali ob strani, in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Harun Rastoder, sin Ermin in hči Sanija z svojo družino Agovic 6 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Kamničan Stara kmečka opravila na Gori Člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž so že dvanajstič uspešno izpeljali prireditev Prikaz starih kmečkih opravil. Bojana Klemenc Šmartno v Tuhinju - Tudi letos vreme ni šlo najbolj na roko zagnanim članom Turističnega društva Gora sv. Miklavž, ki že tradicionalno drugi oktobrski konec tedna pripravijo zanimivo etnološko zabavno prireditev. A ker mora biti delo na kmetih postorjeno v vsakršnem vremenu, kot pravi predsednik društva Jože Korošec, se prireditelji niso ustrašili dežja in obiskovalcem v dveh dneh prikazali, kaj vse počnejo tuhinjski kmetje v jesenskem času. Jože Korošec ugotavlja, da se je v vseh teh letih prireditev med domačini že dobro 'pri- jela', navdušeno pa jo vedno sprejemajo tudi gostje, ki do-pustujejo v bližnjih Termah Snovik. Ne nazadnje vsa prikazana stara kmečka opravila - veliko se jih na kmetih opravlja še dandanes - niso zanimiva le za otroke, temveč tudi za odrasle. Vsi so lahko pri opravilih tudi pomagali, nekateri pa so se celo spomnili, da so to nekdaj tudi sami znali in delali. Vsem, ki so se sprehodili do cerkve sv. Miklavža, je bila najboljša osvežitev sveže stisnjen jabolčni mošt, teknile so palačinke, pečene na 'golcarskem šporhetu', pa tudi pečenemu kostanju, domačemu siru, kruhu, pecivu in drugim domačim Bogo Povše je v cerkvi sv. Miklavža predstavil zgodovino in posebnosti protiturških taborov na našem ozemlju. Zanimanje je bilo veliko, zato člani društva že razmišljajo o podobnem predavanju, ki bi se bolj konkretno dotikalo kamniške občine. dobrotam pridnih gospodinj iz okolice se ni bilo moč upreti. Številni obiskovalci so si tako v soboto in nedeljo, 8. in 9. oktobra, lahko ogledali stiskanje jabolčnika, žganjekuho, žaganje drv, striženje ovac, ličkanje koruze, peko kruha v krušni peči, ribanje zelja, izdelavo brezovih metel ... Letos so prvič za obiskovalce pripravili tudi zanimivo predavanje. Bogo Povše je v soboto v cerkvi sv. Miklavža predstavil zgodovino in posebnosti protiturških taborov na našem ozemlju. Zanimanje za to temo je bilo veliko, zato po besedah Jožeta Korošca člani društva že razmišljajo o podobnem predavanju, ki bi se bolj konkretno dotikal kamniške občine. Jože Korošec zaključuje: »Naša prireditev je namenjena v prvi vrsti vsem, ki so včasih živeli na kmetiji, da se ponovno spomnijo, kaj so nekdaj že počeli, ter mladim generacijam, ki starih kmečkih opravil skorajda več ne pozna- Člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž so prireditev letos pripravili že dvanajstič. jo. Vsakega gosta posebej smo vedno veseli. Vsak konec tedna ali na naslednji organizirani prireditvi - Miklavževem teku v začetku decembra. Za uspelo prireditev pa gre zahvala vsem prizadevnim članom našega društva.« Številni obiskovalci so si lahko ogledali stiskanje jabolčnika, žganjekuho, žaganje drv, striženje ovac, ličkanje koruze, peko kruha v krušni peči, ribanje zelja, izdelavo brezovih metel ... Ob prikazu kmečkih opravil so se številni tudi zabavali. Med jesenska kmečka opravila sodi tudi ličkanje koruze. Manjkale niso niti ovce, ki so se takole prepuščale striženju. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Večletno delo Založbe Avsenik in avtorja Aleksija Jercoga ter drugih sodelavcev. Neprecenljiv vir podatkov za strokovnjake in vse ljubitelje Avsenikove glasbe! Poštnin® I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Sirup & nektar 1 _ * ti sadja, cveWY in zeljsc V priročniku je poleg že poznanih receptov veliko novih, izdelanih iz na prvi pogled nenavadnih sestavin in kombinacij. Izbira sadja, zelišč in cvetja sega od akacije, vrtnic, vseh glavnih sadnih rastlin do ožepka, regrata, trpotca. Opisani so mnogi uporabni načini pridelave in pravilnega shranjevanja. Uživajmo v doma pripravljenih sokovih! Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Cena knjige je 12 EUR * Poitnin» Gorenjski Glas V gozdu se dogajajo neverjetne stvari: drevesa se sporazumevajo med seboj. Ljubeče skrbijo za svoj naraščaj in negujejo stare, betežne sosede. Drevesa imajo občutke, čustva in spomin. Zveni neverjetno? Gozdar Peter Wohlleben je v čudovite zgodbe o neslutenih zmožnostih dreves vključil tudi najnovejša znanstvena spoznanja in lastne izkušnje. To je ljubezensko pismo gozdu. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas